85
Iz državnega zbora.
Minuli petek sv. Gregorja dan imela je zbornica poslancev na Dunaji jako zanimivo sejo, ker bilo je na dnevnem redu prvo branje predloga baron Schar-schmidovega (ž njim vse levice), da naj se vpelje nemščina kot državni jezik, poleg tega pa vre-dijo pravice druzih jezikov v Avstriji.
Akoravno se v prvem branji odločuje samo vprašanje, jeli se predlog izroči odseku v posvetovanje ali ne, in akoravno je bilo uže zdavnej gotovo, da se predlog izroči odseku, bil je vendar pretek seje živahen in zanimiv.
Levičarji skušali so se s tem predlogom pred svetom pokazati ko rešitelji države, ker nemščino smatrajo za potrebno vez med različnimi narodi in zato jo hočejo, ne glede na člen XIX. državnih temeljnih postav, povzdigniti vrh vseh druzih jezikov, o tem pa tudi Nemce vrh vseh druzih avstrijskih narodov.
Desnica ni bila me i seboj edina, kako v prvem branji ravnati s tem predlogom. Ves č,eski klub, vsi Dalmatini in večina navzočih Slovencev bili so mnenja, da je nemški manjšini pri vprašanji, jeli se hočemo'odpovedati enakopravnosti, kakor nam je zagotovljena vsaj teoretično v členu XIX. odgovoriti takoj pri prvem branji z odločnem n e.
Drugi del desnice bil je pa mnenja, da je iz političnih ozirov treba predlog vendar-le v pretres vzeti, se ve da se sme soditi, da bo odločilna večina desnice zato, da se iz predloga odpravi vse, kar bi moglo žaliti ali škodovati druge naše narode.
To mnenje izrekla je tudi vlada.
V obče bila je desnica dogovorjena, da se pri prvem branji ne bo spuščala v meritoričoo razpravo, temveč samo naglašala svoje stališče in izrekla, zakaj glasuje za ali proti oddaji predloga  na poseben odsek.
Izmed levice govorili so o govorniki: predlagatelj Se h ar s c h m i d., H e i 1 s b e c g, • grof W u r m b ran d , ki je uže svoj čas stavil, blizo, tak predlog in pa dr. Sturm, ki je govoril samo, k glasovanjih Za. predlog so bili .dalje
vpisani še slovenski poslanec Hren, dr. p). Derschatfa, Kraus, Kronawetter in Kowalski. Izmed teh govorila pa sta samo Hren in K o wa Is ki, za ostale pa kot skupni govornik grof Wurmbrand. — Proti bili so vpisani: Šuklje, knez Czartoriski, Rieger, Greger, V a sati; pa Šuklje, ki je hotel meritorično govoriti, ravno tako Greger in Vašati dali so se zbrisati, tako, da so od desnice proti govorili samo Czartoriski, Rieger in Pavli novic. Prvi je izrekel v imenu poljskega kluba, da bodo sicer glasovali za oddajo v odsek, pa uže sedaj lahko izreče, da je nasproten vsebini predloga.
Dr. Rieger izrekel je v imenu češkega kluba, da oni ta predlog smatrajo za napad na narodno enakopravnost, za žaljenje vseh nenemških avstrijskih narodov, da razprava tega predloga ne more pripeljati do pomirjenja, temveč do še veče razburjenosti med narodi, in da zato glasujejo proti odstopu predloga na odsek.
Dalmatinski poslanec Pavlinovič govoril je hrvatsko proti predlogu, glede Dalmatinske sklicevaje se na hr-vatsko-ogersko pogodbo. Slovenski, dalmatinski in češki poslanci spremljali so njegov govor z živahnim odobravanjem.
Poslanec Hren s svojim govorom ni imel sreče, pred vsem je trdil, da govori v imenu frakcije slovenskih poslancev, pa mi nismo mogli nikogar najti, ki bi ga bil v to pooblastil; dalje pa tudi v svojem govoru ni našel srečnih izrazov, vstopivši se na stališče, katero je bilo levičarjem, izrekoma Foreggerju povod za glasno odobravanje in pa grofu Wurmbrandu držaj, katerega se je radosten poprijel.
