Zimska mercatoriada — 9. 3.1985 - Kope Vesna Bleivveis Vse FIS-točke KORŠU! Mercatoriada bo - ne bo. Lani v snegu čez glavo, letos komaj do gležnjev. Kdo bi vedel, kako se bo sukalo to nesrečno vreme,.ko določa datum športno-rekreacij-skih srečanj delavcev in kmetov sozda. Organizatorje - koordinacijski odbor za rekreacijo in šport sozda - KORŠ je nekaj dni Pred napovedanimi dirkami V tej številki Strani Rezultati Mercatoriade 2 do 10 O področnih sestankih kmetijcev Mercator-KiT 2 ■z dela organov sozda 3 do 5 Dogovori mesnopredelovalne industrije 5 Vesti iz računalniških centrov 6 Kaj smo naredili v Eti 6 Ena največjih naložb pričela obratovati 5 Iz dela organov M-Inter-ne banke 7 Intervju o poslovodskem slogu 8 Novoustanovljeni svet za obveščanje - prve naloge 8 Mercatorjeve! o svoji oiimpiadi 9-10 Nove brazde: Dejavnost Kmetijskega zavoda Ljubljana 11-12 Nove brazde: Krma ter zdravje in prireja živine 13, Mercator na Dolenjskem in Štajerskem 14 Kooperanti radovljiške TOK za občane Jesenic 14 Nove brazde: Naložbe v Oljarici 15 izguba v tozdu Vinogra-dništvo-kleti 15 Mercator na Dolenjskem: dozidava v Šentjerneju 16 Nanosove vesti 17-18 Mercatorjev mozaik: Novosti v Contalu 19 Mercatorjev mozaik: aktiv invalidov v KŽK 20 Naši dobavitelji 21-22 Tri mesece Mercatorja v Celju 22 Nagradna križanka 23 Razpis poletne Mercatoriade 24 pretreslo sporočilo s Kop: »Mercatoriade zaradi pomanjkanja snega ne moremo organizirati.« Korševci pa. pot pod noge, in dirka je bila. Zahtevala je veliko truda domačinov -slovenjegraškega smučarskega kluba in samih korševcev. Zaradi tega ukor vsem tistim, ki so se ustrašili dežja, se v postelji obrnili in odpovedali sodelovanje. Brezhibna organizacija, združena z naporom za pripravo prog, zasluži več kot čestitke in pohvalo vsem, ki so jo pripravljali. V pogovornem jeziku bi rekli: »Organizatorju vse FIS točke.« Je množična udeležba organizacijski ali finančni problem? fo je vprašanje, ki si ga KORŠ Foto: AndroJ Dvoršak zastavlja ob prijavah udeležencev športnih iger. Letošnja zimska Mercatoriada je pokazala, da organizacijskih problemov ni, če je izbrana prava lokacija, in jasno, če se zadeve lotijo pravi ljudje. Bolj vprašljive so finance. Kako se zbirajo oziroma zagotavljajo sredstva za uresničevanje korševega programa, vemo pa tudi, kolikšna so. Največji strošek predstavlja prehrana udeležencev. Zato bo treba o njeni usodi posebej spregovoriti. Ostanimo torej pri množičnosti! Tej ne smemo na račun financ vzeti tega, kar v posamezniku vzbuja občutek pripadnosti eni družini in eni strehi, najsi so športni ali druge sorte medsebojni boji in obračuni še tako ostri in zagrizeni. O tej zadevi najbrž največ povedo občutki tistih, ki so letos prvič sodelovali na Merca-toriadi. Po njihovih izjavah mirne vesti lahko zapišemo, da nas taka srečanja družijo in združujejo veliko bolj učinkovito kot s sporazumi dogovorjena medsebojna razmerja. In v tem papirnatem času je tako spoznanje dragocenost, ki je ne kaže zapraviti z eno samo nepremišljeno odločitvijo. S sMtanka kmetijcev v Ljubljani. Fcto: Jaro Novak S sestanka kmetijcev v Novem mestu. Foto: Jaro Novak Glasilo je namenjeno na naslov; Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXII Ljubljana, marec 1985 št.: 2-3 Začetek načrtnega skupnega dela Center za obveščanje Vsi odločujoči prvič za skupno mizo Čeprav se Mercator uvršča med tri največje jugoslovanske izvoznike s področja agroživilstva, je v njegovem skupnem izvozu delež lastne, Mercatorjeve proizvodnje zanemarljivo majhen. Kako ga povečati, je bilo stičišče razprav na dveh sestankih predstavnikov kmetijskih ozdov, Mercatorjeve Mednarodne trgovine in Kmetijskega zavoda Ljubljana, ter predstavnikov sektorjev v Delovni skupnosti SOZD. Prvi sestanek je bil organiziran na sedežu Mercator - KZ Krka v Novem mestu 12. marca - za področje Dolenjske in Posavja, drugi pa je bil v Ljubljani za področje Gorenjske, Notranjske, Ljubljane in Savinjske dne 14. marca. Na obeh sestankih so obravnavali analizo blagovnih tokov v kemtijskih, proizvodnji, se dogovorili o načelih in izhodiščih za organiziranje proizvodnje za izvoz in domače tržišče ter o organizaciji odkupa za izvoz. Nadalje so se dogovorili o načelih in izhodiščih za zagotavljanje deviz za kmetijske repromateriale - gnojila, zaščitna sredstva, rezervne dele in surovine za krmila. Obravnavali so tudi ekonomsko problematiko agroživilstva in predlog dela sektorja za kmetijstvo v skupnih službah sozda. Na sestanku sta sodelovala v. d. predsednika poslovodnega odbora SOZD Mercator - KIT, Miran Goslar, in v. d. namestnik predsednika PO, Tone Mastnak. Sestanka sta pričetek načrtnega skupnega dela vseh subjektov, ki sodelujejo v pridelavi in plasmanu kmetijske proizvodnje. Sprejete so bile oziroma potrjene konkretne planske ' naloge za zagotovitev kmetijskih proizvodov za domačo oskrbo in za izvoz. Vsi navzoči so se strinjali s predlogom akcije, ki mora teči v dve smeri: v povečevanju odkupa proizvodov, zanimivih za izvoz, zlasti gozdnih sedežev in zelišč ter medu; hkrati pa morajo članice sozda povečati namensko proizvodnjo tistih proizvodov, ki jih lahko uspešno prodajamo na tujih trgih, pri čemer moramo še posebej skrbeti za govedorejo oziroma proizvodnjo mesa. Več razpravljalcev je menilo, da je prav v načrtni proizvodnji za izvoz, ki mora postati strateška naloga in ki je naša dolo-goročna opredelitev, še veliko neizkoriščenih možnosti. Doslej se je proizvodnja odvijala dokaj stihijsko, zasledovali smo le kratkoročne cilje, nismo se spuščali v zavestno tveganje, kar je sicer dalo nekaj pozitivnih učinkov, vendar zdaleka manj, kot če bi odločili za ofen-zivnejšo strategijo proizvodnje, zlasti za tujega kupca. Kaže, da se bodo članice sozda morale sedaj končno le docela opredeliti za izvozno naravnano in načrtovano proizvodnjo, kajti od tega bo v veliki meri odvisna tudi njihova prihodnost. Gre namreč za to, da sozd kot celota potrebuje približno 56 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva za svoje potrebe, se pravi za uvoz opreme in repromaterala ter drugega blaga. Jasno, da so potrebe od organizacije do organizacije različne, devize pa se bodo delile na ravni sozda, o čemer bo odločal skupni odbor za gospodarjenje z devizami. Prvo, kar bo odbor vsakega prosilca najprej vprašal bo, koliko deviz je sam prispeval v skupno blagajno in kakšna je struktura njegove proizvodnje. Nihče, ki ni storil sam prav vsega, da bi povečal izvoz, se ne bo mogel sklicevati na »priznane devizne pravice«, kajti avtomatizmov pri deljenju deviz v sozdu Mercator ne bo. Vse pravice bodo izvirale iz ustvarjenega izvoza. To pomeni, da mora vsaka članica sozda kar najbolj izkoristiti svoje izvozne možnosti, ki se med seboj kajpak razlikujejo. To bo Nadaljevanje na strani 2 Rezultati Mercatoriade Veleslalom — moški • razred D (rojen! 34. in prej) 1. Arko Dušan, M-Nanos, Postojna 0:41,2, 2: Renko Edvard, M-KŽK Kranj 0:45,50, 3. Prelož-nik Siavko, M-KO Kočevje 0:45,73, 4. Tenze Ivo, M-Tehna Ljubljana 0:45,74, 5. Bizjak Ferdinand, M-MT 0:47,34, 6. Paternost Sergej, M-Nanos, Postojna 047,74, 7. Kužnik Ignac, M-Mesna industrija Ljubljana 0:52,58, 8. Čepon Drago, M-Ljubljanske mlekarne 0:52,61, 9. JakopecIvan, M-MT 0:52,86, 10. Goslar Miran, M-DS + IB 0:56,83, 11. Šušteršič Leo, M-Ljubljanske mlekarne 1:1,75, 12. Škulj Jože, M-MT 1:2,59. Veleslalom — moški • razred C (od 35.-44. letnika) 1. Košir Anton, M-Rožnik, 0:39,10, 2. Vidmar Tone, M-KK Sevnica, 0:40,41, 3. Pušlar Peter, M-Rožnik, 0:40,79, 4. Bohinc Dušan, M-Tehna Ljubljana, 0:41,26, 5. Rot Franc, M-KZ Cerknica, 0:41,41, 6. Cuderman Janez, M-KŽK Kranj, 0:41,88, 7. Tomori Matjaž, M-Tehna Ljubljana, 0:42,87, 8. Piškur Tone, M-KG Kočevje, 0:43,39, 9. Skvarča Bogdan, M-Ljubljanske mlekarne, 0:41,47, 10. Vodopivec Robert, M-Rožnik, 0:45,15, 11. Kozole Ivan, M-Agrokombinat Krško, 0:45,31, 12. Možic Marjan, M-KK Sevnica, 0:45,90, 13. Remšar Dane, M-Rožnik, 0:46,24, 14. Štular Franc, M-Rožnik, 0:46,43, 15. Košlan Janez, M-Emba Ljubljana, 0:47,03, 16. Hren Ludvik, M-Rožnik, 0:47,80, 17. Prvinšek Franc, M-DS+IB, 0:48,43, 18. Bajc Branko, M-Agrokombinat Krško, 0:48,76, 19. Gorišek Jože, M-KZ Krka, TOZD Brazde, 0:49,04, 20. Vencelj Anton, M-Pekarna Grosuplje, 0:49,06, 21. Modic Milan, M-KZ Cerknica, 0:49,28, 22. Repič Janko, M-IP Ptuj, 0:50,06, 23. Smrečnik Miha, M-Rožnik, 0:50,77, 24. Povhe Ludvik, M-Rožnik, 0:50,94, 25. Krive Franc, M-S_adje zelenjava, 0:51,07, 26. Žugič Andrej, M-Agrokombinat Krško, 0:51,21, 27. Škerlavaj Peter, M-Tehna Ljubljana, 0:51,52, 28. Lihtenvalner Lojze, M-Ljubljanske mlekarne, 0:54,71, 29. Molek Jože, M-Mesna industrija, Ljubljana, 0:54,90, 30. Sedej Franci, M-Rudar Idrija, 0:55,26, 31. Dostal Samo, M-DS+IB, 0:55,57, 32. Ogrizek Janko, M-Nanos Postojna, 0:58,46, 33. Goltes Tone, M-KZ Krka, TOZD Brazde, 1:2:56, 34. Rigler Stane, M-DS+IB, 1:03,49, Škufca Tomaž, M-MT (brez uvrstitve.) Iz dela organov sozda Iz dela organov sozda Poslovodni svet SOZD - 20. 