TRST, nedelja 4. decembra 1955 Leto XI. - Št. 287 (3306) PRIHUASKI DKEVNIK Cena 25 lir Poštnina platana v gotovini Tel. 94 638. 93808, 37 338 jJBEDNISTVO: UL. MONTECCHI »t. *, II. ud. — TELEFON >3.1(1 IN 94-631 — poštni pretal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 3> — Tel. MALI OGLASI do 30 lir beseda. — NAROČNINA: mesetna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3300 lir. — FLRJ: Izvod '0,mesečno 210 din Mi' 8 ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-13.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Urtavna zsiozos bi ve j . ln® v Širini l stolpca: trgovski 60, finanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 dim. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala založništvo tržaškega tisna ____" 2 Gronchijevimi imenovan]! izpopolnjeno ustavno sodišče ‘odfSče bo sklicano z odlokom predsednika republike Ofenziva desnice proti ustavnim sodnikom in sodiSčti ^memu ni ponehala. Monarhistizahtevalo nove volitve i : _ i s_ n o cidoma clrnpo i Ufi nnclan. mokracija sklenila s socialko-munizmom«. Predsednik parlamentarne skupine MSI Roberti pa se je lotil druge naloge. V pismu, ki ga je poslal predsedniku ga sistema skoraj 80 poslancev manj, vendar ga sprejema kot manjše zlo, ker bi ji «okrajni» sistem odvzel morda še drugih. 40 poslancev. Po proporcionalnem sistemu bi des France, drugega pa Fau- | svoji rezidenci v Gettysbur-re. ki bi ga podpirali demo- gu posvetoval z obrambnim kristjani, neodvisni zmerni in del radikalov. ir ............ _ v** dovoljenja za medeon-Ija. rečno plovbo. Ta dovo-|V so doslej vsako leto (ii,lr*le sovjetske oblasti, le-V; Pa so vidiranje zavrnile, J) d« se je treba obrniti vzhodnonemške oblasti, ki agajo po moskovski Cdb, od 20. septembra z h ' suverenimi pravicami b,v°jem ozemlju. Sovjetske il, st‘ so pojasnile, da je e-vzhodnonemško promet-.»(jPtinistrstvo pristojno izdali. t;> dovoljenja. Cr!>n se do 24. odst. pre-V ui® po rečni poti. \ . “onnskih krogih pravijo Ijj mu, da morajo dovolje-Ij Za rečno plovbo izdaj a-tehnični organi«, ki -.o tudi dovoljenja za ^(t,.P!ški in cestni promet z &dJlnorn. To pa nikakor ne hj>ani, zatrjujejo v Bonnu, V anja suverenosti nemške Hih t'čne republike in ne priznanja režima v V)6ta>« coni. bjVi. zahodnem Berlinu pa 'iij da zamuda v Izdaja-lN» dovoljenj zaenkrat ne i i ta .škodovati preskrbi Ber-J 6' ker prihaja po rečni po-em Premog za zimo, e premoga pa so skoraj 0lane- vzhodnonemške e-socialistične stranke ? Deutschland* pa po-? h«, nes »popolna pojasni-»h0rtka‘erim v Bonnu in v Berlinu o statusu ,,tae demokratične repu-in Berlina, njenega ”l . “Ka maotn. T isi i»lnv|ja, do- ji j mesta«. List izjavlj kil ta novi status d' delovanje s socialisti naleteti na ugodnejša jtla kakor pri zadnjih volitvah, i ;-endar pa je premalo časa, da bi dosedanji sovražniki lahko postali zavezniki. Za sedaj pa je treba zabeležiti včerajšnji obisk Mendes Francea glavnemu tajniku socialistične stranke Molletu. s katerim se je raz-govarjal o nastalem položaju. Razpravljala sta tudi o možnosti skupne akcije, kar se tiče volitev. Molletu pa ni dal Mendes Eranceu dokončnega odgovora, keV mora o morebitnih povezavah odločati izvršilni odbor stranke, ki se bo sestal v torek. Mnogo bolj pripravljene pa so razne desničarske skupine, ki so včeraj sklenile ustanoviti volilni blok sestavljen iz tako imenovanih neodvisnih, agrarcev in golistov ARS. Nedvomno pa bo med volilno kampanjo v ospredju spor med Faurom in Mendes-Fran-ceom. 9. decembra se ho sestal izvršilni odbor radikalne stranke in opazovalci napovof dujejo razkol med «mendes|. sti« in «fauristi». Če bi se sA cialistično vodstvo izrpklo pro. ti povezavam s tistimi skupir nami, ki so podprle Faura, ifi ta bi izključilo modnost povezave s KPF. bi utegnil nastati volilni blok socialistov in «mendčsi»tov» skupno z UDSR in nekaterimi socialnimi re publikanci. Če bi do tega prišlo. bi se ustvarila v glavnenč dva volilna bloka: eden levA ga centra.) drugi pa desnegp centra. Priega bi vodil Mene Sklep grške vlade v zvezi s Ciprom ATENE, 3. — Uradno poročilo, ki jo bilo objavljeno po izredni seji grške vlade, javlja, da je Grčija sklenila, da se ne bo obrnila na OZN zaradi Cipra. Poročilo dodaja, da vlada pozorno sledi razvoju na Cipru, zlasti pa položaju, ki ie nastal zaradi proglasitve obsednega stanja. Vendar pa je vlada mnenja, da pritožba na OZN med sedanjim zasedanjem ne bi bila v interesu držav, ki so prizadete na ciprskem vprašanju (Turčije. Grčije in Velike Britanije). Poročilo pravi, da je bil tak sklep sprejet na podlagi priporočil vladnih organov in na podlagi drugih informacij. Britanski poslanik v Atenah se je danes tri četrt ure raz-govarjal z gršim zunanjim ministrom. Opazovalci so mnenja, da je ta razgovor v zvezi s tajnimi pogajanji o Cipru. HA KONGRESU ISTIKLALA zahleva za združitev maroškega ozemlja ——— Spomenica maroške KP sultanu - Si Bekkaj nadaljuje posvetovanja za sestavo vlade ministrom Charlesom Wilso-nom in z admiralom Arthu-rom Radfordom, načelnikom združenih glavnih stanov. Včeraj je Eisenhower poslal republikanskemu državnemu odboru, ki te dni zaseda v Chicagu, brzojavko, v kateri obljublja svojo pomoč republikanski stranki med prihodnjo volilno kampanjo. V republikanskih krogih razlagajo to zatrdilo kot izraz predsednikove volje, da podpre republikanske kandidate na volitvah leta 1956 ne glede na to, ali bo sam kandidiral ali ne. RABAT, 3. — Si Bekkai. ki je I maroška pogajanja; 3. refor-v sredo sporočil, da sprejema ma maroških ustanov, pooblastilo za sestavo «prve Važen je bil danes govor, ki Vl J°. Veptembra ” 1955 v j nemško vladno delegacijo. V s pogodbo o odnosih Radio ni pojasnil, kdaj bo ta »emško demokratično i obisk. svobodne vlade Maroka«, nadaljuje svoja posvetovanja in je že sprejel Ben Slimana, ki mu je bil kronski svet poveril sestavo vlade, a je moral to nalogo opustiti po vrnitvi Ben Jusefa. Si Bekkai se ie nato razgovarjal z raznimi maroškimi in francoskimi osebnostmi Stranka Istiklal pa je včeraj začela svoj kongres ob navzočnost’ 700 delegatov. Kongres mora določiti bodoče politične smernice. Si Bekkai pa je izjavil, da je že dobii od svojih prijateljev v Istikla-lu jamstva, da ne bo vezan po sklepih njihovega kongresa. Verjetno je torej, da je bil že prej dosežen sporazum o pogojih za sodelovanje Isti-klala v vladi. Domnevajo, da bo Si Bekkai na 20 ministrskih mest ponudil 8 Istiklalu. 7 demokratični stranki neodvisnosti in 5 neodvisnim oseo-nostim, ki bodo po volji nacionalistom. Notranje ministrstvo, ki ga zahtevata zase tako Istiklal kakor demokratična stranka neodvisnosti, pa ho verjetno prevzel sam Si Bekkai. Kongres Istiklala se bo zaključil jutri. Glavna vprašanja na dnevnem redu so: pogoji za sodelovanje Istiklala v vladi; 2. temelji, na katerih naj se začnejo francosko- ga je imel član izvršilnega odbora Abderhamin Bovaoid, ki že eno leto zastopa stranko v Parizu. V zvezi z novo vlado in njenimi nalogami je izjavil, da Istiklal lahko popusti v svoji zahtevi na 45 odstotkov ministrskih mest namesto polovice. Ce ne bo ta zahteva sprejeta (verjetno pa bo), nacionalistična stranka ne bo sodelovala s Si Bekkaiem. Toda bolj važen je bil oni del njegovega govora, ki je bil posvečen zunanji politiki, glede katere so važne štiri bistvene točke: 1. Načelo, da medsebojna odvisnost pomeni neodvisnost, in da bo torej vladni program moral vsebovati tudi razveljavitev pogodbe iz Feza (Istiklal pa vendarle pristane na prehodno dobo in na postopen prenos oblasti od Francozov na Marokan-ce). 2. Pravica Maroka do lastnega diplomatskega predstavništva. 3. Ustanovitev ma-rokanske državne vojske. 4. Združitev marbkanskega o zemlja, vštevši področje Tan-gerja. Zahtevam pod drugo ^ in tretjo točko se je pridružila tudi maroška komunistična stranka v spomenici, ki jo je danes poslala sultanu. V tel spomenici zahteva, naj bodo ba KP hi predvidena), ter zahteva za Maroko državno vojsko in avtonomno diplomacijo, čeprav priznava potrebo medsebojne odvisnosti in prijateljskega sodelovnja s Francijo na gospodarskem, socialnem, kulturnem in strateškem področju. Zadnja zahteva Istiklala o enotnosti marokanskega o-zemlja pa postavlja vprašanja mednarodnega značaja. Maroko je namreč razdeljen na tri področja. Francosko področje je sedaj postavljeno pod oblast sultana in je pod francoskim nadzorstvom: špansko področje, ki vsebuje tetuanski kalifat in je pod spanskim protektoratom, kjer sultana zastopa kalif, ki ga sultan imenuje na španski predlog: področje Tangerja, ki je pod mednarodnim režimom, v tujini pa ga predstavlja Francija. Tem področjem je treba prišteti še španske koncesijt Ceuta, Melilla in Ifni. Za združitev Maroka je bila potreb* na revizija kakih desetih mecE narodnih pogodb, ki so jih podpisale številne države (pogodbo o Tangerju je podpisalo 13 držav) BUKAREŠTA, 3. — Bukare-štanski radio je javil, da je egiptovski ministrski predsednik Naser sprejel vabilo romunskega ministrskega pred-vse struje v deželi zastopane I sednika, naj obišče Romunijo, v vladi (znano je, da udelež-1 Ni »e znan dan obiska. ia m mm o Elseiowm Kandidaturi GETTYSBURG, 3. — Voditelj republikanske manjšine v predstavniški zbornici Joseph Martin je po razgovoru predsednikom Eisenhowerjem izjavil, da bo po njegovem mnenju Eisenhovver vnovič kandidiral «v interesu sveta« čr se bodo njegovi zdravniki s tem strinjali. Martin je pojasnil novinarjem, da mu Eisenhower ni povedal svojega namena, da pa je on dobil tak vtis. Poleg tega, je dejal Martin, je »bistveno potrebno«, da Eisenho. wer še enkrat kandidira. Martin je tudi izrazil upanje da bodo republikanci na prihodnjih predsedniških volitvah zmagali in to tudi v primeru č" se Eisenhower ne bo predstavil kot kandidat. V krogih Bele hiše zatrjujejo, da sta Eisenhotver in Martin predvsem govorila o zakonodajnem programu za prihodnje leto, ki ga bo vlada v januarju predložila kongresu. Za Martinom je Eisenhower sprejel voditelja republikanske manjšine v senatu Wil-liama Knowlanda. Podobno izjavo kot Martin o možnosti Eisenhowerjeve kandidature je dal danes tudi predsednik republikanske stranke Leonard Hall, ki se je sestal z Eisenhowerjem prejšnji ponedeljek. Hall je izjavil, da bo Eisenhower kandidiral, če mu bo le zdravstveno stanje to dovoljevalo. Medtem se je Eleonor Roosevelt, vdova bivšega predsednika ZDA, zavzela za kandidaturo demokratičnega voditelja Adlaia Stevensona. Rooseveltova je skupno z drugimi političnimi osebnostmi v New Yorku ustanovila odbor za Stevensonovo izvolitev. NEW YORK, 3. — V govoru, ki ga je imel sinoči v New Yorku, je osebni svetovalec predsednika Eisenhowerja Sherman Adams med drugim izjavil, da je predsednik »popolnoma in v celoti« okreval. Adams je dejal, da je srčni napad, ki ga je Eisenhower doživel 2 septembra, »rezultat vznemirljivih let, ko je Eisenhower poveljeval ameriškim armadam v Evropi med drugo svetovno vojno. To tudi razlaga, je dodal Adams, zakaj je predsednik določil prav mir za cilj vseh svojih naporov, odkar je bil izvoljen in zakaj bo temu cilju še nadalje posvetil vse svoje sile. Danes se je Eisenhower v Kolektivne pogodbe razveljavljene v Argentini BUENOS AIRES, 3. — Vlada je določila, da se razveljavijo vse kolektivne delovne pogodbe, ki jih je svoj čas sklenila Splošna zveza dela za svoj’h 2400 včlanjenih sindikalnih organizacij s približno 4 milijoni članov. Kakor je izjavil minister za delo Raul Migone. bo to ministrstvo takoj začelo proučevanje novih pogodb. Večina prejšnjih pogodb je bila podpisana leta 1954 in zapadle bi 28. februarja 1956. Predvideva se, da bodo delavci zahtevali vsaj 25-odstol-no zvišanje mezd in plač, ker so se od lanskega marca do danes življenjski stroški v Argentini občutno