Bruno Hartman
Telovadno društvo Mariborski Sokol, ki je zraslo iz slovenskega liberalnega tabora, je bilo ustanovljeno 5. aprila 1907.1 Kaj kmalu si je uredilo svojo knjižnico, vendar jo je s pridržano pravico lastništva vkorporiralo v Ljudsko knjižnico v Mariboru, ki je od 1. 1906 delovala v Narodnem domu.
Prva svetovna vojska je delo slovenskih sokolskih društev pretrgala; po njej so jih začeli hitro obnavljati, ustanavljali pa so še nova. Mariborski Sokol (kasneje preimenovan v Sokolsko društvo Maribor-matica) je bil obnovljen 1. januarja 1919.2 Obnovljena je bila tudi Mariborska sokolska župa (imenovana včasih Sokolska žuipa Maribor), ki je bila ustanovljena 8. decembra 1913.3
Ta je med vojskama združevala sokolska društva v severovzhodni Sloveniji od Lendave do Žerjava, od Šentilja do Špitaliča Pri Slovenskih Konjicah. L. 1940 je bilo vanjo včlanjenih 43 društev in 29 čet.4
Mnoga sokolska društva so ustanavljala tudi svoje knjižnice. Bile so prvenstveno strokovne; zbirale so literaturo o telesni vzgoji ln ljudski prosveti. Nekatere so delovno področje razširile, predvsem na leposlovje. Nemalokrat so se odprle javnosti — postale so javne ljudske knjižnice. Na območju Maribora, na katerem so delovala sokolska društva Maribor-matica (mesto), Maribor I (magdalensko predmestje), Maribor II (Pobrežje), Maribor III (Krčevina-Košaki),
1 1913—1983 -V: Letno poročilo Sokolske župe Maribor za leto 1938. Maribor 1939, str. 5.
2 Iz kronike Mariborskega Sokola. — V: Maribor-matica 1907 do 1937. Maribor 1938, str. 8.
3 Gl. op. 2.
4 Popis društev in čet je objavljen v: Sokolska župa Maribor. Letno poročilo za leto 1940. Maribor 1941, str. 20—21.
Tezno in Studenci ter četi v Radvanju in Razvanju,5 sta se kot takšni izkazali sokolski knjižnici na Studencih in v Radvanju.
Sokolske knjižnice iz severovzhodne Slovenije so se včlanile v Zvezo kulturnih društev v Mariboru, od katere so mogle dobivati pobud in nasvetov. Vendar je imela Mariborska sokolska župa še svoj prosvetni odsek, ki je skrbel za različna področja kulturno-prosvetnega dela, torej tudi za knjižničarstvo. Župa si je omislila svojo osrednjo strokovno knjižnico na svojem sedežu v 1. nadstropju mariborskega Narodnega doma. Upravljal jo je župni knjižničar. (Za 1. 1938 Vekoslav Špranger, za 1. 1939 in 1940 Zmago Kristan.) Namen župne knjižnice je bil, pomagati izobraževati sokolske »tehnične, prosvetne in druge delavce«.9 Župni prosvetni odsek je pripravil izobraževalne tečaje za svoje prosvetarje. Tako je za binkošti 1928 organiziral v Mariboru dvodnevni tečaj, na katerem so tečajniki poslušali predavanji o najvažnejši sokolski literaturi in sokolski mladinski literaturi (predavala sta Franjo Mačus in Marjan Tratar). Tečajniki so si ogledali Ljudsko knjižnico v Narodnem domu in Študijsko knjižnico (kot primer znanstvene knjižnice), prof. Viktor Gruntar pa jim je obrazložil »tehnično stran izposojevalnega dela«.7
Toda knjižničarstvo v Mariborski sokolski župi ni bilo kaj prida razvito, saj je njenih 51 knjižnic na priliko od septembra 1932 do julija 1933 izposodilo le 8820 knjig, medtem ko jih je javna ljudska knjižnica Sokolskega društva na Studencih (v predvojni samostojni občini na zahodnem delu Maribora) v istem razdobju izposodila 9200.8 Župna knjižnica v Mariboru je takrat izposojala knjige le vsako drugo in četrto nedeljo od 9. do 11. ure, ob sredah pa od 16. do 17. ure.9
O župni knjižnici imamo poročila iz let neposredno pred drugo svetovno vojsko. Leta 1938 je štela 1895 knjig; k njim je bil prištet letni prirastek 96 knjig. Toda izposojevalcev je bilo le 29 in ti so si izposodili borih 83 knjig.
Župna knjižnica je bila tisto leto naročena na tele revije in liste: Soko, Sokolski vestnik, Telesno vaspitanje, Sokolska prosveta, Sokolič, Naša radost, Vestnik sok. župe Celje, Oko Sokolovo, Čuvajmo Jugoslavijo, Bratstvo, Sokolski vestnik Varaždin, Knjiga za
5 Gl. op. 4.
6 Dojčinovič Mihajlo: Prosvetno poročilo za leto 1939. — Sokolska župa Maribor. Letno poročilo za leto 1939. Maribor 1940, str. 29.
7 A. J.: Prosvetno delo Mariborske Sokolske župe. — Prosvetni! glasnik, Maribor 2 (1928) 6, str. 90.
8 Javna knjižnica. — Mariborski večernik Jutra 7 (1933) 228, 7. X., str. 3.
9 Sokolstvo. Župna knjižnica. — Mariborski večernik Jutra 7 (1933) 39, 17. II., str. 3.
sokolsko selo, Vestnik sok. župe Tuzla, Sokolski život, Glasnik Cetinje, Sokolska zastava Buenos Aires, Soko na Jadranu, Sokol ČOS, Cvičitel, Cvičitelka, Sokolsky vzdelavatel, Sokolski Proslovi, Zpravodaj, Vestnik sok. ž. Pippichovy, Všstnik sok. župy Jung-mannovy, Sokol v Pošumavi, Sokolsky jezdec, Noviny, Ruski sokolski vestnik, Sokolski glasnik, Sokolska volja.10 Iz spiska je razvidno, da je bilo mariborsko sokolstvo dokaj navezano na češko sokolstvo.