2. 1985 Vesna Bleivveis Sprejetih več izhodišč za utrjevanje skupnih zadev Vsi odločujoči prvič za skupno mizo Nadaljevanje s 1. strani odbor za gospodarjenje z devizami tudi upošteval. Izvoz, izražen v količini in dolarjih, bo osnova za »devizne pravice«, je bilo dogovorjeno na seji. Prav tako je bilo poudarjeno, da morajo tisti, ki blago izvažajo preko drugih organizacij, ki niso članice sozda, zagotoviti devizno udeležbo, sicer bo potrebno izvoz kanalizirati preko lastih izvoznih organizacij. Gre predvsem za izvoz hmelja, medu, gozdnih sadežev, suhe robe itd. Kmetijske zadruge pa bi se morale tesneje povezati z Mer-cator-Mednarodno trgovino. Udeleženci seje so podprli predlog samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi vsi izvozniki združevali po 15 odstotkov sredstev iz deviznega priliva v skladu za potrebe kmetijstva. Porabniki naj bi devize kupovali po izjemno ugodni ceni, kar naj vzpodbudi hitrejši razvoj kmetijske dejavnosti. Ta mora zlasti v družbenem sektorju postati bolj načrtna, usmerjena v izvoz, kar pa pomeni tudi večji rizik za posamezno članico. Izgube, ki nastale zaradi take izvozno usmerjene proizvodnje oziroma riziko, naj bi pokrivale članice sozda preko ustreznih mehanizmov. Članice sozda pa nikakor ne bodoskupno pokrivale izgub, ki nastajajo zaradi cen, na katere Poslovodni svet — posvetovalni organ na ravni sozda - sestavljajo ga direktorji delovnih organizacij, je obravnaval več izhodišč, na podlagi katerih naj bi se oblikovali posamezni samoupravni in drugi akti sozda. Delovno gradivo za oblikovanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med delavci Delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD MERCATOR-KIT (kratko: akt o svobodni menjavi dela),’ bistvenih pripomb ni doživelo. Več so se prisotni ustavili pri delovnem gradivu sporazuma o združevanju dela in sredstev na področju ekonomskih odnosov s tujino v SOZD Mercator-KIT; predvsem ob tistemu delu, ki določa združevanje dela deviznega priliva za zagotovljeno nabavo kmetijski proizvodnji potrebnih repromaterialov. Osnovno vprašanje v zvezi s tem je bilo le načelno rešeno s formulacijo, da so teh deviznih sredstev pod ugodnejšimi pogoji lahko deležne le tiste kmetijske proizvodne organizacije, ki izpolnjujejo planske obveznosti tako na področju proizvodnje notranjih blagovnih tokov in izvoza. Zadolžitev za precizno formulacijo in tehnično izvedbo tega načrta so dobili v roke strokovni delavci M-Med-narodne trgovine, v Delovni skupnosti SOZD pa sektor za kmetijstvo in sektor za industrijo in storitve. Kakšna naj bo enotna grafična upodobitev 5. in 6. člena sporazuma o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT? To sta člena, ki opredeljujeta ime in uporabo imena in firme SOZD in delovnih organizacij ter imen temelj- Iz dela organov sozda nih organizacij. Studio za ekonomsko propagando je predstavil nekaj konkretnih predlogov, ki naj bi v končni fazi sestavljali poseben pravilnik, na podlagi katerega naj bi se postopno oblikovala lastna in celovita zunanja podoba znaka in imena sozda. V razpravi nas je najbolj začudilo dejstvo, da so v nekaterih trgovskih organizacijah, ki poleg firme sozda (ne) uporabljajo svoj zaščitni znak, spregledali fineso 5. in 6. člena, ki tega trgovskim organizacija več ne dovoljuje. Vse kaže, da bo enoten M za nekatere še nekaj časa kamen spotike. Če bi ocenjevali pobudo za boljšo vsebino odnosov med potrošnikom in trgovino z vidika stališč akcijske konference o družbenoekonomskem položaju trgovine, moramo ironično ugotoviti, da so stališča na to temo pokvarjena gramofonska plošča. Gre namreč za pobudo, da v Mercatorju poskusno uvedemo prodajo na potrošniške kartice in nakupovalno pismo. S to vrstno prodajo oziroma nakupom bi potrošnika za nakup blaga nad določenim zneskom stimulirali z ustreznih popustom. Nakupi bi se evidentirali s posebnimi znamkicami na potrošniški kartici. Z nakupovalnim pismom, ki je v bistvu vezana hranilna vloga, pa bi potrošnik dobil stimulativne obresti. Vprašanje je le, koliko naj te stimulativne obresti znašajo in kolikšen naj bo popust na potrošniške kartice, da bosta zadovoljna trgovec in potrošnik. To področje je prepuščeno v proučevanje strokovni skupini delavcev. Poskus naj bi bil izveden v prodajalni na Planini v Kranju (M. Rožnik, TOZD Preskrba) \ prodajalni v Ljubljani (M-Rožnik, TOZD Grmada) in trgovini v Celju (M. Rožnik, TOZD Golovec). Sistem, kakšen je sozd, nosi v sebi predvsem številčnost in tudi navzkrižnost ekonomskih interesov in poti za njihovo uresničevanje, ki pa jih je potrebno na določeni ravni spraviti na skupni imenovalec. Ta skupni imenovalec naj bi iskali na ravni sozda v skupnostih tozd oziroma delovnih organizacij in skupnostih za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje organiziranih po panogah ali po načelu reproskupnosti. Članom poslovodnega sveta so bila predstavljena načela za organiziranje oziroma ustanavljanje teh skupnosti. delavci Mercatorja sami nimamo vpliva. Zlasti gre tu za izgube pri proizvodnji mleka. Mimogrede smo zvedeli tudi podatek, da povprečen Slovenec letno popije 130 litrov mleka, kar pomeni, da bi bil žep potrošnika letno bolj obremenjen le z 260 dinarji, če bi bila sprejeta predlagana cena 60 dinarjev za liter, namesto 58, kolikor mora kupec sedaj odšteti za liter tega osnovnega živila. To pa hkrati pomeni, da smo se kot družba opredelili za varčevanje na napačnem koncu, kajti 260 dinarjev letno za potrošnika ne predstavlja pomembnejšega izdatka, za proizvajalca pa prav teh nekaj dinarjev nanese velike izgube in skoraj nepremostljive težave. Statistika sozda Nekaj pomembnejših podatkov o rezultatih poslovanja SOZD Mercator in SOZD KIT v letu 1984 v mio din Elementi SOZD Mercator 1984 ind. SOZD . 1984 KIT ind. Celotni prihodek - prihodki od obresti Porabljena sredstva - minimalna amortizacija Dohodek - del dohodka za obresti Čisti dohodek - za osebne dohodke - za poslovni sklad - za rezervni sklad 103.482 1.509 89.000 942 14.482 3.195 8.443 5.559 1.754 501 151 262 149 133 168 215 160 150 222 162 48.987 509 43.586 826 5.401 1.094 3.054 2.154' 464 213 158 212 157 135 165 213 155 149 182 176 Akumulacija 2.422 202 • 727 174 - sredstva za reprodukcijo 3.365 176 1.553 151 Izgubo 78 181 19 34 Poprečno število zaposlenih (h) 13.497 100 4.833 101 marec '85 Iz dela Iz dela organov sozda I organov sozda Delavski svet SOZD - 2. zasedanje 5. 3. 1985 Vesna Bleivveis ^ Iz formalnosti v življenje Dnevni red zasedanja je obetal bolj ali manj formalne zadeve. Delegati pa so te zadeve obogatili z razpravo, ki je pokazala, da delavski svet ne sme in ne more biti debatni klub o predvidenih temah, temveč mesto, kjer morajo zaživeti tudi individualne usode članic sozda in njihovi medsebojni odnosi in obenem odgovornost in skrb za skupno usodo. ■, Na zasedanju so bili imenovani člani izvršilnega odbora in drugih delovnih teles delavskega sveta. Poleg njih so bili imenovani še člani sveta za obveščanje in dodatni člani uredniškega odbora časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov sozda Mercator-KIT. Delegati so pozdravili novo članico v sozdu - delovno organizacijo Ljubljanske mlekarne, ki je uspešno opravila »popravni izpit«. Poročila o izgubah v letu 1984 in predlogi ukrepov za njihovo saniranje, ki so jih podali direktorji oziroma odgovorni delavci prizadetih organizacij, so bila kratka. Strnemo jih lahko v ugotovitev: razlogi za izgubo objektivni, sanacije pa pogojene s sredstvi, za preusmerjanje proizvodnih programov, sistemskimi rešitvami in tudi prenosom upravljanja. Delegatom so poročila sicer pomagala oceniti objektivnost razlogov za nastalo izgubo, pogrešali pa so osnovno gradivo za razpravo v svojih delegatskih bazah.Napako, ki smo jo nehote zagrešile strokovne službe, napako zlasti zato, ker