zvišali, čemur je pripomoglo tudi nedavno razvrednotenje pezosa in ukinitev nadzorstva nad cenami. „Zelezni križ*4 spet v modi BONn. 3. — Med prisego nadaljnjih 185 prostovoljcev bodočih nemških oboroženih sil je obrambni minister Blank naznanil, da bodo pripadniki zahodnonemške voj. ske smeli nositi «železni križ« ki so si ga pridobili v prejšnjih vojnah. Minister je napovedal, da bo v kratkem predložil Bundestagu ustrezni zakonski predlog. žav in ki ima nalogo zbrati vso dokumentacijo, s katero razpolagajo države članice OZN in specializirane ustanove o učinkih atomskih izžarevanj na človeka in njegovo okolje. Skupščina je zavrnila dva indijska dodatna predloga, naj b1 vse prizadete države in ne samo članice OZN sodelovale pri tej anketi ter dobavljale in prejemale razpoložljive informacije. Pred glasovanjem je sovjetski delegat izjavil, da Sovjetska zveza povezuje vprašanje izžarevanj z vprašanjem sporazuma o prepove, di atomskega orožja in še prej o prenehanju poizkusov z vsemi vrstami atomskega orožja. Filipinski delegat Romulo je predlagal, naj bi države, ki delajo atomske poizkuse, povabile znanstveni odbor GZN. da pošlje svoje opazovalce. Sprejeta je bila tudi resolucija o pomoči OZN arabskim beguncem iz Palestine. Resolucija nalaga uradu OZN za pomoč beguncem, naj nadaljuje izvajanje svojega programa o pomoči, ter poziva vse države članice, naj pošiljajo prostovoljne prispevke v zadevni sklad. Zatem je skupščina priporočala, naj se zahodnoafriško ozemlje postavi pod skrbništvo QZN. Toda Južnoafriška zveza je že sporočila, da se ne bo ozirala na ta sklep. Ce. prav je mandat nad Jugozahodno Afriko, ki ga je 17. decembra 1920 poverilo Društvo narodov Južnoafriški zvezi, potekel z razpustitvijo Društva narodov. Južnoafriška zveza še dalje upravlja to ozemlje na podlagi omenjenega mandata in ne pristaja na nobeno spremembo. Medtem se je v posebnem političnem odboru nadaljevala razprava o sprejemu novih članov. Po izjavah for-moškega delegata Cianga so vsi ostali delegati (novozelandski burmanski, iraški, češkoslovaški m brazilski) podprli kanadski predlog. Številni govorniki so pozvali Varnostni svet. naj ne ovira sprejema novih članov. Novozelandski delegat je poudaril, da se prvikrat v zgodovini OZN vprašanje sprejema novih članov postavlja s perspektivo, da bo rešeno. Opozoril je na resne posledice morebitnega neuspeha sedanjih naporov. Burmanski in iraški delegat pa sta pozvala naravnost formoškega delegata, naj ne vztraja pri slojem vetu proti sprejemu Zuranie Mangolije, ker bi to avtomatično onemogočilo sprejem še ostalih 17 držav. Kubanski delegat je h kanadskemu predlogu dodal, naj bi število kandidatov zvišali na 20. s tem da bi vključili v seznam Južno Korejo in Južni Vietnam. Brazilski delegat je izjavil, da je njegova država vedno bila zagovornica univerzalnosti OZN. V zvezi s sprejemom novih članov v OZN je japonski zunanji minister Sigemi-cu danes izjavil, da bo verjetno v enem ali dveh tednih dosežen sporazum o kanadskem predlogu. Na neko vprašanje v senatu je Sigemicu izjavil, da meni. da bodo (ormoške oblasti spremenile sedanje stališče in da ne bodo uporabile veta v Varnostnem svetu. Kar se tiče volitve še enega člana Varnostnega sveta, javljajo, da bodo volitve v začetku prihodnjega tedna verjetno v ponedeljek. Zadnjo odložitev, ki je bila na zahtevo delegacij, ki podpirajo Fi- lipine, razlagajo kot očiten dokaz, da filipinska delegacija ni mogla zboljšati svojega položaja z nobenimi diplomatskimi akcijami. Nekatere evropske delegacije so zahtevale od predsednika skupščine in glavnega tajnika OZN, naj preprečita novo odložitev gla. sovanja, ker bi ta bila brez pomena spričo sedanjega položaja. Ameriški predstavnik v OZN Cabot Lodge je danes v izjavi novinarjem ponovil, da ZDA še dalje podpirajo kandidaturo Filipinov za Varnostni svet. Zanikal je govorice, da bodo ZDA spričo dejstva, da niti Filipine, niti Jugoslavija nista po 21 glasovanjih dobili potrebne večine, podprle kompromisnega kandidata. ki naj bi bila Grčija. Tudi filipinski predstavnik je zanikal trditve, da nameravajo Filipini umakniti svojo kandidaturo. Titovo potovanje v Etiopijo «6aim> ho iutri v mri Samu BEOGRAD. 3. — Ladja »Galeb«, na kateri potuje predsednik republike v Etiopijo in Egipt, je v spremstvu rušilcev »Biokovo« in »Durmitor« danes zjutraj preplula Otrantsko ožino in ob lepem vremenu nadaljuje plovbo. Nocoj je eskadra plula mimo otoka Kefalonija, jutri zju-tra pa bo na pol poti od Šibenika do Port Saida, itamor bo prispela v ponedeljek zvečer, ce se vreme ne bo oncut-no poslabšalo. Iz Port Saida bo jugoslovanska eskadra po oskrbi z gorivom nadaljevala plovbo do etiopskega pristanišča Masaua. BEOGRAD, 3. — Pod vodstvom ravnatelja uprave za zunanjo trgovino Rudija Ko-laka je danes odpotovala v Bukarešto jugoslovanska trgovinska delegacija, ki se bo z zastopniki Romunije pogajala c blagovni izmenjavi in o nekaterih finančnih vprašanjih. Popi) VI. Ribnikarja BEOGRAD. 3. — Z vojaškimi častmi in v prisotnosti predsednika zvezne ljudske Skupščine Moše Pijada. podpredsednikov zveznega izvršnega sveta Kardelja, Ranko-viča in Colakoviča, številnih zveznih in republiških poslancev in funkcionarjev, zastopnikov armade in sindikatov ter političnih in javnih delavcev in novinarjev je bil danes pogreb bivšega poslanca in ravnatelja »Politike« Vladislava Ribnikarja. V častni straži pred odrom v »Domu Pana Djukiča« so se včeraj in danes vrstili najvišji državni in politični funkcionarji, novinarji in zastopniki ustanov. Na poti od »Doma Pane Djukiča« do pokopališča je velika množica Beograjčanov izkazala zadnjo čast zaslužnemu pokojniku. Od posmrtnih ostankov so se z govori poslovili Dragi Markovič v imenu izvršnega sveta Srbije. Moša Pijade v imenu zvezne skupščine. Stojilko Stojilkovič v imenu zveze novinarjev in Ljubo Stojevič v imenu delovnega kolektiva »Politike«. BEOGRAD, 3. — Beograjski gospodarski krogi ocenjujejo kot zelo koristne razgovore med Jugoslavijo in Avstrijo, k> so se začeli 1. decembra v Beogradu. V teh razgovorih, ki potekajo v duhu medsebojnega razumevanja, bodo avstrijski in jugoslovanski strokovnjaki proučili vprašanja nadaljnje trgovinske izmenjave in nekatera tehnična vprašanja. Takšne sodijo lašisti pa se sprehajajo! MOSKVA, 3. — Agencija TASS javlja, da sta obe proračunski komisiji vrhovnega sovjeta začeli proučevanje načrta državnega proračuna za leto 1956 in poročila o rezultatih proračuna za leto 1954. BAGDAD, 3. — Svet bagdadskega pakta se je sestal nocoj pod predsedstvom iraškega zunanjega ministra. Navzoči so bili poslaniki Velike Britanije, Iraka, Pakistana in Turčije. Kot opazovalec je bil navzoj tudi ameriški poslanik. Prihodnja seja bo v sredo, prva seja gospodarske komisije pakta, ki je imela biti v ponedeljek, pa je bila odložena, ker niso bili še imenovani njeni člani. Velik požar na Japonskem TOKIO, 3. — Požar, ki je nastal v nekem hotelu in se je zaradi vetra naglo razširil, je uničil mestece Naze, ki ima 42.000 prebivalcev. K sreči ni bilo človeških žrtev, toda 95 velikih in majhnih hiš je bilo uničenih in 6000 ljudi je ostalo brez strehe. Skoda se ceni na približno 3 milijarde italijanskih lir. V našem listu smo 1. t. m. poročali o procesih proti bivšim partizanskim borcem v Vidmu in v Trstu. Pred dnevi se je moral zagovarjati bivši partizan Josip Sancin iz Doline št. 95. ki Je obtožen, da Je 25. septembra 1941 aretiral nekega fašista, ki se ni več vrnil domov. Ne bomo zdaj ponavljali, kar Je pri zasliševanju izjavil Josip Sancin. Dejstvo Je, da Je v času aretacije Sancin bil že v partizanih, in sicer v Tržaški brigadi, ki Je tedaj imela svoje poveljstvo v Podgorju, in da je bil izdan pismen ukaz, ki ga Je moral izvesti. Dejstvo je tudi, da Je vdova izjavila, da ona sicer ne bi prijavila zadeve sodišču, ampak da jo Je na to nagovoril neki vaščan, ki Je dezertiral iz partizanskih vrst, nato pa prešel v službo belogardistov, in ga domačini dobro poznajo zaradi njegove preteklosti. Po izvršeni aretaciji omenjenega tašista Sancin ni Imel z njim več nobenega stika in ni več nič vedel o njem. Potem Je bil Sancin v Istrskem odredu, nato v Belokranjskem odredu, pa v Gubčevi brigadi. V borbi pri Kočevju je bil leta 1944 hudo ranjen po telesu, v noge ter glavo in Je zaradi ran oslepel na desno oko. Zaradi tega se je moral precej časa zdraviti v partizanskih bolnišnicah. Priznana mu Je bila 54-odstotna invalidnost. Domov se Je vrnil 21. novembra 1945, ko Je bil demobiliziran. In še nekaj o Sancinovih svojcih in družini. Pokojnega njegovega očeta so leta 1944 nacifašisti aretirali in ga zaprli v Coroneo malo potem, ko Je imel dve operaciji in Je imel se skoraj odprte rane. Sestra je bila internirana v Nemčiji, dva njegova 19 in 22-letna bratranca iz Ga-brovice so Nemci ustrelili v Dekanih, sestrična je bila internirana v Buchentvaldu in komaj da si Je rešila življenje, a je še vedno bolehna, nekega drugega njegovega bratranca je aretirala zloglasna Colottijeva banda in Je umrl v taborišču Dachau, dva brata njegove žene pa sta padla v borbi. Ni dovolj? Partizanski invalid se mora zagovarjati pred sodiščem, tožitelje partizanov pa v Vidmu zastopa bivši pravosodni minister Mussolinijeve republike v Salo. «Quo usque...n. se Je nekdo spraševal v rimskih časih. Pa tudi danes. »FOJliK KI l>\KVt Na današnji dan Je bila leta 1944 osv.bojena vsa Baranja. Danes, NRDELaA 4. decembra Barbara. Veljka b Sonce vzide ob 7.27 .‘n0zA i,rna'l 16.21: -Dolžina dneva 8.55. Luna; vzide 'Ob 22.lf in Zatone ob 11.». Jutri, PONEDELJEK 5. decembra - K-rtsrrtn, Stojana OB KRIVIČNEM ČRTANJU IZ VOLILNIH IMENIKOV N 4 VODILA za rehabilitacijo Kako sestavih prošnjo In katere priloge so potrebne V zadnjih dneh je na stotine oseb dobilo obvestilo občinske volilne komisije, da sc jih črtali iz volilnih imenikov na osnovi okrožnice Scelbovega notranjega ministrstva, ki določa, da morajo občinske komisije črtati iz volilnih imenikov vse osebe, ki so bile kaznovane na zaporno kazen ali pa samo na denarno kazen in ki jim kazni niso bile črtane zaradi amnestije. Dogaja se, da je bila odvzeta volilna pravica osebam, ki so bile kaznovane pred petdestimi leti na gl* -bo nekaj kron in podobno, medtem ko lahko volijo osebe. ki so bile kaznovane za hude zločine in jim je bila kazen z amnestijo črtana. Miuistrska okrožnica določa začasno črtanje iz volilnih imenikov tudi za pogojne kaz. ni. Pri tem je treba poudariti, da volilni zakon točno določa, katere osebe nimajo volilne pravice zaradi kaznivih prestopkov in sodnih obsodb. Omenjena okrožnica notranjega ministrstva, ki določa črtanje oseb iz volilnih imenikov tudi za najmanjše prestopke, za katere je bila prizadeta oseba kaznovana na najnižje kazni plačevanja globe in podobno, pozablja, da so njena določila tudi protizakonita. Izvajanje okrožnice notranjega ministrstva je izzvalo tako v Tistu kot po vseh italijanskih občinah veliko ogorčenje, ker je v tem razvidna odkrita diskriminacija določenih volivcev, ki jih po krivici črtajo iz volilnih imenikov. Prizadete osebe pa imajo pravico zahtevati od apelacij-skega sodišča, na področju, kjer imajo stalno bivališče, rehabilitacijo. Zato naj prizadete osebe vložijo prošnjo na sledeči naslov: Apelacijsko sodišče — Trst Podpisani (navesti Ime, priimek in vse ostale osebne podatke) prosim na podlagi priloženih dokumentov, da me sodišče rehabilitira v smislu člena 178 in sledečih kazenskega zakonika z vsemi učinki, ki jih predvideva zakon. Trst,... Podpis. Priloge: (našteti priložene doumente). Rok za rehabilitacijo je 5 let od dneva po končani kazni, tako za zaporno kot za denarno kazen (globa itd.). V primeru, da je bila kazen ponovljena (recidiva) — (tudi -e ni bila potrjena z obsodbo) — se rok podaljša na 10 let. Prošnja na nekolkovanem papirju na pristojno apelacijsko sodišče (na sodišče, v območju katerega je bila izrečena zadnja obsodba), ki jo mora zainteresirana oseba podpisati. Ce prošnjo predloži in podpiše legalni zastopnik (pro. curatore legale) in je brez podpisa zainteresirane osebe, ji je treba priložiti posebno pooblastilo na osnovi člena 44 pravil o izvajanju zakonika o kazenskem postopku (r. d. 28. 