URN_NBN_SI_DOC-VOVMX3QD

Bruno H artm an Telovadno društvo Mariborski Sokol, ki je zraslo iz slovenskega liberalnega tabora, je bilo ustanovljeno 5. aprila 1907.1 Kaj kmalu si je uredilo svojo knjižnico, vendar jo je s pridržano pravico last­ ništva vkorporiralo v Ljudsko knjižnico v Mariboru, ki je od 1. 1906 delovala v Narodnem domu. Prva svetovna vojska je delo slovenskih sokolskih društev pre­ trgala; po njej so jih začeli hitro obnavljati, ustanavljali pa so še nova. Mariborski Sokol (kasneje preimenovan v Sokolsko društvo Maribor-matica) je bil obnovljen 1. januarja 1919.2 Obnovljena je bila tudi Mariborska sokolska župa (imenovana včasih Sokolska žuipa Maribor), ki je bila ustanovljena 8. decembra 1913.3 Ta je med vojskama združevala sokolska društva v severo­ vzhodni Sloveniji od Lendave do Žerjava, od Šentilja do Špitaliča Pri Slovenskih Konjicah. L. 1940 je bilo vanjo včlanjenih 43 društev in 29 čet.4 Mnoga sokolska društva so ustanavljala tudi svoje knjižnice. Bile so prvenstveno strokovne; zbirale so literaturo o telesni vzgoji ln ljudski prosveti. Nekatere so delovno področje razširile, predvsem na leposlovje. Nemalokrat so se odprle javnosti — postale so javne ljudske knjižnice. Na območju Maribora, na katerem so delovala sokolska društva M aribor-matica (mesto), M aribor I (magdalensko predmestje), M aribor II (Pobrežje), Maribor III (Krčevina-Košaki), 1 1913—1983 -V : Letno poročilo Sokolske župe Maribor za leto 1938. Maribor 1939, str. 5. 2 Iz kronike Mariborskega Sokola. — V: Maribor-matica 1907 do 1937. Maribor 1938, str. 8. 3 Gl. op. 2. 4 Popis društev in čet je objavljen v: Sokolska župa Maribor. Letno poročilo za leto 1940. Maribor 1941, str. 20—21.