gre za organizacije iz železnega repertoarja. Tudi predložene sanacijske ukrepe ali pa zasnove sanacijskih programov so delegati potrdili, vendar bi zanje glasovali z mirnejšo vestjo, če bi bilo pred njimi bolj temeljito gradivo. Kaj storiti, če so kršena načela sporazumno dogovorjenih trajnih odnosov na področju trgovine na debelo in drobno? Prepustiti oblikovanje stališča delavskemu svetu ali doseči ustrezen sporazum med prizadetimi na ravni strokovnih služb? Delavski svet je v zvezi s pritožbo ptujske DO MIP - da ljubljanski grosist posega v Celje - odločil za slednje. Se bo tako odločal tudi v prihodnje, če bo delegat ene od organizacij na njegovem področju povedal, da ga po istem sporazumu določeni regionalni grosist ne oskrbuje z mesom? Bodo ostali delegati dobili objektivno in celovito informacijo o tem, kdo, kdaj in koliko se držimo uresničevanja plana internih blagovnih tokov, oziroma koliko nediscipline vlada na področju internega blagovnega prometa? To pa je tista življenjska zadeva, ki preskoči formalizem in konec koncev zadeva tudi našo poslovno moralo. Delegatska vprašanja so se nanašala na planiranje na srednje in dolge proge. Naloge posameznih nosilcev planiranja jasne, vendar opredelitev realizirana - futurizem - preživetje - rast v stabilnih družbeno-neekonomskih pogojih -? Prispodoba najstarejšega, 76-let-nega delegata: Mercator je velika štala, kako bo gospodar vedel kaj v tem hlevu želi posamezna žival? Kakšen izvid bo podal čez leto ali dve, ko je v splošni oceni preseljevanja pod skupno streho, smelo zagotovil boljši, močnejši posameznik -boljši, močnejši vsi skupaj? KO sindikata — 13. 2. 1985 Vesna Bleivveis Do izteka mandata še v dosedanjem sestavu Skupna seja obeh dosedanjih koordinacijskih odborov sindikata je potekala v z namenju ocene stališč, ki jih je ponudil odbor za pripravo akcijske konference v družbenoekonomskem položaju trgovine. Poleg tega je odbor razpravljal tudi o poteku in načinu prihodnjega delovanja enega koordinacijskega odbora. Uvodoma omenjena akcijska konferenca je bila 21. in 22. februarja v Beogradu. Eden od udeležencev ha tej konferenci je bil tudi v. d. predsednika poslovodnega odbora SOZD, Miran Goslar. Komentarji udeležencev seje koordinacijskega odbora bi bili bolj aktualni, če bi jih lahko objavili prej, pa vendar menimo, da tudi zdaj ne prepozno. Predložena stališča za akcijsko konferenco je »sindikalistom« predstavil vodja Delovne skupnosti SOZD, Vukadin Nedeljkovih, izredno plastično, zato je bil odmev manje živahne, kritičen in nerealno tudi silno pronicljiv in samokritičen. Razpravo zato najbolje ponazarjajo povzetki razprav posameznih udeležencev. Prav tako pa morda tudi ena od komentatorjevih ocen, da je treba jasno in glasno povedati, da se trgovec ne da več pitati s prazno žlico. Do konca mandata bo koordinacijski odbor sindikata SOZD MERCATOR-KIT sestavljen iz članov obeh koordinacijskih odborov. Predsedniške funkcije pa bosta enakopravno opravljala oba dosedanja predsednika. Koordinacijski odbor se je dogovoril o. načinu dela, njegovem financiranju ter drugih zadevah, ki pomenijo stalno področje njegovega delovanja. Na osnovi tega dogovora lahko v osnovnih organizacijah sindikata pričakujete obisk članov koordinacijskega odbora. Jereb, KŽK Gorenjske, Kranj: Akcijsko konferenco je treba ocenjevati z vidika njenega vpliva na izboljšanje položaja delavcev v trgovini. Sprejemanje posebnih akcijskih programov ni potrebno, če se ne bo premaknilo drugje. V sedanjih razmerah se lahko zanesemo le sami nase in sami moramo spoznati nujnost povezave med trgovino in proizvodnjo. Naša lastna spoznanja in medsebojno obnašanje v sistemu sozda bo lahko olajšalo položaj delavcev, ne pa akcijske konference. Šoljič, Nanos: Diskusija o predloženih stališčih je v Nanosu pokazala dvoje: ali smo trgovci resnično premalo agresivni in odločni v zvezi s predstavljanjem svojega položaja in zahtev po njegovi spremembi ali pa nas nihče od tistih, ki so jim bile vse ocene namenjene ni hotel slišati, kajti ugotovitve, ocene in stališča za trgovce niso nič novega. Kako naj se delavec v trgovini sprijazni s svojim položajem - s svojim osebnim dohodkom, če mu administrativno poseganje v pogoje pridobivanja dohodka reže kruh? Zato se tudi ne more sprijazniti z vlogo, na rob odločanja potisnjenega samo-upravljalca. Vsi vedo povedati, da je stabilizacija na ramenih delavcev, vendar kako ustaviti ta trend vedno večjega obremenjevanja? Kongres Zveze sindikatov bi moral dati odgovor kako v trgovini ob aktualnih pogojih gospodarjenja pdločati o pogojih in rezultatih svojega dela. Puppis, KZ Logatec: Razdrobljenost trgovine znotraj Mercatorja je očitna. Doseči je treba delitev dela in specializacijo, vendar se čvrsti tovrstni usmeritvi izmikamo. To je področje, ki ga je treba oceniti z vidika skupnega denarja, ne pa posameznega tozda. Koordinacijski odbor sindikata bi moral biti pobudnik akcije za tako delitev dela med OZD v sozdu. Prušek, ZKZ Mozirje: Velik del problemov lahko rešimo sami znotraj sistema. Položaj je že 40 let nespremenjen - vsi kazalci o produktivnosti rastejo, vendar, kaj ima delavec od tega? Samo iz leta v leto ugotavljamo, da se njegov položaj slabša, tudi v še preostalih notranjih rezervah ne gre iskati prevelike tolažbe. Rezerve sicer so, vendar, koliko nam ob dolgoletnem razvojnem zaostanku sploh še lahko pomenijo? Gričar, Agrokombinat, Krško: Vse preradi govorimo samo o socialni varnosti delavcev v združenem delu. Gre tudi za socialno varnost kmeta, ki se ukvarja z usmerjeno proizvodnjo. V času stiske z mesom so se mnogi kmetje preusmerili v pitanje in za to preusmeritev so bila porabljena ogromna lastna in družbena sredstva. Danes tak proizvajalec stoji pred dilemo: ali proizvajati naprej v lastno breme in breme družbe ali vse skupaj zapreti in se lotiti nečesa drugega. Kmetje izgubljajo zaupanje, kapital, na katerem smo gradili organizirano in usmerjeno proizvodnjo. Je tak kmet še socialno varen in ali lahko pričakuje, da ga bo družba reševala na enak način kot rešuje delavca v združenem delu. • Lahajner, Mednarodna trgovina: Iz celotne razprave je razvidno, da je množico problemov - ne glede na dejavnost iz katere izvirajo - lahko strnemo na skupen imenovalec. Zato se mi zdi nesprejemljiva trditev, da v naših planih obstoja filozofija preživetja, saj je vendar med nami mnogo organizacij, ki z rezulati lahko dokažejo ravno nasprotno. Kvaliteta in ambicioznost planskih aktov je nemalokrat odvisna od kvalitetnih sistemskih rešitev, le-te pa naj prisilijo tiste, ki ne delajo v tej smeri, da začnejo drugače. Sindikalna zahteva po najnižjem osebnem dohodku - 22.000 din na zaposlenega, je sicer lepa parola, ki pa ne pove od kod vzeti sredstva, če so pogoji pridobivanja dohodka administrativno določeni. Ta zahteva se je pojavila kot naloga »od zgoraj« za tiste »spodaj«. Vendar pa se povsem utemeljeno postavlja vprašanje uresničevanja in odgovornosti do nalog in vprašanj, ki pridejo »od spodaj« do tistih »zgoraj«. Konkretnih programov v tej smeri je bore malo, še manj pa učinkovitih rešitev. Glasna diskusija o problemih, ki se evidentirajo v vseh dejavnostih sozda, bi morala biti odmevna preko agresivnejšega iskanja sistemskih rešitev tudi iz sozda MERCATOR-KIT. Sprejeto stališče: Koordinacijski odbor sindikata soglaša s stališči, predloženimi za akcijsko konferenco, predlaga pa njihovo dopolnitev s konkretizacijo postopkov za njihovo uresničitev in opredelitev odgovornosti organov, organizacij in drugih za sistemske rešitve, ki naj trgovini zagotove enakopraven tretma v oblikovanju ekonomske politike. Veleslalom — moški • razred B (od 45.