6. 1931 n. 602). Prošnji morajo biti priloženi naslednji dokumenti: 1. nekol! ovan kazenski list, za potrebe rehabilitacije, izdan v roku preteklih treh mesecev; 2. prepis na nekolkovanem papirju integralne obsodbe (ali obsodb, če je bila oseba večkrat kaznovana) prve stop. nje v primeru, da je bila obsodba potrjena od apelacij-skega sodišča, ki mora imeti tudi naslednja potrdila; a) da je bila kazen izvršena, tako zaporna kot denarna (plačane globe ali pa spremenjene v zaporno kazen); b) da je bil podrejen varnostnim ukrepom, in potrdilo o njihovem preklicu po pristojnem nadzornem sodniku; c) da je plačal sodne stroške in zaporne vzdrževalne stroške; 3. dokumentiran dokaz, da je bila poravnana škoda, povzročena s kaznivim dejanjem, ali pa potrdilo, da se je prizadeta stranka odpovedala odškodnini, ki mora biti potrjen na sedežu policijskega komisariata ali pa na sedežu po- veljstva karabinjerjev; potrdilo, da zainteresirana oseba ne poseduje nobenih dobrin kot dokaz, da prizadeti ni mogel plačati sodnih stroškov in stroškov zaporne vzdrževal-nine; 4. potrdilo, da proti njemu ni v teku noben sodni postopek, ki ga izdasta okrajno sodišče (pretura) in državno pravdništvo, ki sta pristojna za področje stalnega bivališča zainteresirane osebe; 5. poslati 200 lir s poštno položnico ali pa z bančnim čekom na naslov; Vzajemni-ške zavarovalne blagajne odvetnikov in prokuratorjev (Cassa di Previdenza e mu-tualita fra Avvocati e Procu-ratori), za predpisane pisarniške stroške za izdajo prepisa in registracijo obsodbe. Ce pa prošnjo predloži legalni zastopnik, ji je treba priložiti kolek za 350 lir. (Morebitna podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti lah. ko v Ul. R. Manna 29-1.). S sinočnjega obiska «Tržaške knjigarne« Včeraj ob 17. uri je bila v Ul. sv. Frančiška 20 otvoritev nove slovenske «Tržaške knjigarne«. Tega pomembnega dogodka se je udeležilo veliko število povabljenih gostov, med katerimi so bili gen. konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak, vicekonzula Bojan Lubej in Leo Cibic, številni slovenski profesorji in učitelji ter drugi prosvetni in javni delavci, prisotnih je bilo tudi več italijanskih someščanov, ki se zanimajo za slovensko založniško dejavnost. Vsi prisotni so se nadvse pohvalno izražali o novi knjigarni, njeni modemi opremi in okusno razvrščenih knjigah ter razstavljeni originalni narodni ornamentiki. Prav tako so vsi enodušno pozdravili otvoritev knjigarne kot nekaj, kar smo tržaški Slovenci že dolgo časa potrebovali, pa žal tako dolgo pogrešali, Podrobneje poročamo o opremi knjigarne in razstavljenih delih na lil strani SLOVENSKI IN ITALIJANSKI PROFESORJI V OBRAMBO SVOJIH PRAVIC Včeraj uspešno zaključena stavka srednješolskih profesorjev Če ne bo vlada po tej stavki ugod>la njihovim zahtevam, je možna nova in še daljša stavka Včeraj se je po treh dneh končala stavka srednješolskih profesorjev. Tudi včeraj so bile zaradi stavke zaprte vse slovenske in italijanske srednje šole. Na italijanskih srednjih šolah je stavkalo včeraj 97 odstotkov profesorjev. Ce s» ne bo vlada tudi po tej stavki premislila in se odpovedala svojemu dosedanjemu trdovratnemu stališču, je možno, da bodo profesorji že ta teden napovedali novo, še daljšo stavko- Vsekakor se bodo vrnili jutri v službo. Skupščina delavcev Tržaškega arzenala Delavci Tržaškega arzenala so se zbrali na. skupščini in razpravljali o pogajanjih za sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko in o prekinitvi pogajanj glede doklade za menzo. Po razpravljanju so sprejeli resolucijo, naslovljeno na osrednje sindikalne organizacije v Rimu in na obe sindikalni organizaciji v Trstu, v kateri jih pozivajo, na napnejo vse sile, da se sklene sporazum o omenjenih vprašanjih. V resoluciji nadalje pravijo, da pogajanja že predolgo trajajo in da je zato skrajni čas, da se rešijo razna vprašanja. V ta namen so delavci Tržaškega arzenala pripravljeni tudi n zaostritev borbe. Zborovanje delavcev Aquile Včeraj je bilo v Zavljah pred rafinerijo Aquila zborovanje delavcev, na katerem sta govorila član vodstva CGIL Marchioro in Radich. Oba sta obsodila vmešavanje ravnateljstva v priprave za volitve tovarniškega odbora; odlaganje rešitve važnih vprašanj, ki se tičejo delavstva, ter nastop proti delavcem, ki so člani vodstva sindikata petrolejskih delavcev Delavske zveze. Volitve tovarniškega odbora v Aquili, ki bi morale biti že pfve dni novembra. bodo končno 21., 22. in 23. decembra. Na šestih volilnih sedežih bodo izvolili 7 predstavnikov, in sicer pet za delavce in dva z* uradnike. tev tega vprašanja. Pogajanja se bodo nadaljevala v torek ob 17. uri. Jutri ob 17. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina suspendiranih delavcev CRDA. Jutri ob 19. uri pa bo v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio skupščina kovinarjev, ki jo sklicuje sindikat te stroke. Obmejni promet V drugi polovici novembra je po podatkih vladnega generalnega komisariata potovale z avtobusi in s parniki med obmejnimi področji skupno 9.820 ose. 4.876 oseb je potovalo z italijanskimi, 4.944 oseb pa z jugoslovanskimi prevoznimi sredstvi. Pogajanja na uradu ?a delo Včeraj so se na uradu za delo nadaljevala pogajanja glede vprašanja suspendiranih delavcev CRDA. Urad za delo je predložil predstavnikom sindikatov in delodajalcev kompromisni predlog za reši- Nogo si je zlomil Sinoči ob 20,30 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnice 42-letnega delavca Avgusta Prodana iz Ul. Toti 16, ker si je zlomil desno nogo, ko je po nesreči padel v Ul. Da Ruin. Ponesrečenega delavca so odpeljali z avtomobilom RK v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se bo zdravil okrog 60 dni. Poskus samomora Policija še ni ugotovila, zakaj si je hotela vzeti življenje 27-letna gospodinja Giu-seppina Oliva od S. M. Magdalene spodnje 1601, 2eno je našel njen mož Francesco Oli-via včeraj ob 12.30 v postelji brez zavesti s prazno steklenico joda v roki. Z avtomobilom RK so nezavestno žensko odpeljali v bolnico, kjer sc ji izprali želodec, tako da bo zdrava čez tri dni. Nesrečen padec Ob 17,45 so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 59- letno gospodinjo Jožefo Sancin iz Ul. Alfieri 81 in ji ugotovili verjetni zlom leve piščali. Njena nečakinja Leda Sancin-Simčič je v bolnici izjavila policiji, da je ponesre-čenka hodila z njo po Ul. Mazzini in da jo je tam neki pešec tako sunil, da je padla na tla in se pri tem poškodovala. Opozorilo Jutri bo začela v Boljuncu obratovati stiskalnica za oljke. Zainteresirani kmetovalci bodo lahko prinesli v stiskalnico svoj pridelek oljk, l.i jih nameravajo izkoristiti za olje. Tiskovna konferenca anqleškeqa velepos amka Očitna Clarkova nepoučenost o izvajanju Memoranduma Pred odhodom v Rim je imel včeraj angleški veleposlanik Sir Ashley Clarke v hotelu «Excelsior» tiskovno konferenco. Najprej je govoril o »ravnovesju sil» ter o važnosti zavezništva Velike Britanije in Italije. Nato je dejal, da je Velika Britanija vedno kazala veliko zanimanje za Trst, kar dokazuje tudi sklenitev Memoranduma. Velika Britanija kaže tudi sedaj veliko zanimanje za bodočnost tržaškega pristanišča. Ta bodočnost pa je predvsem odvisna od stabilizacije položaja v Evropi. Nato so sledila vprašanja novinarjev. Med drugim je neki novinar vprašal veleposlanika. ali meni, da je rešitev tržaškega vprašanja dokončna, ali pa bi se lahko še modificirala Veleposlanik je odgovoril, da je za Veliko Britanijo veljavna njena izjava ob podpisu Memoranduma, čeprav so mnenja o naravi sporazuma drugod različna. V izjavi je bilo rečeno, da ne bo Velika Britanija na noben način podprla poskusov spreminjanja, ki bi utegnili morebiti nastati z ene ali druge strani. Dopisnik socialdemokratskega lista »Giustizia« Cesare je vprašal veleposlanika: «Ali menite, da se italijanska vlada vede do slovenske in avstrijske manjšine demokratično in v skladu z duhom sporazumov. ki jih je sklenila z obema državama?« Odgbvor: »Težko mi je odgovoriti podrobno, ker niman osebnih izkušenj v tem predmetu. Toda splošno lahko rečem, da dela italijanska vlada vse, kar je v njeni moči, da bi izpolnila obveznosti,, sprejete z londonskim Memorandumom in s sporazumom Gruber - De Gasperi. Imama vtis, da je videmski sporazum učinkovito sredstvo za pomiritev javnega mnenja na obeh straneh meje». * * * Zadnji odgovor nas preseneča. Kolikor nam je znano, ni imel angleški veleposlanik doslej nobenega stika s katerim koli predstavnikom slovenske manjšine v Trstu. Zato upravičeno predpostavljamo, da ne pozna stališča predstavnikov te manjšine, temveč le tistih, ki imajo točno dolžnost, izpolnjevati določbe Memoranduma. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. decembra 1955 se je v Trstu rodilo 9 otrok, unvrlo 'Je 14 oseb. poroke pa so bile 4 POROČILI SO SE: pomorščak Romano Sila in uradnica Bruna Godina, študent Almiro Gabrovec in gospodinja Norma Angelini, kuhar Romolo Lugnan in uradnica Tatjana Rotit i. šofer Alessarvdro Serli In gospodinja Stefania Cecco. UMRLI SO: 29-letni Antonio Janu a. 21-letni Mario Košuta, 48-leftrl Ivan Košuta, 59-1 etn i Mario Ragusin. «7-letna Ivana Skrl por. Peressi, 58-letni Emilio Minut, 80-letna Erminia Vicentin, 77- UPRAVNI POSLI VOJNE POKOJNINE anagrafski in-Jkalastrski dokumenti Informacije A.T.A. - Ul. S. Nicold 3-a Tel. 38-733 letna Giuseppina Golia. 79-letm Gualtlero Nassiguerra, 85-letna Gisellia Rota vd. Roda. 82-letna Cateripa Gorian vd. Arman, 89-letna Anita Maria Cipriani vd. Guiducci. 80-letna Marija Gerbec vd. Forcessin. 60-letna Angela Dankovec vd. Benco. OKLICI Mesar Aldo Barcarlcchlo in vezilja Coarma Paneasa. bančni u-radnik Franco Longo in študentka Maria Luisa Semacchi. skladiščnik Luigi Paoletti in gospodinja Maria Petelin vd. Stalzer, električar Dullio Schrelher In delavka Anna Sodomaco. mehanik Benito Colli in gospodinja Nives Post o* na. mesar Bernardo Periani in računovodkinja Nevli Sturman, mehanik Antonio De-grassi in šivilja Erminia Toncich, mizar Olaudio Vidarj in natakarica Zlta Mosenghinl, klepar Alberto Stocca in bolničarka Anna Mahnič, postrešček Aldo Giorgini in uradnica Elda Blasizzo. radiotelegrafist Giuseppe Bortoluzzi in gospodinja Gi*Li»na Montelli, mehanik Mario Carvaglia in gospodinja Maria Bazzana vd. Stecca-nella, mesar Renato Gigli In Delničarka Annamaria Dolenz. par-ketlst Anton Gnezda in gospodinja Anna Pauluzzl. železničar Romano Battl in gospodinja Angela Gorela, klepar Vincenc Gombač In gospodinja Antonia Richter, mizar Mario SajKin in šivilja Giocanna Priano, pomorščak Antonio Palmisano In gospodinja Santa Greco, podčastnik amer. letalstva Richard Vincent JCjou-certe in uradnica Maria Novembrih«. ameriški letalec Bliseo M. Ortiz in uradnica Lidia Dvvor-skv. kovač Umberto Ferrara in gospodinja Lidia Gerbac, težak Tu!lio Paiese In gospodinja Maria Veoolriet. Pietro Rifla in Maria Anna Damerjni. Miroslav Bidovec in Assunta Mafmeelni, u-radinlk Paolo Devegllia in učiteljica Silvana Vicini, uradnik Gio-vamml Pellizzonl in gospodinja Claudia Stulle. