Stev. 48. Y Mariboru 29. novembra 1877. Tečaj XI. izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom • a celo leto 3 gid. — kr. , pol leta I „ 60 .. „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina 8e pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine SLillltSKI List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. EM£* P. .li. deležnike ,,tiskovnega društva", ki še za letos niso svojega doneska poslali in tiste naročnike „Slov. Gospodarja", ki so nas prosili potrpljenja, prav vljudno prosimo, da nam kmalu dopošljejo, kolikor še dolgujejo. Ko bi kdo dvomil, je li še kaj na dolgu ali ne, naj blagovoli prihodnjič na svoj zavitek pogledati, kder bodo imena tistih, ki so še kaj na dolgu, modro podčrtana. „Opravništvo". Tržaška zavarovalna družba. (Eiunione adriatica di sicurta.) Kar je bauka Slovenija takti nesrečni konec vzela, so si ne le mnogi hišni gospodarji, ampak tudi prav mnogi cerkveni predstojniki v skrbeh, pri kteri družbi naj bi dali zanaprej zoper ogenj zavarovati farovže, cerkve, kaplanije, mežnarije i. t. d., da bi bila ob času požara gotova in hitra pomoč. Pa gotova in hitra pomoč še ne zadostuje. Treba je pri zavarovanju tudi na t6 gledati, da se s kolikor mogoče malimi letnimi plačili (premije) doseže zdatna pomoč. Prav to pa ni tako lehko; kajti v tem oziru bi bilo treba natanjko umeti pravila in pravne šege zavarovalnih družeb. Ta temeljita vednost pa se pri ljudeh, ki se navadno z to rečjo ne pečajo, po redkem najde. Zato se dostikrat prigodi, da se ljudje iz nevednosti napačno zavarujejo, od visokega zavarovanega zneska letnino plačujejo, ob času nesreče pa veudar le malo pomoč prejmejo. — Pojasnimo to na posa-mesnem zgledu. Zvonovi so jako draga reč; zat6 menijo navadno farani, da jih moraio visoko zavarovati, pa ravno to je napačno. Vsaka zavarovalna družba plačuje namreč le djansko škodo (kolikor dogovorjene odškodnine ne preseže). Zvonovi ne zgorijo, ampak se pri padcu le razbijejo in le redkokedaj deloma raztopijo. Kolika je tukaj djanska škoda? Tolika, kolikor bo stalo prelivanje in kolikor bo treba dodati medenine, do bo zvon poprejšnjo (zarovauo) težo dosegel. Ako si tedaj zvon, ki tehta 30 centov, zavaroval za 200U gl.; kaj meniš, da boš ves ta znesek dobil, ako se zvon pri požaru razbije? Nikakor ne; dobil boš le toliko, kolikor bo zvonar tirjal, da ti ubiti zvon prelije in ti vrne nov zvon, ki bo zopet tehtal 30 centov; kajti zares le tolika je djanska škoda. Zgorel pa je ves dragoceni vezani stol in drugi leseni deli v zvoniku, in za vso to veliko škodo ne boš dobil ne krajcerja odškodnine, ako v zavarovalni pogodbi teh delov nisi določno imenoval, ampak je le sploh zapisano : zvonovi. Kar smo tukaj povedali, to se je zares pred kratkimi leti v naši škofiji pri-godilo. Enako napačno se gostokrat zavarujejo hiše, hrami in druga poslopja, takó da ljudje zavoljo nevednosti veliko plačujejo, nazadnje pa le malo prejmejo. Tudi takih zgledov nam je dosti znanih. Kedar se tedaj zavaruješ, izberi si družbo, pri kteri boš dobil gotovo, hitro in pri malih letnih plačilih tudi z d a t n o pomoč. Utegneš reči: nam pa svetujte tako družbo ! Po dosedanjih skušnjah ti zamoremo z dobro vestjo nasve-tovati teržasko zavarovalno družbo (Riu-nione adriatica di sicurtá). Ta družba ima takó veliko z41ožno premoženje, kakor menda nijena druga v našem cesarstvu, tedaj ti je pomoč gotova. Na čelu njej stojijo mož jé, ki so zares navzeti katoliškega duha, in jim je mar pomoč nesrečnih, in ne le dobiček družbenikov; zato je pomoč tudi hitra. Večkrat je že kak kraj pogorel, kjer so bili pogo-relci pri raznih dr