Prepričani smo, da je ta nepovoljen vspeh tvojega govora čutil tudi govornik sam, ker po govoru ga ni bilo videti več v zbornici, in ko se je pri glasovanji po imenih poklicalo njegovo ime, ni ga bilo Lavzočega, kar je levici dalo povod k glasni radosti. — Da se temu formalnemu glasovanju ni pridevalo na desnici posebne pomenljivosti, kaže to, da so bili izmed Slovencev navzoči samo: Klun, Pfeifer, Poklukar, Raič in Vi tezič, ki so glasovali proti oddaji predloga na odsek, in pa grof Hohenwart in Šuklje, ki sta glasovala za odstop predloga na odsek. Nekateii časniki navajajo sicer tudi kneza Windisch-Giatza, da bi bil glasoval za predlog, pa navzoči poslanci ga niso ne videli, ne slišali glasovati, ker ni bil navzoč.
Levičar Sturm prizadeval si je glasovanje proti predlogu označiti celo s pečatom protiavstrijstva s tem, da je predlagal glasovanje po imenih z izrecno pretvezo: „da se bode videlo, kdo je za Avstrijo in kdo je proti nji.tf
To je napravilo na desnici cel vihar protestov, izrekoma dr. Rieger zavrnil je z ojstrostjo največje ne-volje to nedostojno podtikanje in predsednik Smolka pozval je S t ur m a zavolj tega izraza „k redu". Konečno izjavil je predsednik, da je 208 poslancev glasovalo z „d a", 68 pa z „ne".
To razmerje glasov dalo je levičarskim časnikom povod na vse usta trobiti svetu, s koliko večino je zbornica poslancev pritrdila predlogu: „da naj bode nemščina v prihodnje naš državni jez i k."
Vse to sleparjenje se ve da ne bo pomagalo nič, ker vpeljava državnega jezika pomenja premembo člena XIX. dr. tem. postav in v to potrebnih */3 glasov se v sedanji zbornici poslancev ne bo našlo. V obče moglo bi se dvomiti izmed desničarjev k večem glede nekaterih privržencev Lienbacherjevih, katerih pa, kakor ne dvomimo, ne bo več, kot je južno-tirolskih Lahov, ki jso uže sedaj glasovali s Čehi proti predlogu.
86
Pomenljiva izjava vlade, katero je v njenem imenu oddal ministerski predsednik grof Taaffe, bila je bistveno sledeča: Pri važnosti predmeta izreče se tudi vlada uže pri prvem branji, da je pripravljena sodelovati pri delovanji odsekovem, in da si bo vlada po moči prizadevala, cia se različne mnenja pojasne in ako moč, pripomoči k porazumljenji. V načrtu pa se nahajajo-določbe, katere segajo v pravico eksekutive, pravico, katero je vlada dolžna varovati. Pri tem vele-važnem predmetu, kakor pri vsakem drugem, je samo po sebi razumljiva dolžnost vladina, varovati korist države. Je pa tudi naloga vladina, iskati oblike, da se opravičenim željam in čutstvoin narodov ne nasprotuje. (Odobravanje na desni.)
Naj mi bo dovoljeno, ker uže govorim, ozirati se na eno opazko, katera je prišla z leve strani visoKe zbornice. Reklo se je in hotelo se je s tem utemeljiti potrebo postavno vredjenje jezikovnega vprašanja, da se ima prepreči zloraba vladine oblasti.
Ta izrek moram in morem zavrniti z dobro vestjo, ker vlada je v zavesti, da je ravnala zmiraj po pravici in postavi. (Živahna pohvala na desni.;
Izmed govornikov levice obračal se je Scharschmid zoper ugovora pr ti predlogu sploh, Wurmbrand pa je vso ojstrino svojih besedi obračal proti izjavi dr. Rie-gerjevi, rekoč, da bo sedaj ^vsa Evropa cula, da niso Nemci nespravljivi, ampak Čehi. — To zavijanje bilo je — razumljivo — levičarjem posebno po volji.