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,5. nal-nižja 9,7, ob 17. uri 10.4 stopinje, zračni tlak 1030,8 stalen, veter južnozahodnik 11 km na uro, vlaga 96 odst., padavine 2,7-mm. nebo pooblačeno. morje mirno. temperatura morja 11.4 stop. NEDELJSKA SLU2BA LEKARN Benucsi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Setteforvtane 39: Plc-ciola, Ul. Orlam 2; Pizzuil-Cigno-la. Korzo 14; Ravasirvl, Trg Ll-berta 6: Alta Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10. NOČNA SLU2BA LEKARN Biazoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44: Rovis, Trg Goldoni 8; Rossettl, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. BENETKE BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO LOTERIJA 32 86 17 23 85 44 47 27 51 2 19 76 71 70 67 6 23 42 33 51 42 84 89 36 7 62 81 74 62 14 50 85 JŽO 70 61 15 9 40 20 73 *Martin Kačur* na Opčinah «Martm Kačur« vse bolj osvaja tržaško občinstvo. Na sinočnji predstavi na Opčinah je Martin Kačur» doživel u- ,speh, ki ni bil nič manjši od tistega pri Sv. Ivanu ali v Skednju. Tudi sinoči je občin, str o pozdravilo igralce SNG s ploskanjem, ki je izražalo zasluženo priznanje našim gledališkim umetnikom. Dvorana v Prosvetnem domu je bila popolnoma zasedena, tako da pričakujejo tudi za jutrišnjo predstavo velik obisk. Ljudska p ros vata V KRIŽU bo Jutri 5. t. m. s pričetkom ob 19. uri Miklavževo obdarovanje otrok. Na sporedu sta tudi kratek dokumentarni in zabavni film. Starši naj prinesejo svoja darila na sedež prosvetnega društva danes od 9. do 12. ure in jutri od 17. do 19. ure. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob bok. Pavia Lozeja darujeta družini Urdih In Pečar inoo lir za Dijaško Matico. 31 37 55 36 28 13 6 7 12 'ftliktmi bo prišel v sredo 7. decembra v malo Rossetii-jevo dvorano, ki bo za to priložnost posebej okrašena od znanega slikarja Milka Bambiča. Začetek ob 21. uri. Sprejem daril v sredo popoldne od 16. do 18. ure in pred začetkom prireditve. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL ČOKII 2 — TEU 381-41 ipectalizirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in etektilčno varjenje Popravila ' na krovu: motoijev Diesel, parnih strojev In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih In napravah na krovu. n mm m Nesreča na delu Na motorni ladji «Africa» je 60-letni Francesco Fon iz Ul. Chiauchiara 7 med delom tako nesrečno padel, da si je zvil desni gleženj in verjetno zlomil prst na roki. V bolnici so ugotovili, da se bo zdravil 20-30 dni. Zadnja pot Maria in Ivana Košute ter Antonia Janne Iriž In Nabrežina sta se raj popoldne poslovila od rečnih motoristov, ki so 0 tragično končali svoje Ijenja pri Proseku. Ko je gon, v katerem so bile 1 te s posmrtnimi ostanki :ojnikon, pripeljal v Križ, bila ob cesti, nedaleč od na Ivana in Mana Košute zbrana velika množica ižanov. da ju pospremijo zadnji poti. Belo obleče-deklice, šolški otroci in uilni venci so otvarjali po- grebni sprevod. Ob beli krsti mladega Mana so stopala v narodne noše oblečena dekleta, ob očetovi starejše žene, vse v črnem. Za sorodniki, ki so stopali takoj za krstama, so korakali domačini in okoličani, tudi ljudje iz Trsta, da se zadnjikrat poklonijo spominu tako nenadno preminulega očeta m sina. Pogrebni sprevod se je razvil od pokrajinske ceste do cerkve, kjer je bil cerkveni obred, nato pa na bližnje po- kopališče, kjer sta oče in sin našla skupno, zadnje bivališče. V slovo jima je za pel domači pevski zbor in bil je že mrak, ko so začele na krsti padat i prve grude zemlje. V Nabrežini so domačini pričakali krsto zunaj vasi, na meji, ki loči goriško ško/ijo od tržaške. Kot v Križu, tako je tudi tukaj spremilo pokojnega Antonia Janna na zadnji poti številno prebivalstvo, ki je še pred nedavnim 9 ni lahko aahavli kakršno koli olovonoko knjigo. Panlrnlca - Prodala Izvirnih ohrmmnlh orodmotov. HnJ'aniz In nalnrlmmrnmjtm darila I pokopalo dva druga mlada fanta, ki sta prav tako zgubila svoji življenji ob podobni nesreči. Pogrebni sprevod, ,v katerem so nosili številne vence in cvetje, je krenil najprej v nabrežinsko cerkev, od tam pa na pokopališče, kjer so ob pretresljivem joku sorodnikov in prijateljev položili Janno k zadnjemu počitku. Naj bo vsem trem, Ivanu in Mariu Košuti ter Antoniu Janni zemljica lahkal Spričo uspeha, ki ga je doseglo ob nakloujeuosti in prednosti, ki mu jo je dokazala javnost, podjetje 1’organizzaziofie VITTADELLO konfekcija Ul. Dante 12, bivša trgovina Strukel, sporoča, da se prodaja nadaljuje po vedno bolj ugodnih cenah :Dežni plašči, plašči, jopiči, obleke hlače, montgomery in druge konfekcije Organizzazione llittadello Konfekcija, Ul. Dante 12 srn# ZA THŽAŠKO OZEMLJE Danes 4. t. m. ob 16. url v Prosvetnem domu na OPČINAH Ivan Cankar Martin Kačur V vlogi Minke igra Štefka DrolčeVa. Zaradi nenadne bolezni Tee Starčeve je premiera JANKO AN METKA prenesena na četrtek 8. t. m. ob 16.30 in ponovitev ob 19.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj». V primeru, da se do tega dne zdravstveno stanje naše članice ne izboljša, bo istega dne ob 16.30 ponovitev drame Ivana Cankarja »MARTIN KAČUR«. Morebitne spremembe se bodo javile po časopisu in radiu. Schubert: Kvintet v A-d"™’' ' Koncert pevskega zbora iz pola ia; 17.20 Plesna čajanka, i».j» Beethoven: Koncert za violino* orkester: 18.43 Razne ritmične popevke; 19.15 Po domovih«*. Ih dedov; 19.30 Pestra 10.00 So©rt: 20.05 Veseli 20.30 Unfcerto Giordano: «Andr« Chenier«, opera v 4 dejanj PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR« Vabimo vas na proslavo desete oMelnice našega društva, ki bo danes 4. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu »PRVI MAJ«. Sodeloval bo naš pevski zbor, dramska skupina, tamburaši in najmlajši z zborno recitacijo. Odbor Prodaja vstopnic na stadionu eno uro pred pričetkom proslave. KINO Rossettl. 14.30: «Lepotica iz Rima«. Silvana Pampanini. Al-oerto Sordi. Excelsior. 14.00: «Kadar je žena na počitnicah«, Marilvn Mon-roe, Tom Evvell, Fenice. 14.30: »Perverzneži«, Ste-Granger, Jean Simmoris. Nazlonate. 14.30: «Ljubimci s petih morij«, John Wayne. Lana Turner. Filodraaimatico. 14.30: «LJubimci s petih morij«, John VVavne, _ Lana Turner. Snperctnema. Zaprto žaradi op. nove. Arcobaleno. 14.30: «CeIlca 2455 — hodnik smru«. po Chessmaoo-vem romanu, W. Campbelt. It. Lampbell in K. Grant. Mladim ».ŽPod,r. 1,6- ieta Prepovedano Astra Rojan. 14.30: «Moje telo ti pripada«, Marlon Brando in Teresa VVright. m Cris/aljo, 14.00: «LepoKca iz Kima«, Alberto Sordi. S.Ivana _ Pampanini. GratUKŠelo. 14.00: «Ni9mo angeli«. H. Bogaft. P Ustinov Alabarda, 14.00: »S karavano proti lugu«, Tyrone Povver In su-san Hayward. Ariston. 14.00: »Bengalski strel-cl». Rock Hudson, Arlene Dahi. Armoma. 14.00: »TOpkid, divji junak«, B. Johnson, M. Hvčr. Aurora. 13.00; »Očka Dolgokrak«, Lčclle Oaron in Fred Astaire. Garibaldi. 14.00: «BIIlv levičar«, Laso, La Kue. Fuzal. St. John, P. Stevvart. Ideale. 14.30: «Nllska princesa«. Debra Paget, Jeffre.v Hunier in M.ichael Penpie. Im pero. 14.00: «Oaza», Michele Morgan in Plerre Brasseur. ■talia. 14.00: »Dolina kraljev«, Eleanor Parker, R. Ta.vlor. S Marco, 14.00: «Potopljen,l zaklad«, Jane Russell In Gilbeit Roland Kino ob morju. 14.30: «Zver», Robert Mitvhum in T. VVrighL Moderno. 14.00: »Vitezi okrogle mize«, Robert Taylor, Ava Gardner in Mell Ferrer, Savona. 14.00; «Mosti v Toko-Ri-Ju», Grace Kelly in VVilllam Holden. v»»le. 14.OO: «Sata,nk, smrtonosna ,, hiščtca«. J. Paynr, R. Camermi Vittorlo Veneto. 14.00: «Crn fascikel«. Arvtoine Belpetre. Lea Padovani. Jean Mac Bory. Azzurro. 14.00: «Pesmi.» pesmi, pesmi«, Silvana Pampanini in Alberto Sordi Belvedere. 14.00: «Pirat! z Južnih moril«, Y. 1 «e esc1 n. • ucker, Marconi. 14.30: »Kralj barbarov«. Jeff Chandler, L. Tcherina. Massimo. 14.30: »Pekel v Dieu Bien Fuju«. Jack Sernas. Lisa Montelli Novo cine. 14.30: »Junaki«, Van Johnson, vvalter pldgeon Odeon. 14.00: »Amerikanec v Rimu«, Alberto Sordi. Radio. 14.30; »Sužnja In gospa«, Susao H«vward. Ch. Heston. Venezla. 14.0O: «Divja balada«, Garv Cooper, Barbara Stan-vvvek. Ruth Roman, skedenj. 16.00: »Megla na Ro-kavskem prelivu«. Kino na Opčinah. 15.0O: «Kralj barbarov«. NEDELJA, d. decembra 1955 'IUMT FOH IA JA A 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Priljubljene lahke melodije; 11.10 Orkester Melacrlno; 11.45 Veseli motivi; 12.00 Oddaja za nalmiaj-še; 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Do-nizetti: stavki iz opere «La Favorita«; 15.45 Massenet: suita iz baleta Le Cyd: 16.00 Fantazija Offenbachovih melodij: 16.26 F. u.ju Mepunaza i. —, J, me; 17.30 Simfonični končen., rišita Cgrlo Franci; 19.00 n motivi; 19.45 Športna neoeua> i ut« 1 1. 9 15 Lahka glasba: 13.16 01»; beni albuni; 14.30 El campano«; 15.00 Orkester Guido gergom 15.30 Reportaža z nogomet"* ' ■ ,ncert. .00 m nedei k o i* ■) n Slovenska poročila: 6.30, l-13.20. 14.30 19.30 In 23.30. • 7.00 Jutranja glasba; 8.15 deljskl mozaik slovenskih nih pesmi; 8.40 Za naše k®", valce; 9.00 Ritmični pano#1«'", 9.30 Mladinski -tednik; 10-00“‘r; bena matineja; 10.30 Zen* ^ dom; 11.00 Nedeljski simfon'* koncert: 13.45 Glasba po 15.30 Nedellski promenadni k® cert; 16.40 Kulturno-prosvetni VT zormk; 17.15 Anna Luisa Mn ghini: «Andrea». slušna 18.00 Iz opernega sveta: • . Šport; 20.35 Jurina in 20.50 Glasita po željah (II. v - >. h * j.. ,» . -• A 327.1 in. 202,1 m 212,4 M 7.35 Jutranja serenada: 8.00 športu in športnikih: 8.15 " spored slovenskih narodnih Fr mi; 9.00 Otroška predstava - .j Feld. «1001» gre na dopust. ,,. Veseli intermezzo: 10.00 Drti ski pogovori; 10.10 Nedeljsk' fonični koncert; 16.00 Po Lj pi deželi - Dušan Kralj: in Bohinjci; 16.30 Promenav _ koncert: 17.30 Radijska Rabindramath Tagore: citra UL ““ ............■ večernj operni koncert; 21.00 KuKur" novitev); 18.30 Melodije. »‘ -.1 radi poslušate; 20.00 Ve«L.i razgledi no i;wiž!UA 15.30 Popoldanski športi ’ , J. B. Priestlev: «Cas ‘n Conwa.y»; 20.30 Tedenska te™ 21.00 «Ksavier Cugat ln,,pjini Lane«, dramat. zgodba: 2 . on 10 «Karijon.i gospoda Snutha#:„r«kili 15 državnega festivala 8or Maši oglasi 14-LETNO VAJENKO išfe J jačnica v Drevoredu XX.s*Pl bra 22. 19-LETNO DEKLE S trgoVj izobrazbo išče zaposlitve ' praktlkantinja- naslov na up lista. DVE VAJENKI za izdelav«'g škega perila išče šivilja zet. Servola in monte St-ODDAM SOBO za eno oMJ£ 1. januarjem. Viale M1'r30 25-V. desno. AVTOTAPETNISTVO E. . CENTE, Ul. Tor S Pi«ro la' , 38-732. Izdelovanje in vsraJC j tapecerije, izdelava in pribor za karoserije In nie zaščitnih delov za Popravila divanov in nasl*^ ŠPORTNIKI, od danes naP™ z ko občudujete pri ed|n^. t) stopniku Pieru OstuplJU »F ca Machiavelli št ev. J**lt>rt‘ Cillndrski Ducati .(M01^ pr za tekmovanja, ki ie .:«ni « sepetll na italijanski ^lan! ki in na vseh letošnjih lc f) KOLEBA, moška In žensk8-Ijena, po 8 000 lir koe 0 prevoz blaga po 24.000 l‘V torna kolesa po 50.000 l‘“ obroke. Marcom Ul Pleta Za BOŽIC In NOVO LETO dobite v pAptr> PAPffiNTČl - TISKABN^ ir. BERNARDI v Trst« Ul. Mazzini 44, tel. 93-60-vse, kftr potrebu)ete’ po ugodnih cenam .Spomnite se nalivnega peresa kkksvm Cena 1.000 lir z Jamstvo" «UNI0N» Sveiovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO M tel 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK TURISTIČNI URAD ADRIA EXPRESS Ul- Ciceronc, 4 • 1 ('l . 292^3 »iv«" Prosvetno društvo Devki Cankar« izreka svoji P.g,je Lidiji Vatovec iskreno t e. ob bridki izgubi drage ZAHVALA o Prisrčno se vsem, ki so na katenko čin počastili sPomin™Se ge mame in stare mame Ane Stepančič Posebno se darovalcem cvetja, 1 rerniJl zboru ter vsem, ki »° iad- drago pokojnico na nj P““' DRUŽINA MIO« Prosek. 4.12.1955 Potrti od neizmerne žalosti naznanjam , 0 zavest, da nas je sinoči po daljši bolezni pustila naša predraga mama Marija Maline vd. Vatovec stara 58 let r,0ned^ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, , .