-54. letnika) 1. Bokal Marko, M-DS+IB, 0:37,87, 2. Marinček Tugo, M-DS+IB, 0:39,14, 3. Stojan Štefe, M-KŽK Kranj, 03:92,18, 4. Možic Tone, M-KK Sevnica, 0:40,74, 5. Erznožnik Toni, M-KZ Sora Žiri, 0:40,75, 6^ Furlinger Leopold, M-Jelša Šmarje pri Jelšah, 0:41,05, 7. Vidmar Brane, M-MT, 0:42,71, 8. Robnik Albin, M-KZ Mozirje, 0:43,06, 9. Pagon Slavko, M-KZ Sora Žiri, 0:43,41, 10. Kandus Matjaž, M-Emba Ljubljana, 0:43,45, _ 11. Lukan Janez, M-KZ Sora Žiri, 0:43,54, 12. Ponikvar Mitja, M-DS+IB, 0:43,57, 13. Bernard Franci, M-KŽK Kranj, 0r43,75, 14. Kovač Jože, M-KG Kočevje, 0:44,29, 15. Žadnik Jože M-Sadje zelenjava, 0:44,41, 16. Mikulič Boris, M-KG Kočevje, 0:44,49, 17. Andrejčič Tine, M-Standard Novo mesto, 0:44,91, 18. Debevec Peter, M-MT, 0:45,12, 19. Erman Stanko, M-KK Sevnica, 0:45,15, 20. Juvan Maks, M-KZ Mozirje, 0:45,23, 21. Lisek Dušan, M-Kopitarna Sevnica, 0:45,25, 22. Kuntarič Stane, M-Agrokombinat krško, 0:45,75, 23. Mezdovnik Bojan, M-Sadje zelenjava, 0:46,30, 24. Cepec Alojz, M-Emba . Ljubljana, 0:47,41, 25. Salabor Darko, M-Nanos Postojna, 0:47,45, 26. Pok Drago, M-Rožnik, 0:47,66, 27. Berčko Dani, M-Jelša Šmarje pri Jelšah, Cr47,70, 28. Kep Drago, M-KG Kočevje, 0:48,20, 29. Kranjc Rafko, M-Agrokom-binat krško, 0:48,31, 30. Kran-čevič Jože, M~Agrokombinat Krško, 0:48,71, 31. Radovan Janez, M-Tehna Ljubljana, 0:49,00, 32. Cestnik Mirko, M-IP Ptuj, 0:49,11, 33, Bricelj Ivan, M-Nanos Postojna, 0:49,36, 34. Hvala Miloš, M-Rudar, Idrija, 0:49,42, 35. Koncilija Slavko, M-KŽK Kranj, 0:49,68, 36. Tepina Borut, M-MT, 0:49,93, 37. Rihtar Marjan, M-MT, 0:49,75, 38. Menard Peter, M-MT, 0:49,87, 39. Medved Miha, M-Blagovni center, 0:49,98, 40. Vidmar Matija, M-KZ Trebnje, 0:50,05, 41. Andrič Bogdan, M-IP Ptuj, 0:50,07, 42. Korenjak Nace, M-MT, 0:50,38, 43. Zorc Anton, M-Sadje zelenjava, 05:07,90, 44. Herakovič Lado, M-Agrokombi-nat Krško, 0:50,89, 45. Grosman Slavko, M-Sloga Gornja Radgona, 0:51,22, 46. Papič Lojze, M-Tehna Ljubljana, 0:51,26, 47. Osmanovič Šemso, M-Ljubljanske mlekarne, 0:51,70, 48. Orešnik Franc, M-KŽK Kranj, 0:51,99, 49. Gros Uroš, M-Konditor Ljubljana, 0:52,17, 50. Čuček Tinko, M-Po-trošnik Lenard, 0:52,44, 51. Reven Franc, M-KZ Sora Žiri, 0:52,80, 52. Logar Metod, M-Konditor Ljubljana, 0:53,02, 53. Debelak Jože, M-Sadje zelenjava, 0:53,83, 54. Vuk Leopold, M-Sadje zelenjava, 0:53,93, 55. Cerjak Blaž M-Agrokombinat Krško, 0:54,03, 56. Pinca Janez, M-Standard Novo mesto, 0:54,07, 57. Kobal Jure, M-KŽK Kranj, 0:54,69, 58. Šešek Dušan, M-Tehna Ljubljana, 0:55,48, 59. Jereb Janez, M-KZ Sora Žiri, 0:55,70, 60. Skaper Vojko, M-KŽK Kranj, 0:56,43, 61. Prelovšek Maks, M-Ljub-Ijanske mlekarne, 0:56,50, 62. Garbajs Mitja, M-DS+IB, 0:56,81, 63. Marinšek Peter, M-Nanos Postojna, 0:56,86, 64. Širec Janko, M-KZ Trebnje, 0:57,20, 65. Trdič Stane, M-DS+IB, 0:57,64, 66. Gorišek Janez, M-Standard Novo mesto, 0:57,65, 67. Baber Roman, M-Ptuj, 0:58,27, 68. Rop Vinko, M- Potrošnik Lenart, 1:02,46, 69. Stojšek Roman, M-Jeiša Šmarje pri Jelšah, 1:04,95, 70. Stražišar Jože, M-Ljubljanske mlekarne,1:06,18, 71. Tompa Jože, M-Sloga Gornja Radgona, 1:06,52, Smogavec Drago, M-Rožnik (brez uvrstitve), Šišek Mitja M-DS+IB, (brez uvrstitve), Safar Marjan, M-Blagovni center, (brez uvrstitve), Jontes Dušan, M-MT, (brez uvrstitve), Vidmar Franc, M-Kopitarna Sevnica, (brez uvrstitve), Vire Milan M-KZ Krka, TOZD Klas, ‘(brez uvrstitve). Veleslalom — moški • razred A (rojeni 55. in pozneje) 1. Potognik Rado, M-KZ Bled, 0:38:25, 2. Rudolf Marjan, M-KZ Cerknica, 0:38:78, 3. Vesel Alojz, M-KG Kočevje, 0:38:81,4. Imperl Jože, M-KK Sevnica, 0:39:31, 5. Lukan Marko, M-KZ Sora Žiri, 0:40:1, 6. Marolt Tomaž, M-KZ Mozirje, 0:40:13, 7. Modic Ivan, M-KŽ Cerknica, 0:40:32, 8. Kumer Ivo, M-KZ Mozirje, 0:40:85, 9. Polanc Mitja, M-KZ Sora Žiri, 0:41:10, 10. Borič Zdenko, M-Rožnik, 0:41:73, 11. Merlak Jernej, M-KZ Logatec, 0:41:74, 12. Jurca Franci, M-KZ Sora Žiri, 0:41:76, 13. Tratar Anton, M-MT, 0:41:91, 14. Venta Igor, M-Sa-dje zelenjava, 0:41:99, 15. Dolenc Klemen, M-KŽK Kranj, 0:42:19, 16. Eniko Drago, M-KZ Sora Žiri, 0:42:37, 17. Treven Janez, M-KZ Sora Žiri, 0:42:73, 18. Simončič Grega, M-DS+IB, 0:42:92, 19. Kolar Janez, M-KZ Mozirje, 0:43:3, 20. Kraševec Janez, M-KZ Cerknica, 0:43:6, 21. Fajdiga Tone, M-Rožnik, 0:43:18, 22. Sitar Gabrijel, M-Rožnik, 0:43:31, 23. Šimenc, Janko, M-KZ Mozirje, 0:43:46, 24. Bevc Aleksander, M-Rožnik, 0:43:78, 25. Čebokli Zdravko, M-Nanos Postojna, 0:43:89, 26. Antolič Emil, M-IP Ptuj, 0:43:89, 27. Varl Andrej, M-KZK Kranj, 0:44:11, 28. Bratuš Srečo, M-Rudar Idrija, 0:44:12, 29. Modic Ivan, M-KZ Logatec, 0:44:45, 30. Lukan Anton, M-KZ Sora Žiri, 0:44:49, 31. Bržan Matjaž, M-Sadje zelenjava, 0:44:70, 32. Preveljšek Janko, M-Agrokom-binat Krško, 0:45:41, 33. Čus Roman, M-Potrošnik Lenart, 0:45:81, 34. Modrijan Janez, M-KZ Sora Žiri, 0:45:93, 35. Lah Borut, M-Jelša Šmarje pri Jelšah, 0:46:36, 36. Konda Bojan, M-MT, 0:46:65, 37. Maraglav Vili, M-Agrokombinat Krško, 0:46:73, 38. Fern Dušan, M-KŽK Kranj, 0:46:74, 39. Topolovec Gordan, M-Ljubljanske mlekarne, 0:46:78, 40. Cvelbar Srečo, M-KK Sevnica, 0:46:85, 41. Lavrih Ivan, M-KZ’ Sora Žiri, 0:47:13, 42. Zamernik Brane, M-Rožnik, 0:48:13, 43. Peperko Zvone, M-Jelša Šmarje pri Jelšah, 0:48:22, 44. Simčič Milan, M-Nanos Postojna, 0:48:60, 45. Čelhar Marko, M-Nanos Postojna, 0:48:86, 46. Gregorčič Tomo, M-Rožnik, 0:48:93, 47. Cigale Jože, M-KZ Logatec, 0:50:16, 48. Bonča Igor, M-Ru-dar Idrija, 0:50:96, 49. Dekleva Ida, M-Nanos Postojna, 0:51:28, 50. Stare Franc, M-IP Ptuj, 0:51:62, 51. Jerman Ludvik, M-KZ Trebnje, 0:52:7, 52. Petke Vlado, M-IP Ptuj, 0:52:24, 53. Duh Peter, M-IP Ptuj, 0:52:32, 54. Oblak Lado, M-KZ Sora Žiri, 0:53:20, 55.,Markovič Drago, M-Sloga Gornja Radgona, 0:53:42, 56. Okoren Matjaž, M-Pekarna Grosuplje, 0:53:80, 57. Gorišič Drago, fvl-Pekarna Grosuplje, 0:54:61, 58. Mencin Drago, M-Rožnik, 0:55:13, 59. Fale /z dela I iz dela organov sozda 1 organov sozda Prva seja izvršilnega odbora delavskega sveta sozda Vesna Bleivveis Vesna Bleivveis Živa beseda na akcijski konferenci komunistov V. d. predsednika poslovodnega odbora SOZD Mercator-KIT, Miran Goslar je sodeloval v razpravi na akcijski konferenci ZK 6 družbenoekonomskem položaju trgovine, ki je bila 21. in 22. januarja letos v Beogradu. Njegova stališča in pogledi na problematiko so nam vsem bolj ali manj znana. Zato smo ga povprašali, kako je odmevala živa beseda v sprejetih sklepih konference, in kaj lahko napove v zvezi z uresničevanjem sprejetega. V.d. predsednika poslovodnega odbora SOZD Mercator-KIT, Miran Goslar je sodeloval v razpravi na akcijski konferenci ZK o družbenoekonomskem položaju trgovine, ki je bila 21. in 22. januarja letos v Beogradu. Njegova stališča in pogledi na problematiko so nam vsem bolj ali manj znana. Zato smo ga povprašali, kako je odmevala živa beseda v sprejetih sklepih konference, in kaj lahko napove v zvezi z ureničevanjem sprejetega. »Razprava udeležencev konference iz SR Slovenije je temeljila na ugotovitvah, ki so se v zvezi s predlogi zaključkov za razpravo oblikovale na regijskih posvetih. Enotno oblikovani predlogi za dopolnitev zaključkov so bili po vsebini na konferenci vsi sprejeti, čeprav so nekateri amandmaji zbledeli zaradi ohlapnejše formulacije. Jedro naših ugotovitev in zahtev po uveljavitvi amandmajev se je nanašalo na zahtevo po enakopravnem obravnavanju trgovine v oblikovanju ekonomske politike, ki ne zadeva samo komunistov, temveč vse organe in institucije, odgovorne za usodo trgovine, uresničevanje stališč Skupščine SFRJ v zvezi z zahtevano politiko bank v obravnavanju trgovine, ter spremembami osnov za povezovanje med trgovino in proizvodnjo v smeri stvarnih in svobodnih interesov obeh partnerjev in ne na osnovi zakonske prisile. Tu smo zahtevali spremembo pozitivne zakonodaje. V celoti -po vsebini, sem z zaključki zadovoljen. Nosilec nadaljnjih akcij, ki jih zadevajo zaključki, je Združenje za trgovino SR Slovenije, ki bo pripravilo pregled nalog in posameznih subjektov, odgovornih za uresničevanje zaključkov - trgovino, banke in družbenopolitične skupnosti, in z njimi pripravljalo uresničitev učinkovitih rešitev, ki naj v praksi potrdijo sprejete zaključke.