Leta 1938 je bilo v mariborski župd 45 sokolskih knjižnic s skupaj 25.852 knjigami, med katerimi jih je bilo za naraščaj 1073, za deco pa 869. V sokolskih čitalnicah je bilo na voljo 23 različnih časopisov in 35 revij.11
Leta 1939 se je število knjig v župni knjižnici povzpelo na 1967 (prirastek 128), zvezali pa so 60 knjig. Med listi so na novo dobivali vestnike sokolskih žup Kranj (Gorenjski sokol), Užice, Šibenik, Subotica, Split (Mladi soko), Noviny s. ž. Baräkovy, redno pa so Prejemali tudi dnevnike Narodne Listy (Praga), Večernik (Maribor) in Slovenski narod (Ljubljana).12 Tisto leto so se lotili preurejanja knjižnice in sestavljanja novih knjižnih seznamov.
L. 1940 je na novo urejena župna knjižnica imela 1278 del v 1810 zvezkih, torej manj, kot jih je imela pred preureditvijo. Knjižni skladi so bili porazdeljeni v »knjižne skupine«, v katere so bile zajete telovadne revije (v jugoslovanskih jezikih, v češčini in nemščini), strokovna dela io telovadbi in športu, dela o zgodovini sokolskega gibanja, glasbena literatura za spremljavo telovadnih nastopov in zletnih telovadnih vaj, dela o higieni in zdravstvu, o ureja-nju telovadišč in sokolskih domov, o gledaliških in lutkovnih odrih, o kmetijstvu in gospodarstvu, bilo pa je še nekaj leposlovja za odrasle in mladino. Posebnost knjižnice je bilo neknjižno gradivo (plakati, slike, albumi, diplome in diapozitivi ter izrezki iz časnikov). Župna knjižnica je bila 1. 1940 naročena na 15 jugoslovanskih ln 9 čeških telovadnih revij in listov.
Izposojanje je bilo urejeno po novem tako, da si je izposojevalec 12 župne knjižnice mogel izposoditi gradivo le z naročilnico pri svoji osnovni sokolski enoti. Župna knjižnica je bila odprta ob
10 Kovačič dr. Makso: Prosvetno poročilo za leto 1938. — V: Sokolska župa Maribor. Letno poročilo za leto 1938. Maribor 1939, str. 24.
11 Gl. op. 10.
12 Dojčinovič Mihajlo: Prosvetno porodilo za leto 1939. — V: Sokolska župa Maribor. Letno poročilo za leto 1939. Maribor 1940, str. 29.
nedeljah od pol 10. do pol 11. ure in ob četrtkih od pol 19. do 20. ure.13
Kakšna je bila strokovna knjižnica sokolskega društva, bodi razloženo s primerom Sokolskega društva Maribor-matica, nastanjenega v mariborskem Narodnem domu. L. 1920 si je na občnem zboru ustanovilo kulturno-prosvetni odsek, katerega prvi predsednik je bil prof. dr. Makso Kovačič.14
Društvo je razvilo svojo strokovno knjižnico, za katero so na voljo podatki iz 1. 1934.15 Tisto leto ni redno poslovala, ker so jo preurejali. Stela je 512 strokovnih knjig. Med letom si je pridobila šest novih knjig »tehnične vsebine« (same izdaje češkega Sokola), tri pa je dobila v dar. Društvo je bilo naročeno na tele revije in liste: Sokolski glasnik, Soko, Sokolič, Sokolska prosveta. Naša radost, Soko na Jadranu, Sokolsky Včstnik, Včstnik sokolskeho jezdectva in še »nekaj drugih tehničnih listov«. Knjižnico so nameravali takrat temeljito preurediti, brošure in revije dati v vezavo-nato pa knjižnico dati članstvu v uporabo. Tudi ta društvena knjižnica je zbirala časopisne izrezke z gradivom o društvenem delovanju.
Sokolske knjižnice na območju Maribora niso mnogo pomenile
—	z izjemo na Studencih in tik pred vojsko v Radvanju, a ti sta bilij razširjeni v javni ljudski knjižnici, v katerih je bilo težišče na leposlovju. Sicer pa so bile sokolske knjižnice predvsem strokovne (telesnovzgojne). Takšni sta bili osrednja župna knjižnica v Narodnem domu in knjižnica Sokolskega društva Maribor-matica, prav tako v Narodnem domu. Izrazito strokovne sokolske knjižnice niso imele kaj prida izposojevalcev. Značilno zanje je bilo, da so zlasti z revialnim delom informirale svoje bralce o sokolstvu drugod po Jugoslaviji, na Češkem, pa celo v Argentini.
13 Kristan O. Zmagoslav: Poročilo župnega knjižničarja za 1. 1940.
—	V: Sokolska župa Maribor. Letno poročilo za leto 1940. Maribor 1941, str. 28.
14 Iz kronike Mariborskega Sokola. — V: Maribor-matica 1907—1937.
Maribor 1938, str. 9.
16 Poročilo prosvetarja. — V: Letno poročilo Sokolskega društva »Maribor-matica-« 1934. Maribor 1935, str. 15.