-jjnice. ljek 5. t. m. ob 15. uri iz kapele splosne bo tisnili v smrt. V času svojega bivanja v povprečno šte-najniije. Ne i res, toliko je hnih otrok! In avtobu- zmo- J~ni, da morate izbili ste se!» — . *q) Je prav,* *ku-Uedovati . . . Pri-Priskoči na po-**ko me vpraia: J* ali st0?» »Stol* 1 ^ondukterju iti '? Iz moje iz-raiumeh »pet* Adam Mickievvic* tu Imaš občutek, kakor da nisi v trgovini s knjigami. ieteSfe SaTtatita Ponoči. Vsak petek * *n paviljon muze-J občinstvu. Nocoj je "dko-grške antike*, “tetka e nam z vr-HiSča prikaže raz-»Zmaga iz Samo* Svilnim obiskoval-dvoranah, polnili, 'on, reliefov in 'edno tiho .. . Kot Fterna ura povečala ‘ diha iz mrzlih te-Vrazov — kot bi i-^°be in sence- dala ',m”nostno življenje teh linij' in ob- • • • 'Ptehod pri «Operi». ^ izstopu iz vlaka 1 Pokale pred očmi ^oa slika: to ni po-^or vse druge, le-r,tsvetljena in itna JjJfcth izložb, kjer so-**, vesel način raz-modni predmeti. Pohištvo, reklama, hodniki in nato 'Upnice . . . končno yi' prav na trgu. P" sedaj?* vprašam e počakaj in sto) , "lestu — mi odgo-P1«' - že od * neliko!* "ftrii je palača Opečenega sivega pro-!||°Pajo beli kipi in ^olep nas se ustavah da bi jo postie-'“Piski trak. Zivah-tr0u je skoraj mrz-,®!°niobilow ni konca 'n tudi pulmanov od povsod. Tam , *e uidi napis »Ga-f»Vette» — ženski , ■ «Tu je Boule-Itaiiens, tam pa des Capucines. ia<1®j je Rue de la ! tistim stebrom pa lndome,» mi Betty dalje Prečkamo ce-des Itaiiens: kubistične agencije, 'Sovine, kinemato-' tia -široki/s pešpo-^ostora tudi za stoj-j e stojnice z igrač-,"^arijami . .. 11 *e smeješ,* pravi i!e»n . . Te stojnice? pričakovala ■ tu, i strani trga Bd. /Iv es. Takoj na j^Si slavni Cafe de mednarodna mno• !°n pri mizicah o-""tožico, ki gre mi* ** Je tisto na skode- . Jdelicah? A, filter! gbi kaplja, dokler -j, a polna, nato se *>ni.» ^Partie imajo mizi-— ker pa je le . Je vse pokrito s y'n zdi se kot ve- Boulevard. do [Jideletne, nam nu* krasnih izložb, btavracij, nočnih — cinq (senk). Oni izgovarjajo »cent* skoraj «son». No, to so težave z izgovarjavo, za besedilo so pa druge! Včasih si pomagaš tako, da si izposodiš italijanska besedo, ji daš francoski poudarek — in je dobro! Toda, Žal, ni vedno ločno in se ti lahko zgodi, kakor sinoči meni ... Povabljena sem bila k večerji. Družba prijetna in zelo uglajena. Gospodinja ljubeznivo ponudi še kos peciva, ki ga Je sama napravila . <. <(Hvala — prijazno odkloniš — zares, ne delam komplimentov (compliments). Pri mizi nenadna tišina. Zadrega. Nato pa smeh, velik smeh! «Koj sem bila rekla?* ečt nič hudega, mi ne rečemo «compliments», ampak «manieres». Vi ste pač rekli . . . da da . • . zares ne morete pohvaliti mojega peciva.../* MARIJA IVANA Vllieisv, I'niiieišlia Isti odprli £a* novo slovensko knjigarno Notranjost nove knjigarne Na št. 20 v Ulici sv. Frančiška so včeraj odprli novo slovensko knjigarno. Knjigarna je zrasla iz potreb«, da se slovenski javnosti na Tržaškem čimprej nudijo vse slovenske knjižne novosti, kakor tudi — po Želji — vsakršno knjigo, ki izide pri drugih jugoslovanskih založbah. Potreba po slovenski knjigarni v Trstu je zelo občutena, saj si skoraj nisi mogel omisliti slovenske knjige, razen če je nisi naročil neposredno ir. Ljubljane, Prostori knjigarne so lepo zamišljeni in zelo okusno izdelani. Načrt in podrobni detajli za. opremo so delo priznanega arhitekta, prof. Eda Mihevca, gradbena dela pa je iz.vršilo gradbeno podjetje Karlo Ban; izložbena okna in železne dele opreme je prispevalo ključavničarsko podjetje Sera-žin-Novak, mizarska dela OB STOLETNICI SMRTI ENEGA NAJ VEČJIH SINOV POLJSKE 1' e wicz kot pesnik in revolucionar «Kjerkoli je najti v Evropi zatiranje svobode in borbo zanjo, tam se vodi borba za domovino» kg , jte la Paix obču-(jjačbe najbolj zna-nrja na svetu — !n tudi nič man) „ zlatarja Burme, jj e0°wih imitacij. sn še k Perugi — i^ttp — mora biti ’, je vnajvečji* ' ? »vetu?* ii e*ty pripoveduje, oi^** filmske tvezde \ nn)slavnejše ženil, nabavljaio drago-*u • • . Pred izlol-l e' Nenadoma buš-'>JeusrnUjen krohot. ie(j' izložbenega ok-'rhi čeveljček, mi- j'J’ da je večerni — L *el° futuristično, 'C*h- namesto pe-H;'"'’ zlat žebelj Tubo nič boljši! h(j * • • u*dim mnogo o-'i temu čudim. Po-tn a vprašam, čemu ^ Začudenje? Iščem ’ °d kod ta kom-j poučno ga odkri-■„ ' so nas učili, da fe' ■ K pahnili Parkih in It^ Srečaš jih povsod, t “ikami pogumno jt° pločnikih, tudi felik promet/ It, V svetovni književnosti je redko najti pesnika, ki bi v tako popoln; obliki združeval v sebi svojstva velikega umejnika in hkrati neutrudljivega borca, kot Je to primer pri velikem poljskem, pesniku Adamu Mic-kiewiczu. Vsaka njegova vrstica, sleherni njegov stin ]« prežet z velikansko ljubeznijo do njegovega poljskega ljudstva, je veren prikaz tgga usode in junaške borbe. Hkrati Je- tudi vs« njegovo življenje ena sama borba za dosego svobode in pravice, za uveljavitev idealov, ki se je zanje s tolikšno umetniško močjo zavzemal z vsako besedo svojih dragocenih pesniških mojstrovim Adam Mickievic* >e je rodil 24. decembra 1798 v manjšem naselju pri Nowo* grodeku v Litvi. Kmalu zatem je bila njegova domovina Poljska razdeljena med Kusijo, Prusijo in Avstrijo. Padla je kot žrtev tujega nasilja predvsem zaradi preživelosti določenega družbenega sistema, ki ni imel več moči, da bi se postavil napadalcem po robu. Borba poljskega naroda potemtakem ni mogla, da bi obenem ne bila naperjena pro-ti .nosilcem takega sistema, da bi ne bila uglašena na struno poljskega družbenega preporoda. Doraščajoč v' takem vzdušju in pogojih, se je mladi Adam Mickiewicz kmalu vnel za revolucionarno idejo osvoboditve Poljske od tujih in domačih zatiralcev, ki se je potem zanjo zvesto in vztrajno boril vse svoje življenje. Odločilna so bila za njegovo duhovno in idejno oblikovanje studijska leta, ki jih je preživel v Vilm. Program mladih poljskih rodoljubov je bil jasen: borba proti carski Rusiji, osvoboditev poli-skega ljudstva in obnova poljske državne neodvisnosti . , Potem ko je diplomiral na zgodovinski in filološki fakulteti, je Mickiewicz nastopil mesto profesorja na gimnaziji v Kovnu. Tudi *u se je, kot v Vilni, živo u- “"'ošči na pravza- \ težka — je tako d- italijanščini .. • ^ °°sto sliši . .. 1 nas učili, da se J t izgovori «san» " Torej n V »Wem 20 ime ‘pn~ ‘Iflj Qsam kondukterja >>H, ‘do številke sto bi, *’ — »Ste se htl°^9ovori — mora-Nasprotno »meri* !• |) ^teuilke hiš, ki si > j 12... «Ne, ne, \ °, nu mero centu. j “um, r thiotiu univerzitetnimi tovariši. V tem času je spisal svojo znano «Odo mladosti*, ki je imela izrazito programski značaj, kakor tudi svoje . balade in romance, ki pomenijo nekakšen obračun z dotlej edino veljavno ’n zveličavno francosko klasicistično smerjo v literaturi in predstavljajo osnovo ter začetek neke nove šole v poeziji in literaturi nasploh, začetek tako imenovane romantične šole. Novi duh njegovih del se je izražal v globini čustvenosti, s katero so bila prežeta, v pomlajenem, svežem, naravnem jeziku,, v katerem so bila oblikovana in po tem, da so se ta dela izrecno opirala na narodno pesem, kbt vir najlepših, najbolj plemenitih motivov. Nasproti stari psevdoklasicistični šoli je Mickiewicz zavzel do konca borbeno in nepopustljivo stališče, dokazujoč njeno moč in prežive-lost s tem, da je bila ljudstvu tuja in nedostopna, sterilna nosilka «bremena mrtvih resnic*, kot jo je imenoval v svoji baladi «Romantika». Mickiewiczeva revolucionarna dejavnost ni mogla n-stati neopazna ruski carski policiji. Leta 1823 je Pil skupaj z več kot sto drugimi mladimi pdljskimi revolucionarji aretiran, a je bil kmalu zatem, zahvaljujoč trdnosti svojih tovarišev, ki ga niso hoteli izdati, izpuščen. Odšel je v Moskvo in druga ruska mesta, kjer je spoznal ne samo carsko Rusijo i.i njene prilike, ampak tudi vrsto osebnosti, ki so predstavljale cvet ruske duhovne ustvarjalne moči in revolucionarne misli. Spoznal je Puškina 'n «Dekabriste», ki Sr> se potem z orožjem drznili upreti carskemu nasilju ter zavestno položili svoja življenja na oltar svojih idealov. Kasneje je Mickiewicz v svoji pesmi »Prijateljem v Rusiji*, ki jo je posvetil padlim ruskim revolucionarjem, ierazil vso svojo neizmerno žalost zaradi njihovega konca in svoj gnev jih pu- Rusiji je Mickiewicz bil na višku svoje ustvarjalne moči. Leta 1826 je izšla njegova zbirka sonetov, zatem pesnitev »Konrad Wallen-rod», kjer je z nenavadno pesniško silo opisal usodo Litvanca, ki je prešel na stran sovražnikov svoje domovine, da bi jih nato izdal in na ta način uničil. Motiv torej, kjer se izdaja prikazuje kot orožje za borbo. Okrog te osrednje misli, namreč »valenrodiz-ma», se je razvila diskusija, ki še danes ni končana. Sam Mickiewicz pa ni bil zadovoljen s tolmačenjem pesnitve, češ da gre v njej v prvi vrsti za domovinsko ljubezen in privrženost ljudstvu, ne za »valenrodi-zem* kot politično metodo. Potem so prišli njegovi prelepi »Krimski soneti* in «Pan Tadeusz*, njegovo zadnje in najboljše delo. Z njim je hotel napisati stvar v stilu Goethejeve pesnitve »Herman in Doroteja*, a jo je razvil v nekaj povsem novega. Tu ne gre za nežno ljubezensko idilo, marveč za objektivno epsko in realistično podobo poljske družbene stvarnosti v trenutku, ko je ta odhajala v zgodovinsko preteklost. Navzlic temu ie delo hkrati prežeto s tolikšno nežno liriko in ljubeznijo do domovine, da bo v vsej svetovni književnosti za vedno ostalo eden najlepših primerov zvestobe zgodovinski resnici, o-plemeniteni z ognjem najčistejših človekovih čustev in idealov. Zadnja leta svojega življenja je posvetil izključno politični borbi za osvo- boditev Poljske, pri čemer bi mogli na osnovi nekaterih dejstev zaključiti, da se sredi dogajanja ni mogel vedno pravilno znajti. Vendar ne more to v ničemer prizadeti njegovega čistega in plemenitega lika velikega borca za svobodo in demokracijo. To na pr. potrjuje tudi dejstvo, da je leta 1848 urejeval v Parizu revolucionarni časopis «Tribuna ljudstva* in pa naslednje njegove besede, ki jih je ob priliki izrekel: «Kjerkoli je najti v Evropi zatiranje svobode in borbo zanjo, tam se vodi borba za domovino*. Ob stoletnici njegove smrti, ki je potekla letos 24. novembra, lahko samo še enkrat ugotovimo, da je bil Adam Mickiewicz dragocen duh, nenavaden pesniški genij, čigar dela > so dostopna in razumljiva ne samo poljskemu narodu, ampak vsem narodom sveta. Pertot Branko, kamnoseška dela podjetje Pizzul iz Nabrežine, slikarska in ple- -skarska dela Faganel & Co-stanzo, električarska dela podjetje Milan Ambrožič, steklarsko opremo pa podjetje L. Bratos. Ko stopiš v knjigarno, te prijetno preseneti ozračje, ki ga nisi navajen v sorodnih knjigarnah in papirnicah; tam te ogromne, natrpane knjižne police nekako potiskajo k tlom in skoraj v strahu — kakor da bi se hotel opravičiti — povprašaš za knjigo, ki jo želiš kupiti; tu pa imaš občutek, kakor da nisi v trgovini s knjigami, ampak v prijetnem. svetlem prostoru, kjer so priredili razstavo knjig, in nikjer ne naletiš na tisti zoprni občutek, da se nahajaš v kraju, kjer s kulturo trgujejo. Ze koj ob vstopu te pozdravi viseči Spacalov panel — izvirni pobarvan linorez — in enako razgibanost v barvah naletiš na raznih policah, predalih in na drugi opremi. Gibljive knjižne poliče te ne napadejo s svojo gmoto, ampak stoje diskretno v ozadju in ob straneh ter puščajo precej prostora med seboj in pultoma, ki sta prej razstavni mizi, kot prodajna pulta. In lepih in dobrih knjig ne manjka, kljub temu, da je dejavnost knjigarne šele na začetku; lepih in dobrih knjig za mladino in »starino*. knjig tudi za knjižne sladokusce, dragocenosti in redkih primerkov. Knjigarna razpolaga tudi s šolskimi knjigami, ki so uporabne v tukajšnjih slovenskih šolah, pozneje pa bo razpolagala tudi z onimi slovenskimi Šolskimi knjigami, ki jih izdajajo v Trstu. Tu dobiš šolske zvezke s slovensko ornamentiko, pa tudi o-stale navadne zvezke in šolske potrebščine — vse po zmernih in konkurenčnih cenah. Poglavje zase so izdelki folklorne domače obrti, pri katerih ne gre le za proizvode ročnega dela, ampak tudi za stvari, ki imajo izrazito umetniško vrednost. Videli smo izdelke »Doma* iz Ljubljane, izdelke znane tovarne »Plamen* iz Krope likah. Pri tem je treba’ podčrtati, da so te zbirke na razpolago skoro za polovično ceno njihove dejanske vrednosti. Naj navedemo le nekaj primerov; I. zbirka za najmlajše, ki vsebuje V. Brestove Orehovo leto, Krklečev Z-.znielt na repu, Swiftovega Gulliverja, Andersenovega Slavca in Vidi-čevo Slikanico, v vrednosti 1000 lir, stane le 600 lir; I.