« Radovednost je grda bolezen Povprečje Z združitvijo v SOZD MERCATOR-KIT se je temeljito spremenila izobrazba in poklicna struktura poslovodnih delavcev v sozdu. V povprečju ima vseh 129 direktorjev oz. predsednikov poslovodnih organov višješolsko izobrazbo. Med posameznimi poklici po številu prednjačijo diplomirani inženirji agronomije (18), inženiriji agronomije (16) in kmetijski tehniki (14), diplomiranih ekonomistov je 15, ekonomistov 17. Sledijo jim višji upravni delavci in inženirji organizacije dela (6). Med posameznimni poklici pa so diplomirani pravniki (2), pravnik (4), diplomirani veterinar (2) , veterinar (1), diplomirani gradbeni inženir (1), dva diplomirana sociologa oz. politologa, dva diplomirana strojna inženirja in en diplomirani inženir lesarstva. Podobno je z usposobljenostjo oz. poklici, ki jih daje študij na I. stopnji: inženir elektronike (1), inženir stroj- ništva (1), sociolog, oz. politolog (2), veterinar (1), predmetni učitelj (1). Med posameznimi poklici s srednjo izobrazbo so še 3 ekonomski tehniki, 1 gozdarski tehnik in 5 komercialnih tehnikov. Deset poslovodnih organov pa so visokokvalificirani delavci trgovske ali druge stroke. Povprečna starost poslovodnih organov je nekaj več kot 37 let (potencialni kandidati za infarkt). Najstarejši šteje 62 let, najmiajši pa 27 Ipt. Med izrazito moško vrsto je tudi 6 predstavnic nežnega spola. O delegatih delavskega sveta SOZD: Med 48 delegati delavskega sveta je: 8 združenih kmetov, 5 diplomiranih inženirjev agronomije, dva diplomirana inženirja živilske tehnologije, dva diplomirana pravnika, 1 diplomirani ekonomist, 3 ekonomisti, 3 agronomi, 2 upravna delav- ca, 1 predmetni učitelj, 1 programer, 5 prodajalcev in en pek, en inženir organizacije dela in strojništva ter varstva pri delu, 2 višja komercialista, 3 ekonomski, komercialni in kmetijski tehniki. Povprečna starost delegatov je nekaj čez 33 let. Najstarejši šteje 76 let, najmlajši pa 21 let. Tudi ta tipično moška vrsta je popestrena z 12 ženskami, vendar s to razliko, da je tu prva med enakimi ženska. O članih izvršilnega odbora: Med 15 člani so: 1 doktor veterine, 1 diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir gradbeništva, 2 diplomirana ekonomista, tu je višji upravni delavec, en inženir organizacije dela, en ekonomist, en pravnik, dva ekonomska tehnika, dva kmetijska tehnika in en politolog. Članstvo izvršilnega odbora,je v povprečju staro 43 let (tudi potencialni in-farktaši), najstarejši jih šteje 57, najmlajši pa 34. Tudi tu so zastopane s tremi predstavnicami ženske. Kako blizu ali daleč je leto 2000? Na prvi seji izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD Mercator-KIT, 12. marca letos so člani izvolili za predsednika Janeza Go-ršeta iz ribniške kmetijske zadruge, za njegovo namestnico pa Jasno Žagar iz tozda Slovenija sadje, zunanje trgovina, v sestavu Mercator Mednarodne trgovine. V javni obravnavi bosta osnutka dveh dokumentov. Izvršilni odbor je obravnaval delovno gradivo samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci Delovne. skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator-KIT. Akt temelji na zakonu o svobodni menjavi dela, predpisu, ki nemalokrat buri duhove, ko se njegova načela srečajo z življenjem. Po vsebini temelji na istovrstnem aktu prejšnjega sozda Mercator in je bila marsikatera dilema o njegovi vsebini in opredelitvah razčiščena že v prejšnjih pripravah. Korektna in konstruktivna obravnava delovnega gradiva je pomagala oblikovati širok in načelen akt, vendar pa ne v tolikšni meri, da bi letni planski akti Delovne skupnosti SOZD lahko obšli njegova temeljna načela in zahteve. Delovno gradivo je bilo z manjšimi dopolnitvami oblikovano v osnutek sporazuma, ki je zdaj v javni obravnavi v vseh temeljnih in delovnih organizacijah. Predlog sporazuma bo določil delavski svet sozda po končani javni obravnavi osnutka, nakar bodo o njem z osebnim izjavljanjem odločali delavci temeljnih in delovnih organizacij. Je leto 2000 blizu ali daleč? Predložena izhodišča za pripravo tega »na dolgoprogo« usmerjenega akta, so nekateri člani izvršilnega odbora ocenili kot pomanjkljiva. Ni jih zadovoljila ugotovitev poročevalcev, da bodo separati akta za posamezne dejavnost), ki jih pripravljajo vodje ustreznih strokovnih služb v Delovni skupnosti, v smernice vnešeni naknadno. Rdeča nit razprave je bila kakovost planiranja do leta 2000 v sedanjih družbenoekonomskih razmerah. Čvrstost ali ohlapnost smernic? Neodvisno od vsebine razprave in stališč posameznih njenih udeležencev si dovoljujemo zapisati: čvrstost bi nas v sedanjih neustaljenih gibanjih v družbi predstavila kot utopiste, ohlapnost pa bi, ali bo, napeljevala na neusklajene razvojne cilje in avtarhijo. Kje torej meja še resnično uresničljivega in kje se začne fata morgana? Eno izmed meja bodo morale poiskati tudi skupnosti za medsebojno plansko sodelovanje, samim smernicam pa naj drži zrcalo javna obravnava. Dogovarjanje mesnopredelovalnih organizacij Vesna Bleivveis Nabrusimo nože Namen sestanka predstavnikov organizacij mesnopredelovalne dejavnosti v sozdu je bil opredelitev tiste skupne zadeve in interese, ki naj bi jih v prihodnje usklajevali in oblikovali na ravni sozda. Te skupne zadeve se odvijajo in opravljajo v sektorju za industrijo in storitve v Delovni skupnosti sozda. Za uresničitev te naloge pa je problem banka podatkov. In tu se je odprl prvi resnejši problem. To so osnove informatike, za katero se v dosedanjem načinu poslovnega sodelovanja nismo menili, oziroma je bila le občasen predmet razprav, ki se ni nikoli pokazal v učinkovito in celovito urejenem sistemu. Slabost, ki se nam v sedanji obliki organiziranosti in velikosti utegne kruto maščevati z neučinkovitimi poslovnimi in drugimi odločitvami. Pobuda, da se vodstvo sozda in strokovne službe v Delovni skupnosti spopadejo s pripravo metodološko in vsebinsko enotnih izhodiščih za področje informiranja in sinteti-. ziranja podatkov, pomembnih za usmerjanje politike in odločanja na različnih ravneh in različnih dejavnostih, je vredna več kot samo hvale. Mnenja o vlogi in pomenu skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje so bila v začetku razprav nekoliko deljena. Če sledimo eni izmed ugotovitev, da so te skupnosti v bistvu nadomestila in potrjena nemoč, da kaj več storimo na področju samoupravne organiziranosti, potem so branžne, na principu horizontalnega usklajevanja interesov organizirane skupnosti ustrezne. Ce pa izhajamo iz medsebojne odvisnosti proizvodnje in plasmana, pa so bolj utemeljene zahteve po po- vezovanju v reproskupnostih. Kje najti pravo mejo in mero za merila in izhodišča za obe videni obliki usklajevanja, da ne bomo zašli v nek nevideno urejen sistem tovrstnih skupnosti, ki pa bodo le fasada za spretno nadaljevanje individualno ali pa skupinsko manevriranje, v celoti pa neučinkovite. Za začetek so se mesarji dogovorili le, da soglašajo s tovrstno skupnostjo za svojo dejavnost. Temeljna načela urejenega delovanja pa so opredelili s kratko zahtevo po enakopravnosti članic in odprtosti skupnosti za obravnavanje problemov, ki se v mesnopredelovalno dejavnost prelivajo bodisi s področja proizvodnje in njene tehnologije bodisi s pomočjo plasmaja. Izhodišča za konkretiziranje medsebojnega usklajevanja in sodelovanja pa so mesarji tudi že opredelili: na podlagi ocene sedanjega stanja bodo pripravili smernice skupnega in posamičnega razvoja mesnopredelovalnih organizacij, racionalno organizirali distribucijo in oskrbo za maloprodajo in enotno nastopali, tako da organov i/i institucij z vplivnostjo na poslovanje mesnopredelovalnih organizacij ter do organizatorjev odkupa in proizvodnje. Prav tu povsem konkreten in obvezujoč dogovor: mesnopredelovalne organizacije v sestavu sozda Mercator-KIT priznavajo organizacijam, ki se ukvarjajo z organizacijo proizvodnje in odkupa, 4% maržo in pokrivanje del stroškov iz naslova starostnega - pokojninskega zavarovanja kmetov v odvisnosti od strukture proizvodnje. Možnosti medsebojnega povezovanja članic sozda Tone Mastnak Skupnosti tudi premostitev neizpeljane panožne organiziranosti S samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT je predvideno oblikovanje posebnih skupnosti temeljnih in delovnih organizacij iz sestava sozda-Namen oblikovanja teh skupnosti je organizirano in trajno uresničevanje določenih skupnih interesov, ki so posebnost samo nekaterih članic sozda in ne zadevajo ostalih članic oz. sozd kot celoto. Predvideno je, da se te skupnosti oblikujejo predvsem po načelu enakih ali sorodnih dejavnostih (panožno načelo) ali na podlagi drugih skupnih ciljev, npr. ozdi, ki so trajno in močneje soodvisni v reprodukcijski verigi, ali bližnji ozdi zaradi skupnega organiziranja posameznih poslovnih dejavnosti. Samoupravni sporazum o združitvi predvideva oblikovanje naslednjih skupnosti: - kmetijstva in živilske industrije, - trgovine na debelo, - trgovine na drobno, - za gostinstvo in turizem, - združenih organizacij ter drugih, glede na posebne inte-rese. Skupnosti, predvidene s sporazumom o združitvi, je treba ■»razumeti kot splošno usmeritev. Samo oblikovanje skupnosti je pogojeno kajpak z ugotovitvijo in proučitvijo resničnih skupnih interesov. Oblikovanje skupnosti naj torej izhaja le iz dejansko ugotovljenih skupnih