užbah zavarovani, in nijeua družba ni odškodnine takó hitro izplačala, k"kor teržaška. In pogorelec najbolj čuti, da mu je itra pomoč, zares dvojna pomoč! Ta družba p tudi svojim agentom ali opravilnikom naioča, da naj ljudi vestuo podučujejo, kakó se je treb zavarovati, da na zadnje ne bo prepirov in tožeo, in da se z malim plačilom doseže zdatna pomoč. Prigodilo se je že celó večkrat, da kteia ubojra cerkev ni mogla, ali da se je pozabilo, o pravem času plačati letnino. in družba je vendar dogovorjeno odškodnino izplačala. Da, večkrat je družba že pomoč podelila prav ubogim cerkvam, ktere celó niso bile zavarovane. Vrh tega obstoji že več let dogovor med družbo in našim prečastim kn. šk. or* dinarijatom, vsled kterega vračuje družba škofiji 20% letnine, ki se njej plačuje od vseh cerkev, farovžev i. t. d., ki so pri njej zavarovani. Ti procenti, ki se rabijo v pomoč našim duhovnim «¿vodom, so znašali dosihmal na leto med 300— 400 gld. Pomoč za škofijo bo še večja, ako se bo še več cerkvenih poslopij pri tej družbi zava rovalo. In prav v tem, kar vestno ravnanje zadeva, smemo družbi čestitati, da si je zadnji čas pridobila moža, obširne učenosti in čistega katoliškega značaja, in ta mož je g. Michael Simettinger, rudarski inženir v Gradcu. Ta mož je bil več let sovrednik katoliškega lista „Gratzer - Volksblatt", je eden najbolj delavnih udov katoliške družbe v Gradcu, ter je že tukaj v Mariboru pri shodih tukajšnje katol. družbe večkrat imel izvrstne govore. Tudi pri velikem dunajskem katoliškem shodu lanj-skega leta je bil on izvoljen za poročevalca v zadevi družeb sv. Vincencija, kterib namen je skrb za bolenike, za uboge, za zapuščene; kajti je tudi sam v Gradcu predsednik enega oddelka te družbe. Temu možu je zdaj za celo Štajersko deželo izročeno pred vsem zavarovanje cerkvenih, župnijskih poslopij in duhovnih zavodov. Prihodnje tedne bo potoval po spodnjem Štajerskem, in v zadevi zavarovanja obiskal gg. župnike, delil pa tudi sicer vsakemu potrebne nasvete, kdorkoli jih bo želel. Naj bo s temi vrstami vsem dušnim pastirjem priporočen. K . . .. Gospodarske stvari. Kompost ali mešani gnoj. I. V sledečih vrsticah hočemo umnemu kmeto-vavcu pravo bistvo mešanega gnoja in kako pametno z njim ravnati, kar marsikteri še vse premalo zna, pred oči postaviti. Kakor je občno znano imenujemo tisti gnoj mešani gnoj, ki «e iz zmesi hišnih in poljskih odpadkov in prsti nareja. Narejanje mešanega gnoja ima za vsako kmetijstvo bistvene koristi, prvič ostanejo odpadki, ki se v vsakem gospodarstvu nahajajo, da si tudi majhni in malo vredni in kterega koli imena, gospodarstvu ohranjeni, drugič pa se z marljivim in skrbnim nabiranjem teh tvarin, ki se dostikrat kot stvari brez vse vrednosti zavržejo, zadregi prepičlega gnoja v okom pride ali se ta zadrega vsaj izdatno pomanjša, ki je za vsako gospodarstvo sila škod ljiva. Pa vkljub temu, da njivam in travnikom tolikih kmetovavcev potrebnega gnoja le prepo-gostokrat primanjkuje, se nabiranje teh odpadkov le prevelikokrat zanemarja in opušča. Sicer ne flmemo si domišljavati, da bi po napravljanju mešanega gnoja kake nove gnojivne snovi Darejali, vendar pa se po takem ravnanju sicer nekoristne reči v hasnovite spremenijo v porabni in ločljivi podobi Ko bi <)e mešanec tudi le na travnik raz- vozil in raztrosil, tako bode travnik toto skrb z obilnim pridelkom sena in otave bogato povrnil, gospodar bode mogel več živine rediti in tako zopet več živinskega gnoja pridelati in z njim njive in polje izdatno zboljšati. Tako stvar stvari roko podaja in celo gospodarstvo naprej spravlja. V vsakem gospodarstvu, tudi v