-c zbirka za najmlajše, ki vsebuje Kraljevo Pod goro, pod to goro zeleno, Grimmovo Pepelko, Karagičeve Uganke, Brestove Mihčeve pesmi in Graptonovega Uj-ka, v vrednosti 850 lir, stane le 450 lir; Prepričani smo, da bo nova slovenska knjigarna dosegla uspeh na tržaškem knjižnem trgu in da bo vedno bolj širila krog prijateljev in ljubiteljev slovenske knjige. Novica tega tedna, ki polnem sistemu; bližnje volitve pravzaprav niti ni posebna bodo torej izvedene še po slo* novicar je ta, da je Francija rctn in poslanci, ki odhaja)• »pet brez plade. Najbolj za-1 domov, lahko upajo da b« nimivo je pri tem to, da je hil Faure sicer poražen v narodni skupščini, da pa je k ljub temu zmagal, Njegov padec je namreč s prožil mehanizem, ki ga je pripravil še Heudes-France, ta mehanizem pa je povzročil razpust narodne skupščine. Za sedanjo skupščino naj-fcrž v Franciji ne bo nihče jokal, razen prizadetih poslancev. pa še ti so nekako zadovoljni, da ni njihov mandat potekel v slabiih okoliščinah. Tudi Fauru ni tako slabo: ker ni več skupščine, ki bi dala investituro novemu ministrskemu predsedniku, bo stari le nadalje gospodaril v palači Matignon, dokler ne bo izvoljena in se ne bo sestala nova skupščina tam nekje januarja. Skupščina je bila razpuščena, ne da bi se končala komaj začeta debata o novem tiolil- KRITIKE IN POR Dva kon Slovenskega okteta Po uspelih gostovanjih v raznih državah zapadne Evrope so preteklo soboto, 26. novembra pevci Slovenskega okteta prepevali tudi pri nas. Za ta koncert so pripravili pesmi, ki jih je tržaško občinstvo z referendumom samo izbralo. Zato ni bilo na programu nobene novitete. Ponovno smo slišali najbolj uspele skladbe iz prejšnjih kon- certov (Ribniško, Sedem si rož, Sioinp low, Ti puob'č k’na lumpej itd.) in pri tem ugotovili razveseljivo dejstvo, da je oktet, čeprav se je prepričljivo že uveljavil doma in v važnih centrih zapadne Evrope, še vedno v rasti. Njegov dirigent tov. Janez Bole nepre stano izpopolnjuje tako nove kakor Že uspele pesmi in stopnjuje oktetova izrazna sredstva. Polep napredka celote smo ugotovili tudi individualen razvoj tfla-vovno-tehničnih kvalitet pri posameznikih (Božo Grošelj in Roman Petrov- šilo pred dodajanjem še po izčrpanem programu. Ob zaključku je bilo navdušenje te tako, da so poslušalci glasno predlagali nove pesmi (seveda vsak svojo)... Res smo lahko ponosni, da moremo šteti med naše umetniške skupine Slovenski oktet, ki na tako prepričevalen način prikazuje Evropi visoko raven naše pevske kulture in naše ljudske in umetne ustvarjalnosti. Oktetu pa moramo k dosedanjemu uspehu le čestitati in želimo mu, da bi še nadalje prav uspešno širom po svetu propagiral našo pevsko kulturo. Le eno )e škoda: da nismo to pot slišali okteta v tako akustičnem ambientu kot je Avditorij (popravilo tega se vleče nekam v nedogled !) in da smo bili zaradi tega prikrajšani za ne- mladini HA J PRINAŠA N/UmmSA ŠTEVILU ((Slavistične revije* Slavistično društvo v Ljubljani, ki je prav v zadnjem času uspešno razvilo svojo dejavnost, izdaja tudi Slavistično revijo. Čeprav si je ta revija v domačem in tudi tujem znanstvenem svetu pridobila splošno priznanje, pa so vendar težave pred nekaj leti ohromile njeno redno izhajanje. In s tem tudi njeno poslanstvo. Lani smo dobili revijo v enem samem zborniku. Za v bodoče pa o-beta uredništvo redno izhajanje. In prav pred kratkim smo dobili nov snopič, ki nosi oznako št. 1-2 in letnik VIII. Ta zvezek vsebuje pestro in najrazličnejše gradivo z vseh področij slavistične znanosti. Kaj prinaša najnovejši zvezek Slavistične revije? S področja literarne teorije je zanimiva predvsem razprava zagrebškega univerzitetnega profesorja Frana Petreja o vizionarnosti Otona Zupančiča. Profesor' Slodnjak je prispeval razpravo, v kateri v povsem novi luči razkriva Frana Metelka in tolmači njegovo vlogo pri razvoju slovenske umetne poezije. Številnejši so prispevki s področja jezikoslovja. Naj omenimo Franceta Bezlaja razpravo «Krčevine», ki obravnava vprašanje imen nekaterih slovenskih krajev. Tine Logar je prispeval tri dialek- tološke študije, profesor ljubljanske univerze Jakob Kelemina pa razlaga tujke v slovenskih terenskih nazivih. Naj omenimo še razpravo Franceta Tomšiča in zanimivo korespondenco med pok. profesorjem Ramovšem in prof. Nachtiga-lom ob koncu prve svetovne vojne, preden je Ramovš postal redni univerzitetni profesor. Taka je torej dvojna številka Slavistične revije. Pestra in bogata vsebina je prav gotovo dokaz živahne dejavnosti in resnega prizadevanja slovenskih slavistov. Želeti bi bilo le, da bi revija v bodoče redno izhajala. S. R. in «Rukotvorine» iz Zagreba, kot na pr. razne vrste pepelnikov in ugašačev, knjižnih opiračev, namiznih svečnikov, veliko izbiro raznih vaz, podstavkov za vaze, cvetličnih loncev in skled za cvetlične lonce, stenske svetilke in tulpice, stenske obeske in šatulje — vse iz kovanega železa; nato lesene izdelke za o-premo in okras stanovanja, kakor na pr. lesene krožnike, šatulje, čutare, pepelnike, majolike, cigaretne doze; dalje albume, spominske knjige z narodnimi motivi, denarnice, listnice, o-gledala, razne šatulje z intarzijami, lesene otroške i-grače z narodnimi motivi itd. Posebej bi še omenili, da je knjigarna pripravila več knjižnih zbirk za mladino, cd najmlajših do dijakov, ki so zlasti primerne za darilo ob najrazličnejših pri- čič). Dejstvo, da ni zaspal na lovorikah, temveč da še naprej trdo dela na svojem izpopolnjevanju, je pri oktetu — poleg njegovih priznanih kvalitet — najbolj razveseljivo in dokazuje njegovo vestnost in čut dolžnosti. Spored je obsegal — kot že rečeno — le skladbe, ki so jih oktetovci v Trstu že peli. V prvi polovici programa so bile slovenske u-metne in srbske oziroma hrvgtske narodne, o dru-pem delu pa slovenske narodne. Odveč je poudarjati, da so bile vzorno podane in naravno, da je bila publika navdušena in ji ni bilo nikoli dovolj. Oktet pa se ni pustil mnogo prositi in je velikodušno ustrezal željam. Koncert so ponovili še v nedeljo 27. v isti dvorani. Na tem koncertu je oktet Že vnaprej vključil v program ie nekatere priljubljene pesmi, kar ga pa ni re- „TRŽAŠKA KNJIGARNA" je pripravila za praznike 10 različnih vsebinsko pestrih in bogatih knjižnih zbirk po močno znižanih cenah fl&idčite nad/ Razveselite svoje maičkel IRSI - lil. Sv. Frančiška 20 kateri zvočni učinek, ki se v precej gluhi dvorani na Stadionu I. maj pri Sv. I-vanu ni mogel uveljaviti. Dejstvo je, da je to pomanjkljivost v začetku programa motila tudi izvajalce same. Priporočali bi, da bi, v kolikor je sploh mogoče, skušali to napako če Že ne odpraviti vsaj nekoliko popraviti. v. u. nova skupščina spet bolj odraz volilnega sistema, kot razpoloženja javnega mnenja tn da se bodo v veliki večini vrnili v Palais Bourbon. Padec, vlade in razpust s kup* ščme sta torej sicer logični razplet položaja, v katerem -e bil parlament zaradi tvoje sestave nesposoben, da u-stvari iz sebe količkaj trdno vlado. Toda ta razplet ni rešitev kronične krize francoskega parlamentarizma, ker bo z zmernimi spremembami, ki jih povzroča nihanje volivcev, tudi po novih volitvah položaj ostal isti. To pomeni, da bo narodna skupščina i« nadalje pisan in kričeč, toda brezličen konglomerat ne le strank, temveč tudi skupin in skupinic v strankah in poslancev, ki v prvi vrsti predstavljajo same sebe, ne svojih strank, kaj šele volivce. Parlamentarno življenje v Franciji bo še vnaprej paralizirano, francosko politiko pa bo označevala tista negibnost, ki je bita že tolikokrat škodljiva na znotraj in hromeča na zunaj. Skratka, borba, v kateri med Faurom in parlamentom n’ bilo ne zmagovalca ne poraženca, čeprav sla oba padla, se je končala z zmago konservativnih sil v skoraj vseh strankah, onih, ki v Bourbonski palači vdelajo politiko*, ne meneč se kdove kaj za interese svojih volivcev in svoje dežele. Medtem ko se je v Parizu odločala usoda vlade, se je v Bonnu sestal Bundestag na zunanjepolitično debato, ki ni prinesla ničesar novega v nemško vprašanje. Bila je bolj formalnost, ki jo je Adenauer potreboval, da‘dobi odobritev svoje politike in okrepi svoj položaj — kar mu bo med drugim koristilo v pogajanjih o Posarju s Francijo, k. je brez vlade. Brentano je v svojem poročilu ponovil staro pesem in zanimivo je le to, da je bilo ploskanja manj kot po navadi. Vodja socialdemokratske o-pozicije Ollenhauer je v svojem govoru opozoril na nekatere napake in slabosti vladne politike in predvsem poudaril, da si združitve Nemčije ni mogoče zamisliti, dokler bosta oba dela dežele vključena ' vsak v svoj blok m dokler se Adenauer ne odpove brezpogojni zahtevi, da se mora združena Nemčija pridružiti zahodnemu bloku. Prav tako je Ollenhauer opozoril na škodljivost teze, da je samo ZSSR kriva za neuspeh ženevskih pogajanj o Nemčiji in da se interesi Zahodne Nemčije popolnoma krijejo z interesi politike treh zahodnih velesil. Ne plede na to, da se t udi interesi teh treh popolnoma ne skladajo, kar se izraža v pogostih nesoglasjih (ki jih je večkrat mogoče premagati samo z neučinkovitimi formulami, podobnimi Blaževemu žegnu), pomeni vladno stališče predvsem odpovedovanje vsaki lastni nemški politiki. Tako je poudaril Ollenhauer in še o-pozoril, da se je pokazala popolna zmotnost vladne teze, da bo vključitev Zahodne Nemčije v NATO tisto čudež-iio zdravilo, ki bo edino rešilo nemško vprašanje. Stvarnost je dokazala 'prej vse nasprotno. Ce smo že omenili vladne krize: tudi v Turčiji jo imajo. Krive so je predvsem gospodarske težave, ki se nujno pojavljajo pri naporih za razvoj in industrializacijo zaostalih dežel brez učinkovite mednarodne pomoči, točneje, ob poskusih vsiljevanja receptov od zunaj. Turčija, ki s» je spustila v tvegano politiko na Srednjem vzhodu (bag^ dadski pakt) in na Balkanu (Ciper), samo da bi se prikupila svetovnemu bankirju Ameriki, ni pri tem dosegla rešitve svojih gospodarskih težav, pač pa je zabredla v vladno krizo. t. c. B. ČIBEJ Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo in plin Stikala, žarnice, likalniki Električni in plinski gorilniki. Vodne in plinske pipe itd. GORICA • UL. CARDUCCI 15 - Tal. 30 11 MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPREK0SLJ1VIH CENAH! Obiščite nas In se prepričajte I MAGAZZINI del CORSO TRIESTE - Corso Italia 1 (ang. p.za della Borsa); tel. 29-K3 Po kongresu rruedifie PSD! Po osmih letih je bil 21. novembra v Rimu XI. kongres mladih socialdemokratov. Kongresu mladinske socialistične federacije (FGS) je prisostvovalo 78 delegatov i< pokrajinskih federacij. O-tvoritveni govor na kongresu je imel tajnik PSDI Mat-teo Matteotti. Matteotti je v svojem govoru izjavil, da je vodstvo stranke 1953. leta i-melo za nujno potrebno ustanoviti poseben odbor, katerega naloga je bila ojačati mladinsko sekcijo stranke in jo izvleči iz krize, v katero je zašla po razbitju enotne socialistične italijanske stranke PSIUP (razbitju, ki ga je kot znano povzročil prav Saragat). Matteotti je navedel, da pričakuje stranka od