potreb ozdov in ne kot obveznost iz sporazuma, ki daje splošno izhodišče za oblikovanje teh skupnosti na področjih, ki so predmet poslovanja sozda MERCATOR-KIT. Potrebo po skupnostih v okviru sozda Mercator-KIT je treba proučiti tudi s stališča predvidenih organizacijskih spre-rnemb, ki jih je omogočila združitev članic bivših Marcatorja in KIT-a. V elaboratu o združevanju DO iz SOZD KIT in SOZD Mercator so bile namreč predvidene nekatere organizacijske spremembe, ki ob združitvi niso bile dokončno izpeljane, ker smo se v smereh razvoja bodoče organiziranosti posebej opredelili za postopno organizacijsko povezovanje nekaterih dejavnosti: Tam, kjer nam ni uspelo izpeljati ustreznih združitev istovrstnih dejavnosti, se moramo takoj lotiti oblikovanja ustreznih skupnosti, zato da bi večji del skupnih problemov razreševali v okviru skupnosti. Tako oblikovanje skupnosti naj postanejo prehodna ali trajna oblika medsebojne povezanosti in urejanja skupnih zadev zainteresiranih članic. Najprimernejše oblike povezovanja teh interesov so skupnosti temeljnih oz. skupnoti delovnih organizacij ter skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Zanje ni potrebna registracija na sodišču niti ni potrebno, da imajo poslovodni odbor ali posebno delovno skupnost, kar je sicer obvezno za poslovno skupnost kot zahtevnejšo obliko povezovanja. Interesne skupngsti delujejo na - podlagi skupnosprejetega sporazuma, v katerem opredelijo tudi morebitne skupne organe, ki skrbijo za uresničevanje dogovorjenih ciljev, kar za naš namen zadostuje. Pri izvajanju nalog teh skupnosti sodelujejo strokovne službe sozda, kar olajšuje delovanje skupnošti. Panožno povezovanje Pri povezovanju istovrstnih dejavnostih bomo nedvomno morali dati izrazit poudarek povezovanju mesno-predelovalnih in mlekarskih obratov. Pri teh dejavnostih je mogoče izboljšati delitev dela, razviti nekatere skupne poslovne funkcije, racionalizirati razvoj, okrepiti sodelovanje ter trajnejše odnose v reprodukcijski verigi, poenotiti prizadevanja v tehnološkem razvoju, izvozu ipd. Obseg medsebojnih posebnih interesov je na teh dveh področjih tako velik, da je takoj potrebno oblikovati skupnost klavniško-predelovalnih tozdov Mercator KIT in skupnost mlekarskih tozdov Mercator KIT. Na drugih področjih pa je potrebno upravičenost medsebojnih povezav v posebni skupnost še. proučiti. Predvsem je odprto vprašanje umestnosti posebnega povezovanja ozdov trgovine na debelo. Posebnih skupnih interesov, ki jih ne bi bilo mogoče razreševati kar v okviru sektorja za blagovni promet na ravni sozda, ni veliko. Podoben položaj je tudi pri trgovini na drobno. Ponekod se kaže potreba po strokovni svetovalni pomoči manjšim trgovinskih ozdom, vendar to ni zadosten razlog za posebne skupnosti drobnoprodajnih ozdov. Takšne in podobne tekoče probleme v posameznih panogah je mogoče zadovoljivo ugotavljati in razreševati s pomočjo kolegijev direktorjev ali drugih strokovnih delavcev s posameznih področij, ki jih organizirajo specializirani sektorji v skupnih službah sozda. Strokovno delo za razreševanje problemov je prav tako mogoče organizirati v okviru sektorjev ali v okviru drugih služb sozda in i^ven. Vse to seveda ne pomeni, da ne bi mogli ustanoviti še kakšne druge skupnosti, vendar je to bolj smotrno za ožja področja, ki zahtevajo trajno ureditev odnosov ter hkrati neprekinjeno usklajevanje tekoče preo-blematike, kot npr. v skupnosti vinskopredelovalnih' tozdov, v skupnosti mešalnic in slično. Reprodukcijsko povezovanje Nekatere povezave v reprodukcijski verigi že obstajajo. Tako že dlje časa živijo repro-skupnosti, ki združujejo predvsem kmetijske proizvajalce in deloma trgovske organizacije, povezane z večjim živilsko-pre-delovalnim obratom. V mlekar- ski stroki so organizirane re-proskupnosti pri Ljubljanskih* mlekarnah ter kranjski mlekarni, v mesno-predelovalni panogi pa pri Mesoizdelkih Škofja Loka. Te že uveljavljene repro-povezave je potrebno okrepiti in morebiti še razširiti ter jim nuditi strokovno pomoč v okviru skupnih služb sozda Mercator KIT. V okviru teh reproskupnosti je posebej potrebno izboljšati dohodkovne odnose in organiziranost proizvodnje za izvoz, posebno pri proizvodnji živine in mesa. Obdelati je treba tudi druge možnosti za organiziranje reproskupnosti (npr. proizvodnja, predelava in prodaja zelenjave). Kot posebno obliko organizirane reproskupnosti lahko štejemo tudi sporazum med grosistom in drobnoprodajno trgovsko mrežo, s katerim se predvsem ureja delitev skupnega dohodka, pridobljenega s trgovanjem. Ta sporazum bi lahko postal osnova za celovito krepitev reprovezi na tem področju, obenem pa bi se v tem okviru lahko reševale tudi nekatere druge skupne zadeve s trgovskega področja. Ureditev odnosov med zunanjetrgovinskimi organizacijami in proizvajalci izvoznega blaga zahteva predvsem namensko usmerjanje proizvodnje za izvoz. Ne da bf uredili dohodkovne odnose, porazdelitev ri-zika in ne da bi uredili proizvodne pogoje, je nemogoče računati na bistveno povečanje izvoza lastne proizvodnje. Zaradi urejanja teh odnosov bo tudi na tem področju potrebno oblikovati posebno reproskupnosti Področno povezovanje To bo mogoče, če bodo organizacije z nekega območja ocenile, da bi nekatere zadeve, ki jih sicer same opravljajo, lahko opravljale skupno in s tem racionalizirale poslovanje. Seveda mora biti tudi področno povezovanje usklajeno z zasnovo delovanja celotnega sozda. Zvone, M-KZ Mozirje, 0:55:82, 60. Skomavec Zdravko, M-Rož-nik, 0:56:31. 61. Žižek Dušan, M-Sadje zelenjava, 0:56:78, 62. Jamnik Franc, M-Ljubljanske mlekarne, 1:1:11, 63. Bruc Jože, M-Standard Novo mesto, 1:3:16, 64. Strlič Dušan, M-KZ Sora Žiri, 1:3:54, 65. Slabe Branko, M-KZ Logatec, 1:4:24, 66. Blatnik Ciril, M-Jelša Šmarje pri Jelšah, 1:7:45, 67. Gosič Boris, M-Šadje zelenjava, 1:34:10, But Janko, M-Jelša Šmarje pri Jelšah (brez uvrstitve), Cigale Janez, M-KZ Logatec (brez uvrstitve), Nadlučnik Rajko, M-KZ Mozirje (brez uvrstitve), Žakelj Matjaž, M-KZ Sora Žiri (brez uvrstitve), Hren Marjan, M-Ljubljanske mlekarne (brez uvrstitve),- Škrjanc Ivan, M-Rožnik (brez uvrstitve), Modic Franci, M-KZ Cerknica (brez uvrstitve), Senčar Dušan, M-IP Ptuj (brez uvrstitve), Dolenc Janko, M-KŽK Kranj (brez uvrstitve), Bučar Silvo, M-Stan-dard Novo mesto (brez uvrstitve), Trček Danijel, M-KZ Sora Žiri (brez uvrstitve), Furar Adolf, M-KZ Krka, TOZD Brazde (brez uvrstitve), Petek Rado, M-Ljubljanske mlekarne (brez uvrstitve), Petkovšek Rado, M-KZ Logatec (brez uvrstitve), Žugar Martin, M-Eta Kamnik (brez uvrstitve), Hrastovšek Janko, M-Agrokombinat Krško (brez uvrstitve), Kocin Marjan, M-Standard Novo mesto (brez uvrstitve), Kodrič Milan, M-Agrokombinar Krško (brez uvrstitve), Možina Franc, M-KZ Logatec (brez uvrstitve), Vnetič Marjan, M-Agrokombinat Krško (brez uvrstitve), Kržišnik Franci, M-KZ Sora Žiri (brez uvrstitve), Damiš Anton, M-Potrošnik Lenart (brez uvrstitve), Štucin Ivo, M-Rudar Idrija (brez uvrstitve), Tavčar Bogdan, M-KZ Sora Žiri (brez uvrstitve), Bizjak Dušan, M-Rudar Idrija (brez uvrstitve), Umek Brane, M-Mesna industrija Ljubljane (brez uvrstitve), Žu-nič Zlatko, M-Sadje zelenjava (brez uvrstitve), Trošelj Milan, M-Sadje zelenjava (brez uvrstitve), Jakša Dušan, M-Blagovni center (brez uvrstitve), Bogovo-vič Miran, M-Agrokombinat Krško (brez uvrstitve), Anderlič Dušan, M-Jelša Šmarje pri Jelšah (brez uvrstitve), Jordan Brane, M-KZ TOZD Brazde (brez uvrstitve), Kastelic Ludvik, M-Emba Ljubljana (brez uvrstitve). Ekipni rezultati • moški - veleslalom Mesto Delovna Točke organizacija 1. M-KŽK Kranj 46 2. M-KK Sevnica 44 3. M-KG Kočevje 40 4. M-Rožnik 31 5. M-KZ Cerknica 31 6. M-DS+IB 31 7. M-KZ Bled 25 8. M-Nanos Postojna 25 9. M-Tehna Ljubljana 24 10. M-MT Ljubljana 23 11. M-KZ Sora Žiri 22 12. M-KZ Mozirje 18 13. M-Ljubljanske mlekarne 15 14. M-Jelša Šmarje pri Jelšah 10 1.5. M-Mesna industrija Ljubljana 9 16. M-Emba Ljubljana 7 17. M-Agrokombinat Krško 5 18. M-KŽ Logatec 5 19. M-Sadje zelenjava 3 Veleslalom — ženske • razred C (rojene 44. in prej) 1. Rupar Tatjana, M-Eta Kamnik, 0:48,57, 2. Grosman Vesti iz računalniških centrov Sektor za AOP O terminalski obdelavi podatkov Na tehničnem področju je največji preobrat naredilo Odkritje kolesa. V računalništvu pa je za uporabnika največji pripomoček terminal. Uporabnik lahko neposredno upravlja s svojimi podatki, ki so shranjeni na računalniku. Za