najmanjšem, naberd se z časom kupi vsakovrstnih odpadkov, kteri, če se z njimi pametno ravna, mnogo izvrstnih gno-jivuib tvarin naredijo. Kdor te betve gnojnega gospodarstva prezira ali v nemar pušča, se sme pač med gospodarje šteti, ki tega imena ne zaslužijo. Če si pa že mali kmet, da če si celo gostač, ki ima morda le nekoliko pedi kake gredice pred svojo kočico, mešanega gnoja napraviti more, kolikor več more to veliki posestnik storiti, v kterega gospodarstvu .se toliko in tolikovrstnih odpadkov nahaja! Skrbna in marljiva roka razumnega gospodarja v tem oziru silno veliko opraviti more. Kakor je že bilo omenjeno, se morajo vse tvarine, ki imajo kaj gnojivne moči v sebi, z prstjo pomešati in v mešani gnoj spremeniti. Da se pa očividno dokaže, kolikere in raznovrstne so te tvarine, jih hočemo tukaj imenoma našteti: Pepel iz drv, šote, premoga itd. z dna sipa, cestni prah, smetje iz sob, dvorišč in hlevov, blato, glen, troh-lina, plevelj, pirničevje, drn, važine, šotin prah, rezanje, mah, resje, saje, meso, kri, dlaka, lasje, ščetine, perje, volna, kosti, rogovje, parki ji, hrošči, žajfnica, perilna voda, apnena sipa, kuhinjske pomije, gnojnica, prst, listje, trstje, gozdna nastelj, mavec, sladove cime, umetni gnoj, hlevni gnoj, slama, človeški izločki, perutninski gnoj in mnogovrstni odpadki od kmetovavskih postranskih obrtni). Tu imamo obilno množino kompostnih tvarin. Kam pa vse to mine v gospodarstvu, kder se ne nareja kompost? Večidel jih gre brez koristi za poljedelstvo v zgubo. Celo narejanje komposta meri tedaj na to, da se imenovane in naštete tvarine z prstjo pomešajo in plastoma na kupe zmečejo. Kakor se vidi, se tu prsteni, rastlinski in živalski in vodeni odpadki med seboj pomešajo. To pomešanje ima večstranski pomen. Enkrat se po narejanju komposta sirove, težko razkrojljive snovi kakor kosti, dlaka, prst, razkrojljive in prhke naredijo, kar se najbolj z tem doseže, da se tvarine pridenejo, ki razkrojivanje pospešujejo, kakor žgano apno, pepel, lapor, gnojnica. Isti namen se doseže, ako se kompostnim tvarinam ,za vrenje sposobne ali vrenje pospeševajoče reči pridenejo. Če se take tvarine z težko razkrojljivimi pomešajo, tako se take tvarine zvabijo, da se tudi začnč razkrojivati ali razredati, zlasti če je zadosti vlage in toplote. Na drugi strani se tekočine, ki imajo gnojivne moči v sebi, z tem bolj goste ali močne napravijo. Tako iz gnojnice, z ktero se kompostni kupi polivajo, nekaj vode izpuhti, med tem, ko res gnojivni delki v njem ostanejo. Kolikor več težko 4 razkrojljivih tvarin se z takimi pomeša, ki hitro in lahko gnjiti počnodnje arečkanj«' 7. decembra 1877. HiMjnoveJil kurxi na iiiinajii. Papirna renta 63"45 — Srebrna renta 66 90 — Zlata renta 74 30 — Akcije narodne banke 815— Kreditne akcije 207.— ŽONapoleon 9-52 — Ces. kr. cekini 5 65 — Srebro 106-20. se daje v Slapah v župniji bi. Marije na ptujski gori. Kovačnica je na 2 ognjišča z velikim klad-vom — amrom — pri Dravinji stoječa, zraven je hram za stanovanje. Ako si najemnik želi tudi njiv in travnikov, jih zamore dobiti; več se izvč pri g. srenjskem predstojniku na Gori. 2—3 Poduk v kletarstvu se bo za goste vršil na vinorejski šoli pri Mariboru od 10.—15. decembra t. 1. vsaki den od 10—12. ure dopoldne. Poduka, ki ga bo strokov-njaški učitelj g. Kalmaon razlagal, se zamore 20, vsaj 18 let starih in dovolj izobraženih Štajercev udeležiti. Kdor to hoče, ta se naj do 6. decembra pri g. ravnatelju vinorejske šole pismeno oglasi! zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku uič ne trese. B^C Ilustrirane obrazce dopošljemo, ktior jih želi, brezplačno po podli!