mladih socialdemokratov novih iniciativ, ki bodo ojačale aktivnost PSDi v državi. Tajnik PSDI ni odkrito govoril o kritiki, ki so jo ponekod izrekli mladi socialisti proti politiki hlapčevstva in vdinja-nja socialdemokratskega vodstva vladnemu centru. Vendar pa je Matteotti naglasil dve točki, ki sta bili najbolj občutni v poročilu FGS, katerega so že pred kongresom proučile vse pokrajinske mladinske federacije. To je bilo vprašanje demokratične solidarnosti, to je sodelovanje stranke z ostalimi strankami vladne koalicije in predvsem z demokristjansko in pa sindikalno vprašanje. Matteotti je dobesedno izjavil, da predstavlja sodelovanje socialdemokratov s katoliškimi in liberalnimi strankami le taktičen prijem PSDI, čeprav je vsem znana podpora, ki jo ta stranka večkrat nudi tudi desnemu krilu KD. Glede sindikalnega vprašanja je Matteotti omenil, da je PSDI za sindikat, v katerem bi bili vsi socialisti Italije. Za to se je izrekel tudi politični tainik mladinske komisije Pio Riego De Berti, ki smatra U1L za najboljši sindikat in je celo v zadnjem delu svojega poročila podčrtal, da mladi socialdemokrati ne smejo v noben drugi sindikat. Tudi tu se vidi, da je Saragatovo vodstvo izbralo ljudi za delovanje v mladinskih vrstah, ki so popolnoma podvrženi njihovemu vplivu. De Berti je poudaril tudi potrebo po e-notnosti FGS in dejal, da mora ta organizacija nadoknaditi vsa izgubljena leta m vse kar je zamudila s tem, da ni po razbitju v palači Barberini takoj ustanovila e-notno mladinsko socialistično stranko ali gibanje ter je pripomnil, da takega gibanja doslej v Italiji ni bilo. Vsekakor je zadnja ugotovitev točna, toda tudi FGS ne bo mogla postati resnično mladinsko socialistično gibanje, če ne bo svojim članom dopustila. da svojo kritiko, ki jo izvajajo na račun vodstva PSDI v okviru pokrajinskih federacij (primer mladinske sekciie PSDVG v Trstu) prenašajo na osrednje vodstvo in tako pripomorejo k preusmeritvi stranke, ki se ,e popolnoma odtegnila delavskemu razredu in je postala danes v Italiji navadna buržoazna stranka, ki služi izključno interesom kapitalistov, reakcionarjev in Vatikanu. D. M. V dvorani na stadionu »Prvi maj* pri Sv. Ivanu bo kmalu krstna predstava otroške i-grice »Janko in Metka*, v kateri sodelujejo številni otroci, ki jih vidimo pri zadnji vaji NAS FILATELISTIČNI KOTIČEK Vprašaj na avstrijski znamki posvečeni Organizaciji združenih narodov V eni izmed preteklih številk smo napisali, da so nekatere države izdale znamke na čast Organizaciji združenih narodov. Tudi Avstrija je izdala takšno spominsko znamko, čeprav ni članica te organizacije. Ta znamka pa ima r.eko polemično posebnost. Poleg napisa države na spodnji črti ima državno rdečo-belo-rdečo avstrijsko zastavo. v sredini vidimo globus, okrog tega pa trak zastav, med katerimi Je tudi jugoslovanska. Ta trak pa je v sredini pretrgan in namesto zastave je tam samo vprašaj; ta namreč pomeni vprašanje, kdaj bo Avstrija sprejeta v to svetovno organizacijo. Omenili smo že, da priprav- ljajo so znamke verjetno že v ti-1 sku in da bodo izdane — če I bo šlo vse po sreči — že pred koncem leta. Znamke bodo i-mele vrednost 10, 15, 30, 50, 70 in 100 dinarjev in bodo verjetno dodeljene po ena vsaki republiki. Osnutke za tisk je napravila profesorica Zdenka Sertič iz Zagreba. — Teh znamk se bomo brez dvoma razveselili. Republika San Marino se je nekako specializirala v tiskanju športnih znamk saj jih je v zadnjem času izdala že precej. To pa verjetno zaradi dejstva, da se športne znamke lepo prodajo preko luže. Za olimpiado v Cortini bo izdala celo več znamk kot I-talija sama. Znamk bo deset. Jugoslaviji serijo | tiskane bodo večbarvno in bo- znamk z narodnimi nošami Prejšnja poročila pa so pravila. da bo ta serija sledila serijama živalic in rastlin. Zadnja poročila pa pravijo, da IZ RAZGOVORA Z ODSLUŽENIM Tujska legija ■ mladinski problem V vrstah tujske legije so večinoma mladi ljudje, ki so iz najrazličnejših vzrokov zašli v opekel na zemlji»- Kakšno je legionarjevo življenje Francoska tujska legija je znana po vsem svetu ne !e zaradi svoje posebne ureditve, temveč tudi zaradi spe-, cifičnih nalog, ki jih ima v borbi za interese Francije. Da si je lahko ta država zagotovila varnost, predvsem pa red v prostrani kolonialni posesti je pač potrebovala dobro izurjene vojake, ki so podvrženi strogi vojaški disciplini in ki ne poznajo drugega kot ukaz svojih komandantov .V tujski legiji so po večini tujci, fizično in moralno sposobni, ki lahko prenesejo vse nevšečnosti afriške puščave ali kakega drugega kolonialnega posestva in ki se lahko borijo v najbolj neugodnih okoliščinah. Razumljivo je, da je v takih razmerah kot so v Afriki, nemogoče uporabljati navadno vojsko in so za sestavo ,čet v sklopu tujske legije potrebni prostovoljci. Nešteto je takih mladih ljudi. ki ne premislijo daljnosežnih posledic svojega koraka, ko podpišejo pogodbo za spre,, jem v tujsko legijo. Največkrat skušajo popraviti svoje nepremišljeno dejanje, tod« na žalost se to ne da več storiti. Ce pazljivo beremo časopise, lahko večkrat opazimo krajše vesti, ki govore o poizkusih bega manjše ali večje skupine legionarjev z ladje med vožnjo skozi Sueški prekop ali pa poskušajo preko puščave doseči mejo sosedne države, kjer bi našli varno zatočišče. Toda beg ni lahek in se večkrat žalostno konča s smrtjo. Ko sem pred kratkim potoval po Franciji, sem se pogovoril z legijskim veteranom, ki že dalj časa prebiva v novrstn* ,irol1 SPECIALIZIRANO PODJ ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZA* MOTOM 48 DELFINO 160 CCM SS» >* S* siS*t secev. -dorpe**! ne I".% £ ni d*» ^tiltf* motor)*! gj®! Postaja ta usluge v Nabretini .• FRANC ZN IŽ ANE CENE i.i. SiBtU* DARILNE PAKETE- jestvine, tkanine, kolesa, radio <*• parate. Hvalne stroje in vse druge potrebtčine za gospodinjstvo poiilia Giacomo Vatovec Tel' TRST, Ul. Torreblanca 19 Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKA*3' ki oglašajo v našem listu! ARHOM Nova precizn ,g švicarske »no** izredne cene 7.500 BS 16.000 I* 18.000 BS 11.000 Ur 18.000 BS V»» ur* ARHON «• Pro^ic1)o i svojega urad® uro snom- ARBOK! J, Moška in ženska ura pozlačena, t 7 rubini 2, Kronograf, pozlačen . 3, Avtomatična moška u-ra, pozlačena............... 4, Ženska ura okrogle ali kvadrataste oblike, 18-karatno zlato.............. 5, Ženska ura iz 18-ka-vatnega zlata z zlato (18 karat) zapestnico s petletno gar zahtevajte o N PKTHOVK MKJE TK2ANKK«A OBt'INIKEG4 SVETA PISMO IZ Š1ANDREŽA pri gorici 0 diilui/anju društva neposrednih nhrielut/nleei/ Pregled gozdov onstran meje. Napeljava vodovoda po ulicah. Prodaja in cena povrtnine INTERVENCIJA DR. DEKLEVE o predloga glede predelave smeti Zdaj je primeren čas za izboljšanje svojega gospodarstva. Pridna in umna roka, ki načrtov ne samo dela, ampak jih tudi včši, more izvesti marsikatero koristno opravilo, bilo na senožeti ali obdelani zemlji. Nekateri so se odločili za povečanje vinskega pridelka in pridno kopljejo grape. Glede vrste trte so deljena mnenja: eni so za belo, drugi za črno trto. Eno je neizpodbitno: kraška črnina (teran) ima to prednost, da nima konkurenta. Sicer pa naj sadimo to ali ono trto, brez gnoja ne moremo pričakovati dobrega pridelka ne po količini ne po kakovosti. Gre »pravda* za stavbišče za novo šolsko poslopje. Je nekaj naravnega, če se pri tako pomembni zadevi pojavijo različna mnenja. Solniki in tudi mnogi neiolniki pravijo, da je treba pri tem u-poštevati zlasti tri načela: mir, sonce in zemljišče za primeren šolski vrt. Ne vemo, če odgovarja resnici. a govori se, da bo kmetijsko nadzorništvo letos imelo kmetijske večerne tečaje, odnosno, da namerava otvoriti kmetijski nadaljevalni tečaj. Ce je to res, kje naj bi ta bil? Naša vas, Koludrovica in Salež so razmeroma najbolj prizadevajo za čimbolj napredno kmetovanje. Se mnogo bolj bi se, če bi naša mladina imela večjo strokovno sposobnost in bi poznala načela kot jih zahteva umno kmetijstvo. Včeraj je bila svečana otvoritev letnega Andrejevega semnja v Gorici. Semenj je te dolgoletna tradicija, ki vabi ljudi od blizu in daleč. Kramarji in lastniki vsakovrstnih vrtiljakov so te tu. Svoja premična bivališča so si postavili kar ob straneh mestnih ulic In njihove tene so sl te priskrbele vodo za kuhinjo In za pranje; kmalu bodo ob cestah razstavile perilo In zdelo se Jim bo, da so na svojem. čunu podjetja za mestno čistočo je bilo predvidenih 14 milijonov lir letno za suho Organsko gnojilo. Družba Bre-man pa je predvidevala 48 milijonov lir letno za sveže in suho organsko gnojilo. Na osnovi proračuna podjetja za mestno čistočo bi letni dohodki tega podjetja dosegli 60 milijonov lir, po računih družbe Breman pa 99 milijonov. Breman je tedaj predvidevala 17 milijonov lir letno čistega dobička. Podjetje za mestno čistočo pa je, v primeru, ia bi bilo odobreno posojilo ta gradnjo stavbišča brezobrestno in s 25-letno amortizacijo ter z desetletno amortizacijo strojev in pohištva, zračunalo, da bi ipieli letno 27 milijonov nr čistega dobička. ■ HM Vrtiljaki so te postavljeni! Tisti ki stoji na le prostem zemljišču v Ul. Roma tik palače Esso, Je zahtevat veliko truda, preden so ga dokončno postavili. Po njem bodo ves mesec divje drveli v obeh smereh avtomobIH; slišalo se bo kričanje prestrašenih potnikov, ki bodo kljnb vrtoglavi votnjl morda tudi drugič poskusili prijetno potovanje sokoli svetaa. Sporočilo cdbora 78 bož čno negrado a dobroto «Odbor za božično nagrado za dobrotb« opozarja vse one, ki sporočajo svoje predloge, da ti ne smejo biti anonimni, ker pravilnik ne dopušča upoštevanja nepodpisanih predlogov. Tisti, ki so že poslali nepodpisane predloge, naj jih zato pošljejo ponovno s podpisom. V vsakem primeru pa bo odbor upošteval eventualne želje glede tajnosti imen. Rok za vlaganje predlogov poteče 5. dec., sprejema pa jih «odbor za božično nagrado za dobroto*, ki ima svoj sedež v županovem kabinetu. NABREŽINA vam nudi: Šivalne stroje Singer Kadioaparate Philips Kolesa Legnano - VVolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah INFORMACIJE telefon 22 523 Največ preglavic pa dela vsem kramarjem la lastnikom zabavišč pomanjkanje prostora. Prej so imeli na razpolago ves prostor poleg cerkve ua Travniku, kjer sedaj grade ie drugo palačo. Med o-be so sicer spretni tujci namestili progo za avtomatične avtomobile, in to kljub bližnjim stanovalcem, ki so te te pritožili proti hrupnim zvočnikom. ki jim bodo ves mesec peli dolgo v noč. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Tlmeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6, tel 33-113 Včasih Je bilo dovolj prostora za stojnice in zabavišča tudi za pokritim trgom v O-berdankovi ulici, toda tudi ta je sedaj zaseden. Kmetijsko nadzorništvo za Goriško Je zgradilo tu nov sedež, v katerem so trgovine s teme. ni in drugim poljedelskim blagom. Popolnoma obnovljeni brezhibno delujoči V bližini Kmetijskega nad-zorništva sta trg za prodajo na debelo la pa pokriti zelenjavni trg. Na oba prihaja dnevno zelo veliko število okollikih kmetov iz Brd, Standreža itd. Sem prinašajo svoje pridelke in kupujejo tiste, ki Jih potrebuje njihovo gospodarstvo. Zadnja leta so se začeli z vrtnarstvom bavitl tudi številni meščani v predmestju. TVRDKA VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Ulica F. Filzi štev. 23 - Teleton 37-004 AVT0GARAZA ..Roiano TRST-ROJAN — UL. MORERI ST. 7 — TEL. 35-60» privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. 6) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vs kraje, tudi v inozemstvo Blaga na gorlškem trgu Je vedno dovolj! Zato morajo marsikdaj kmetice domov z neprodanim blagom. To nam kaže tudi gornja slika tene. ki Je ob deževnem vremenu pri. šin iz precej oddaljenega Standreža z namenom, da proda blago brez prekupčevalca, ki največkrat odnese polovico za-služka. TRST - UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) POSTREŽE vam z najboljšim domačim IN ISTRSKIM vinom in do-■ : MACIM PRŠUTOM. hi :uia , .j Opoldanski avtobus, ki pelje v Steverjan, Je bil tudi tokrat poln brhkih briških žena in deklet, ki so prinesle naprodaj Jabolka in drugo sadje. Jabolk Je letos izredno mnogo, toda njih cena Je Izredno nizka. Mnogo težav I-majo naše žene, da svoje blago prodajo In da za hišo nabavijo najpotrebnejše. ttntič OEIRVHIM T K S T Ul. F. Crispi 15 Telefon Q52M 111 Jilite na Vntbiah PEED SREČANJEM TRIESTINA-NOVflRfl PASMATIJEVA TRIESTINA danes na prvi preizkušnji Madžari vendarle v Avstraliji Madžarski lahkoatleti San-dor Iharos, Laszlo Tabori in Istvan Roszavoelgy bodo ta mesec vendarle nastopili v Avstraliji, le nekoliko kasneje, kot je bilo javljeno spočetka. Madžarska lahkoatletska zveza je prejšnjo noč brzojavila lahkoatletski zvezi države Victoria s pozivom, naj spremeni svoj sklep o preklicu vabila madžarskim atletom. Avstralski voditelji so odgovorili pritrdilno in določili za tekmovanja 14., 17. in 21. december. Trije madžarski lahkoatleti bodo v spremstvu trenerja in dveh funkcionarjev prispeli v Melbourne 9. decembra. predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob IS. nri in Jutri S. t. m. z začetkom ob II. uri filmi V soboto 10. ob 20.30 in nedeljo 11. dec. ob 16.30 bo SNG iz Trsta nastopilo v prosvetni dvorani v Gorici s pravljično mladinsko igro „Pastirček Peter in kralj Briljantin“ Opozarjamo starše, naj ne zamudijo edinstvene prilike ter da pripeljejo otroke k predstavi. Tudi odrasli se ne bodo dolgočasili. Cene: sedeži prve vrste po 300 lir, sedeži druge vrste 200 lir. stojišče 100 lir. Za otroke do 14 let se plača polovična cena. Tržaškemu moštvu je zmaga nujno potrebna - Novara natrpana z rezervami Rojstva, smiti in poroke Rojstva: Liliana Rocco, Fla-via Pavio, Mario Degano, Fulvio Visintin, Mario Cras-nich, Ugo Liberatore, Salva-tcre Monello, Loreta Colaci-no, Maria Ipavic, Giovanni Ferrera, Laura Sussi, Roberto Bevilacqua, Mauro Isola in Ottavio Deiuri. Smrti; 32-letna gospodinja Cristina Bensa, por. Rockwell, fSletni upokojenec Pietro Zoff, 69-letni upokojenec Fran. cesco Trpin, 79-letno gospodinja Orsola Fiegl, 71-letna gospodinja Virginia Zanato, 64-letni trgovec Alberto Fiegl. Oklici; uradnik Giovanni CJuaglia in gospodinja Silvia Cassani, bančni uradnik Antonio Terpin in gospodinja Annamaria Belli, profesor dr. Giuseppe Criscione in profesor dr. Caterina Russo, policijski stražnik Nicola La Monica in gospodinja Paola Tschagg. električar Gianfran-co Bottai in gospodinja Massi-niliana Fonzari, zidar Vincen-zo Azzarelli in gospodinja An. na Abate, policijski stražnik Antonio Padone in babica Giorgina Casciaro. Poroke; zdravnik dr. Renato Jesu in gospodinja Renata Merluzzi, mehanik Valerio Grusovin in gospodinja An-nita Rametti, mehanik Angelo Tessari in delavka Liliana Paoletti. mehanik Mario Bor-toletto in tkalka Domenica Kocina. Novo poslopje otroškega vrtca v Pevml, ki bi se po zagotovilih gradbenega podjetja Makuc moralo otvoriti že 15. novembra. Starši iz Pevme in Oslavja se sprašujejo, kdaj bodo končno svoje malčke lahko poslali v vrtec. Koncert pevskih zborov 8. dec. v prosvetni dvorani Vse za dom z najugodnejšimi plačilnimi pogoji pri luio SKBnnitij predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 17. uri Unjversal film: Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Korzo Garibaldi 4 - Trst IZ SVOJE BOGATE ZALOGE NUDI TRI PREK0RISTNE PREDMETE DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 21-24. Uporabe parnega lonca H A W K I N S ne sme pogrešati nobena hišna gospodinja več. Hranili se boste bolje in prihranili z njegovo uporabo 10% na gorivu in času. TRAVALIN - trajno goreča peč idealne oblike na drva in premog bo ogrela zadnji kotiček Vašega stanovanja - kakor centralna kurjava. Prihranili boste 80% goriva. Cena male peči L 40.000.— srednje a » 45.000,— in velike a a 50.000,— Pralni stroj HOOVER Je neobhodno potreben v vsakem gospodinjstvu, ker Vam opere čisto in brez truda v pičlih 7 minutah. Lanerossi-Genoa 2:1 (1:0) VICENZA, 3. — V tekmi prve lige je danes v Vicenzi moštvo Lanerossi premagalo Genoo z 2-1 (1-0). Gole za zmagovito moštvo sta dala tik pred koncem prvega polčasa Miglioli in Manente v 38. minuti drugega polčasa, za Genoo pa Corso v 10. min. drugega polčasa. Kot moštvo pa je Genoa bolj ugajala. predvaja danes 4. t. m, ob 11. uri barvni film: ZAPOMNITE SI TVRDKA po prvem dnevu STOCKHOLM, 3. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja med Italijo in Švedsko za pokal švedskega kralja vod1 Švedska z 2:0. V prvi igri je Sved Da-vidsson gladko premagal Italijana Sirolo s 6:2, 6:3, 6:3, v drugi pa Sved Schmidt Italijana Pietrangelija prav tako v treh nizih s 6:3, 6:4, 6:0. Na cesti ji je postalo slabo Okoli 16,20 so z rešilnim avtom ZK pripeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši 65-letno Angelo Furlani iz Ul. Ascoli 20. Furlamjevi je v Ul. Moreni naenkrat postalo slabo. Elektro-inštalacitsko podjetje — Sprejema vsa naročila m popravila za nove Inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel 29-322. Viale Miramare 29. SE PRIPOROČAMO! TRST, Trg S. Giovanni 1 tel. 35-019 Gasilci včeraj dvakrat na delu Gasilci so morali včeraj dvakrat posredovati, da ni prišlo do požarov. Prvič so morali iz vojašnice zjutraj ob 8.20. ker se je v delavnici družbe Alfieri-Usai v Raštelu 27 iz neznanih vzrokov vnelo nekaj lesa. Pozneje so bili telefonsko poklicani v Ul. Giustinian 63, kjer .je zaradi prevročega DARILO TER MOŽNOST, DA DOBITE FIAT 1100/103, FIAT 500 C, TELEVIZIJSKE APARATE, VESPE, RADIO itd. Na novem poslopju je doslej ustanova ONAIR postavila samo napis v italijanščini, kot Je razvidno iz gornje slike. Slovenski starši, ki bodo pošiljali otroke v otroški vrtec, kateri Je namenjen italijanskim in slovenskim otrokom, se upravičeno pritožujejo nad dosedanjim enojezičnim napisom. Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke RADIOTELEVIZIJA OflffePI I Zaloga „Liquigasa“ in TRST >Opčlne vseh vrst štedilnikov Zoppas Trg Monte Re 4 (pri Soli) UUUtJl |____________________ KORZO VERDI 21 M.PETEANI in mučno sapo, da je gospa Forestlerjeva v strahu dala zbuditi Duroya, ki Je bil pravkar legel, ter ga naprosila, naj gre po zdravnika. Skoraj neutegoma je pripeljal doktorja Gavauta, ki Je predpisal neko pijačo in dal navodila; ko pa ga je časnikar pospremil do hišnih vrat, da bi ga vprašal za njegovo mnenje, je rekel; «Smrtni boj se je začel. Jutri zjutraj do mrtev. Pripravite ubogo mlado ženo in pošljite po duhovnika .Jaz nimam pri njem več kaj početi. Vendar sem vam docela na voljo*. Duroy je dal poklicati gospo Forestierjevo; «Umrl bo. Doktor svetuje, naj pošljemo po duhovnika. Kaj mislite, da bi storili?» Dolgo se je obotavljala; potem, ko je bila vse preudarila, pa je z zateglim glasom rekla: «Da, tako bo bolje... v marsikaterem pogledu... Pripravim ga in mu povem, da želi župnik z njim govoriti... Skratka, sama ne vem, kaj. Zelo ljubeznivo bo od vas, ako stopite po kakšnega, po župnika, in ga izberete. Dobite takega, da nam ne bo delal preveč obšesti. Pregovorite ga, da se zadovolji s spovedjo, vse drugo pa nam naj spregleda*. Mladi mož je pripeljal starega, ustrežljivega duhovnika, ki je bil voljan upoštevati dani položaj. Precej ko je stopil v izbo umirajočega, jo je gospa Forestierjeva zapustila in sedla z Duroyem v sosednjo. »Silno ga Je razburilo*, Je rekla. «Ko sem mu omenila duhovnika, je dobilo njegovo obličje grozen izraz... kakor da Je začutil... začutil... dih... saj veste... Skratka, razumel je, da Je prišel konec in da so mu ure seštete...* Hudo bleda je bila. Nadaljevala je: »Nikoli ne bom pozabila tega izraza njegovega obličja. Prav gotovo je v tistem trenutku zagledal smrt. Zagledal jo je...» Slišala sta duhovnika, ki je govoril precej naglas, kajti bil Je malce naglušen: »Tak ne, kaj še, saj ni z vami tako hudo Bolni ste, v nevarnosti pa nikakor ne. Dokaz vam bodi to, da pri- hajam k vam kot prijatelj, sosed k sosedu*. Kaj Je Forestier odgovoril, nista razločila. Starček je nadaljeval: »Ne, obhajati vas ne mislim. O tem se pogo- morju; vsa njena bela, vesela jadra so bila razpeta. Ljubka in zala je bila na oko poleg teh vojnih nestvorov, zeleznih, grdih pošasti, ki so čepele na vodi. Forestier jih je skušal spoznati. Navajal Jih je: »Colbert*, »Suffren*, »Admiral Duperrč*, »Redoutable*, «Dčvastation», potem pa popravil: »Ne, zmotil sem se, onale tam je JJčva-station’.* Pripeljali so se do nekakšne velike lope z napisom: »Umetniške lončenine iz Juanskega zaliva*, in voz, ki je bil zapeljal okrog trate, je obstal pred vrati. Forestier je hotel kupiti dve krasilni posodi, da bi jih postavil na svojo knjižno omaro. Ker bi bil pretežko zlezel z voza, so mu prinašali vzorce za vzorcem na ogled. Dolgo je izbiral, posvetujoč se z ženo in Duroyem: »Veš, to bo za na omaro v ozadju moje delovne izbe. Iz naslanjača jih bom imel zmeraj na očeh. Rad bi dobil starodavno, grško obliko*. — Ogledoval je vzorce, si dajal prinašati drugih, jemal spet prve v roke. Naposled se je odločil: in ko Je plačal, je zahteval, naj mu jih precej dostavijo. — »čez nekaj dni se vrnem v Pariz*, je dodal. Peljali so se proti domu, toda ob zalivu jih je nenade-javši ujel mrzel prepih, ki je potegnil iz zareze neke dolinice, in bolnik je začel kašljati. Sprva ni bilo nič posebnega, samo majhen napad; ali postajal Je hujši in hujši, se spremenil v nepretrgano kre-hanje, nato v nekakšno kolcanje, v hropenje. Forestier se je dušil, in vsakič, kadar je hotel zasopsti, mu je raztrgal grlo kašelj, prihajajoč iz globočine prsi. Nič ga ni moglo olajšati, nič pomiriti. Iz kočije so ga morali nesti v njegovo izbo, in Duroy, ki ga je držal za noge, je čutil njih trzanje ob slehernem krču, ki mu je zvil pljuča. Topolota v postelji ni ustavila napada, ki je trajal do polnoči; šele uspavna sredstva so naposled omotila krče neznosno mučnega kašlja. In bolnik je do belega dne z odprtimi očmi sedel v svoji postelji. S prvimi besedami, ki Jih je spregovoril, je zahteval brivca, kajti gledal je na to, da je bil vsako jutro obrit. Le za lepotilno opravilo je vstal, vendar so ga morali precej spet položiti v posteljo, in jel je dihati s tako kratko, težko GUY DE MAUPASSANT Forestier Je razlagal pokrajino. Najprej je bil pokazal vilo grofa Pariškega. Imenoval je še nekaj drugih. Bil je vesel, ali to je bila namerna, umetna in slabotna veselost človeka, ki Je obsojen. Dvigal je prst. ker ni imel moči, da bi stegnil roko. »NA, tamle vidiš otok svete Marjete in grad, od koder je ušel Bazaine. Ali so nam naprtili sitnosti s to zadevo!* Potem so ga obšli spomini na vojaška leta; navajal je častnike, o katerih je pomnil razne dogodivščine. Mahoma pa je cesta zavila, in pred njimi se Je razprostrl ves Juanski zaliv s svojo belo vasjo v ozadju in z antibskim rtičem na drugem koncu. In Forestier, ki se ga je nenadejavši polastilo otroško veselje, Je zajecljal: »A, eskadral Zdaj boš videl eskadro!* Sredi širnega zatoka je bilo res videti pol ducata veliki bojnih ladij, podobnih, skalam, pokritim z vejevjem. B.le so čudne, spakaste, velikanske, z izrastki, stolpi in kljuni, ki so s9 zarivali v vodo, kakor da bi hoteli dol do dna in pod morjem pognati korenine. človek ni mogel razumeti, da bi se tl velikani lahko premikali in gibali, tolikanj težki so bili videti n tolikanj priklenjeni na mesto. Plavajoča baterija, okrogla, visoka, v obliki opazovalnice, je bila podobna svetilnikom, kakršne postavljajo na klečeh. In velika trojambornica je plula mimo njih proti širokemu