tako delo pa je potrebna terminalska in programska oprema. r? M-SEKTOR ZA AOP ETA-KAMNIK 3-3AN~ $5 6i-/VfOv'N0 POSLOVANJE '!.A£vR(£AN0£ MATiGlSlH OATOTGK. Z. N/AfoAv/A e>LACA 3, PR.ODA3A tbUAOA 4. PR£cjL££>i ^AHT£V7y > fr RAKA-Z ooo 7 • • • • • DBEIIIBBBB OQ □□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□ STANE, W PA ZDAJ 'H? Urška Laniftek pri terminalu v M-Eti Kamnik. Foto: Jaro Novak Uvajamo daljinski prenos podatkov Sektor za AOP Kaj smo naredili v M-Eti V letošnjem letu smo pričeli z daljinskim prenosom in obdelavo podatkov (terminalsko obdelavo). Ocenjujemo, da je začetni poizkus v M-Eti Kamnik uspeh, kajti po treh mesecih obdelava že poteka brez zastojev. Marija, M-MT, 0:49,53, 3. Pojja-nšek Katarina, M-KZ Sora Žiri, 0:49,62, 4. Derkač Maja, M-MT, 0:49,81, 5. Pečarič Stanka, M-MT, 0:51,39, 6. Štaicer Nada, M-IP Ptuj, 0:52:8, 7. Vaupotič Draga, M-DS+IB, 0:52,51, 8. Likar Milena, M-Rudar Idrija, 0:53,39, 9. Vidic Sonja, M-DS+IB, 0:54,40, 10. Kozamernik Marjana, M-MT, 0:58,17, 11. Peharc | Greta, M-Rožnik, 0:59,97, 12. Jošt Francka, M-KŽK Kranj, 1:0,23, 13. Praprotnik Vika, M-Sadje zelenjava, 1:1,58, 14. Go-spodarič Zinka, M-Nanos Postojna, 1:3,3, 15. Juvančič Irena, M-MT, 1:7,68, Bleivveis Vesna, M-DS + IB, 1:12,99, 17. Vidmar Julka, M-Nanos Postojna, i 1:24,94. Veleslalom — ženske • razred B (od 45. do 54. letnika) 1. Škerl Maruša, M-DS+IB, 0:47,85, 2. Vogrin Ljubica, M-KG Kočevje, 0:50,64, 3. Bostančič Duša, M-KŽK Kranj, 0:50,88, 4. Šegula Danica, M-IP Ptuj, 0:51,19, 5. Šoster Marija, M-Eta Kamnik, 0:51,32, 6. Prijatelj Slavka, M-ETA Kamnik, 0:51,37, 7. Gruber Tončka, M-Standard Novo mesto, 0:51,58, 8. Otrin Maja, M-Ljubljanske mlekarne, 0:52,28, 9. Dolinšek Sonja, M-MT, 0:42,44, 10. Erman Mojca, M-KK Sevnica; 0:52,61,11. Gantar Cilka, M-Ru-dar Idrija, 0:54,21, 12. Mrak Mirjam, M-Tehna Ljubljana, 0:54,47, 13. Ohnjec Irena, M-Blagovni promet, 0:54,77, 14. Gruber Marija, M-Standard Novo mesto, 0:55,56, 15. Otoničar Vida, M-Nanos Postojna, 0:55,91, 16. Šorli Stana, M-KZ Sora Žiri, 0:56,87, 17. Weibl Gi-zela, M-DS+IB, 0:75,99, 18.Habjan Tanja, M-DS+IB, 0:59,41, 19. Nemec Vera, M-Konditor Ljubljana, 1:0,31, 20. Lamovšek Milena, M-Rožnik, 1:1,59, 21. Por Alenka, M-KZK Kranj, 1:1,98, 22. Ravnik Marica, M-Rožnik, 1:2,3, 23. Levak Zdenka, M-Rožnik, 1:3,28, 24. Smaila Marija, M-DS+IB, 1:3,41, 25. Cokan Neva, M-MT, 1:6,19, 26. Sever Ančka, M-Sa-dje zelenjava, 1:11;53, 27. Lajevec Mimica, M-IP Ptuj, 1:19,36, 28. Prelovšek Marija, M-Rožnik, 1:26,5, 29. Klemenčič Vida, M-KZ Sora Žiri, 1:28,26, 30. Roš Tereza, M-MT, 1:43,28, Nedeljkovih Mirjana, M-Tehria Ljubljana (brez uvrstitve), Schnabl Olga, M-ETA Kamnik, (brez uvrstitve). Veleslalom - ženske • razred A (rojene 55. in pozneje) 1. Globevnik Janja, M-KZ Bled, 0:39,83, 2. Šega Mojca, M-KZ Cerknica, 0:42,0, 3. Smerdu Nena, M-KZ Cerknica, 0:42,73, 4. Marolt Petra, M-KZ Mozirje, 0:45,56, 5. Eržen Laura, M-Rudar Idrija, 0:46,78, 6. Tomažič Irena, M-Rožnik, 0:48,55, 7. Vončina Ivanka, M-Rudnik Idrija, 0:48,65, 8. Slati-nšek Bernarda, M-KZ Mozirje, 0:48:80, 9. Grdadolnik Ermina, M-KZ Sora Žiri, 0:48,93, 10. Miklavčič Ivanka, M-Agrokombi-nat Krško, 0:49:26, 11. Kramar Slavka, M-KZ Trebnje, 0:49,32, 12. Gantar Monika, M-KS Sora Žiri, 0:49,63, 13. Gričar Renata, M-Agrokombinat Krško, 0:49,73, 14. Jurjevec Vida, M-KZ Mozirje, 0:49,90, 15. Pristav Magdalena, M-KZ Bled, 0:50,51, 16. Pangeršič Barbara, M-Rož-nik, 0:50,59, 17. Ravnik Magda, M-Rožnik, 0:50,64, 18. Treven Mojca, M-KS Sora Žiri, 0:50,66, 19. Vtič Dragica, M-IP Ptuj, 0:51,13, 20. Novšak Mateja, M- Terminalska oprema: Izbrali smo terminal PAKA-2000 s tiskalnikom TRS 835. Za povezavo z računalnikom potrebujemo še dva modema, enega za terminalski in enega na računalniški strani. Modem je naprava, ki nam omogoča prenos podatkov s terminala in računalnika po telefonskem omrežju. To je lahko zakupljen vod ali vod na klic (komutiran). Če je terminal oddaljen od računalnika do 300 km, lahko terminal priključimo preko štirižilnega telefonskega voda neposredno na računalnik. Za nemoteno delovanje je skoraj nujno imeti zakupljen vod, ker na komutira-nem omrežju- pogosto nastanejo motnje pri komuniciranju z računalnikom. Matrični tiskalnik TRS 835 nam omogoča tiskanje željenega zapisa s hitrostjo 180 znakov v sekundi. Programska oprema: Programi za delo s terminalom so zelo zahtevni, saj morajo podatki, ki jih pošiljamo preko terminala, prispeti do računalnika nepopačeni. Da bi to dosegli, je potrebno vgraditi dodatni nadzor nad podatki, ki jih vnašamo preko terminala. Program je lahko izdelan tako, da nam služi le kot vnos podatkov, ali pa podatke neposredno spreminjamo. Odločili smo se, da pri prvi fazi opravimi le vnos podatkov preko terminala. Ko je vnos končan, pa sprožimo kontrolo teh podatkov in kontrolo prisotnosti v matičnih datotekah. Ko podatke verimo in morebitne napake odpravimo, sprožimo obdelavo teh podatkov, rezultate pa izpišemo na tiskalnik pri uporabniku, če jih je več pa v računalniškem centru. S tem dosežemo, da gredo podatki točni v računalnik. Programi nam omogočajo tudi takojšen pregled nad vsemi podatki, ki so last uporabnika. Tako lahko vidimo stanje zalog, cen, matične podatke, o artiklih, naročnikih, njihova komu-lativna stanja, odprte postavke itd. Nekaj o zavarovanju podatkov Vsak uporabnik je označen z uporabniško številko in geslom. Vsi njegovi podatki so vezani na uporabniško številko. Pri vključitvi vnesemo uporabniško številko in geslo. Če enega ali drugega ne vemo, nam dostop do podatkov ni mogoč. Na računalniku se vodi tudi evidenca, kdo se je vključil, kje, kdaj in na kateri terminal. Ko se uporabnik vključi lahko opravi le tisto, kar mu dovoljuje program. Po sistemu menija se odloča, kaj bo delal. Uporabnik sme dovoliti dostop do terminala le tistemu, ki je za to delo usposobljen in je sestavni del njegovih delovnih opravil. Ko uporabnik prevzame terminalsko obdelavo, je na za svoje podatke odgovoren sam. Arhiviranje podatkov se po zaključeni obdelavi opravi v računalniškem centru na magnetni trak. Kdo naj dela na terminalu? Za začetno delo na terminalu se hitro usposobimo. Vedeti moramo samo, kaj želimo. Program nas vodi in mi odgovarjamo na vprašanja in izbiramo obdelave, ki jih želimo. Poglavitno je, da smo zbrani in da se pravilno odločimo. Pomemben je tudi vrstni red obdelav. Seveda bomo najprej vnesli podatke in šele nato opravili kontrolo in obdelavo. Tudi ceno bomo prej popravili, preden začnemo s prodajo blaga itd. V tistih tozdih, ki so že uvedli avtomatsko obdelavo podatkov, smo postavili organizatorje dela za AOP, ki poznajo tudi organizacijo obdelav in njihov potek in bodo hkrati nosilci teh obdelav preko terminala. Pričakujemo tudi sodelovanje referentov (nabavni-prodajni, kontisti itd.). Pri morebitnih težavah pa je potrebno tudi sodelovanje z operativno skupino računalniškega centra, ki ima že bogate izkušnje s terminalsko obdelavo, saj zdaj vse obdelave izvajamo preko terminalov v računalniškem centru. Pri prenosu podatkov smo naleteli na nekatere motnje. Zato smo pri PTT enoti naročili povezavo prek najete telefonske linije, ki pa še ni vzpostavljena. V M-Eti opravljamo dnevne obdelave vseh dokumentov materialnega poslovanja. Zjutraj vnesemo premik blaga iz proiz-vodje prejšnjega dne. V skladišče namreč pride blago iz proizvodnje v popoldanskem času. Nato se izpišejo katalogi artiklov z zalogami, cenami in vrednostjo zalog, ki so na raz- polago prodajnim referentom. Sledi priprava obdelave naročil za tekoči dan (spremembe matičnih podatkov in izpišemo ko-misionarsko listo. Skladiščnik pregleda naročene količine in jih uskladi s stanjem v skladišču ter opravi njihove popravke. Sledi vnos popravkov količin in ostalih podatkov. Zdaj je na vrsti fakturiranje. Po končanem fakturiranju se izpiše faktura s fakturno knjigo, dnevni promet prodaje po artiklih. Blago lahko naslednji dan od-premijo s fakturo. - Sl ga videl, kaj je napisal: Če me nameravate uporabljati samo za dnevno spreminjanje cen, si nabavite novega, da vam bo delal ostalo! Iz dela ■ Iz dela organov sozda ■ organov sozda Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT določa število članov izvršilnega odbora, ki jih izvolijo delegati delavskega sveta SOZD. Izvršilni odbor šteje 15 članov in prav toliko namestnikov. Predlog kandidatov je oblikoval koordinacijski odbor sindikata SOZD in ga posredoval v javno obravnavo vsem osnovnim organizacijam sindikata. Izvršilni odbor je sestavljen po naslednjih načelih: - enakopravno zastopanje vseh dejavnosti, ki se v sozdu opravljajo, - zastopanost po teritorialnem načelu - zastopanost po spolu in starosti. Na 2. zasedanju je delavski svet soglasno izvolil izvršilni odbor v naslednji sestavi: član namestnik 1. Belko Bovcon Marjana Martinec M.-Mesna industrija Lj. M-Mesna industrija Lj. 2. Dušan Anžlovar Jože Radelj M-Rožnik, TOZD Dolomiti Lj.M-Sadje zelenjava, Lj. 3. Ignacij Kralj Erna Kolar M-Agrokombinat Krško 4. Jasna Žagar M-Mednarodna trgovina TOZD Slov. sadje, zun. tr. 5. Metod Škrjanec M-Hoteli gostinstvo TOZD Ilirija 6. Rudi Bizaj M-Nanos 7. Vojko Petelin M-Emba 8. Janez Gorše M-KZ Ribnica 9. Marija Pavlin M-KZK Gorenj. TOZD Mlek. 10. Polde Klančar M-Tehna, TOZD Inženiring 11. Alojz Rigler M-Kmetijski zavod Lj. 12. Jože Prušek M-ZKZ Mozirje 13. Milan Car M-KZ Krka 14. Metka Kopar M-KZ Trebnje 15. Franc Zadravec MIP, Ptuj M-Agrokombinat Krško Boža Gorup M-Mednarodna trgovina TOZD Contal Anton Malnar M-Hoteli gostinstvo TOZD Ilirija Aleksander Maver M-Nanos Miran Moškotevc M-Blagovni center Lj. Emil Govekar M-KGZ Sora Stane Sivec M-KŽK Gorenjske, TOZD Mlek. Stjepan Vratarič M-Tehna, TOZD Inženiring Franc Dovč M-Kmetijsko gosp. Kočevje Franc Trbovšek M-ZKZ Mozirje Ana Vesel M-KZ Krka Jože Gosenca M-KZ Metlika Branko Kampuš MIP, Ptuj Na konstitutivni seji, ki je bila obenem prva redna seja izvršilnega odbora, so člani soglasno izvolili za predsednika Janeza Goršeta iz ribniške kmetijske zadruge, za njegovo namestnico pa Jasno Žagar iz tozda Slovenija sadje, zunanja trgovina v sestavi M-Mednarodne trgovine. Na drugem zasedanju delavskega sveta SOZD so bili imenovani tudi člani naslednjih stalnih komisij delavskega sveta: - odbora za ugotavljanje upravičenosti do koriščenja solidarnostnih sredstev - komisije za spremljanje razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke - komisije za ugotavljanje upravičenosti do pokrivanja izpadlega dohodka - sveta za obveščanje. Iz dela samoupravnih organov Mercator-lnteme banke Gizela VVeibl Zbora obeh internih bank (bivšega KIT in Mercatorja) sta dne 25. februarja 1985 zasedala na svojih sejah še v starem sestavu glede na to, da je bila glavna točka dnevnega reda zaključni račun za leto 1984. V prostorih M-Embe je potekala 5. seja sklica zbora Merca-tor-lnterne banke, na kateri je bi) obravnavan in sprejet zaključni račun Mercator-lnteme banke za leto 1984 ter obravnavano in sprejeto poročilo o delu poslovnega odbora Merca-tor-lnterne banke in odbora samoupravne delavske kontrole. Podana je bila tudi informacija o realizaciji likvidnostnega naložbenega potenciala v 1984. V prostorih sozda Mercator-KIT pa je prav tako imel svojo zadnjo sejo zbor Interne banke sozda KIT, na kateri so bile glavne teme dnevnega reda: obravnava in sprejem zaključnega računa ter poročila o poslovanju za leto 1984. Podana je bila tudi informacija o realizaciji likvidnostnega naložbenega potenciala v letu 1984 ter sprejet ugotovitveni sklep, da Interna banka SOZD KIT preneha s 1. 1. 1985. Podrobnosti in sklepi bodo objavljeni v zapisnikih. Predsednik novega zbora MIB, ki je bil konstituiran že 27. 12. 1984, je Janez Debeljak, namestnik pa Franc Lašič. Poslovni odbor MIB se je konstituiral na svoji prvi seji, dne 15. 1. 1985, in izvolil za Vaš denar bo vreden več z varčevanjem pri M-IB Blagajne za varčevalce M-Interne banke Obveščamo vas, da lahko dvigate in polagate svoje prihranke s hranilnih knjižic hranilne službe MERCATOR-Interne banke v naslednjih blagajnah: 1. SOZD MERCATOR, Delovna skupnost SOZD, Aškerčeva 3, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro 2. MERCATOR - HOTELI GOSTINSTVO, TOZD MANTOVA Vrhnika, Cankarjev trg 6, Vrhnika, neprekinjeno v recepciji 3. MERCATOR - ROŽNIK, TOZD Dolomiti, Tržaška 37/b, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro 4. MERCATOR - EMBA, Slovenčeva 21, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 13.30 in 14.30 ' 5. MERCATOR - MEDNARODNA TRGOVINA, Titova 66, Ljubljana, XII. nmadst., soba 1209 od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro 6. MERCATOR - MEDNARODNA TRGOVINA, TOZD Steklo, Titova 36, Ljubljana, XIV. nadst., soba 3-4 od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro. 7. MERCATOR - MEDNARODNA TRGOVINA, Poslovalnica MERCATOR - Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 12. uro 8. MERCATOR - ROŽNIK, . TOZD r Grmada - DISKONT, Slovenčeva 23, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 9. in 15.30 9. MERCATOR - SADJE ZELENJAVA, Ljubljana, Poljanska 46/a, od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro 10. MERCATOR - VELEPRE-SKRBA, TOZD TMI, Mesarska 1, Ljubljana od ponedeljka do četrtka med 6.30 in 14. uro in ob petkih med 6.30 in 12. uro 11. MERCATOR - ROŽNIK, TOZD Golovec, PE Sava, Valva- predsednika poslovnega odbora Staneta Pupisa ter namestnika Jožeta Časla. V nadaljevanju seje je poslovni odbor določil nove obrestne mere, blagajniške maksimume ter odobril odprtje novih blagajn hranilniških služb ter dal pooblastila direktorju MIB. Kreditni odbor MIB, katerega predsednica je Martina Zaletel, namestnik pa Zdravko Ernož-nik, je v letošnjem letu imel že tri seje, na katerih so bila potrjena združevanja sredstev, najem posojil in depozitov v MIB in na tako pridobljenih sredstvih odobrena kratkoročna posojila ter potrjene spremembe pogojev pri odobravanju posojil in dani avali. Kreditni odbor bo po dogovoru imel seje vsakih štirinajst dni na sredo. sorjev trg 15, Litija, od ponedeljka do petka med 18. uro in ob sobotah med 8. in 12. uro 12. MERCATOR - ROŽNIK, TOZD Golovec, Ljubljana - Fužine, Leninov trg 4, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro 13. MERCATOR - STP HRASTNIK, Aleša Kaplje 6, Hrastnik, od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro 14. MERCATOR - ZARJA, Ormož, Mestni trg 4, Ormož, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro 15. MERCATOR - PRESKRBA Krško, Cesta krških žrtev 47, Krško, od ponedeljka do petka med 6. in 14. uro 16. MERCATOR - ETA Kamnik, Kajuhova pot 4, Kamnik od ponedeljka do petka med 7. in 12. uro 17. MERCATOR - MODNA HIŠA Maribor, Partizanska 3-5 Maribor, od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro , 18. MERCATOR - VELEPRE-SKRBA, TOZD Trgopromet, Kočevje, Ljubljanska cesta 18, od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro. 19. MERCATOR - HOTELI GOSTINSTVO, TOZD Sremič, Krško, Trg Matije Gubca 3, od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro 20. MERCATOR - TRGOAVTO Koper, Repičeva 6, Koper, od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro 21. MERCATOR - VELEPRE-SKRBA, TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3, od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro 22. MERCATOR - ROŽNIK, TOZD Jelka, Ribnica, Šeškova 52, Ribnica, od ponedeljka do petka med 8. in 11. uro 23. MERCATOR - ROŽNIK, TOZD PRESKRBA Tržič, Trg svobode 27, Tršič, v ponedeljek med 6. in 13. uro, v sredo med 6. in 14. uro, na dan izplačila osebnega dohodka na naslednji dan med 6. in 13. uro 24. MERCATOR - JELŠA Šmarje, Šmarje pri Jelšah, od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro 25. MERCATOR - PEKARNA GROSUPLJE, Gasilska 2, Grosuplje, od ponedeljka do petka med 6.30 jn 14. uro 26. MERCATOR - KOPITARNA SEVNICA, Prvomajska 8, Sevnica, od ponedeljka do petka med 7. in 13., uro 27. MERCATOR - AGROKOMBINAT KRŠKO, Cesta krških žrtev 52, Krško, od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro 28. MERCATOR - POTROŠNIK Lenart v Slovenskih goricah, Trg padlih borcev 15, od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro 29. MERCATOR - SLOGA, Partizanska 12 a, Gornja Radgona, od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sobotah pa med 7. in 17. uro. KK Sevnica, 0:51,55, 21. Ropret Mihaela, M-KŽK Kranj, 0:51,76, 22. Bremce Silvana, M-Ljub-Ijanske mlekarne, 0:52,9, 23. Vrenjak Saša, M-DS+IB, * 0:52,17, 24. Meze Marija, M-Na-nos Postojna, 0:52,24, 25. Piš-ler Frida, M-KZ Logatec, 0:52,46, 26. Matjažič Mateja, M-MT, 0:53,12, 27. Rakun Meta, M-KZ Mozirje, 0:53,26, 28. Čin-žar Mihaela, M-Agrokombinat Krško, 0:53,84, 29. Bleje Vanda, M-Eta Kamnik, 0:55,18, 30. Še-merl Marjana, M-Konditor Ljubljana, 0:55,19, 31. Murn Ljubica, M-Standard Novo mesto, 0:55,73, 32. Jakič Nevenka, M-DS+IB, 0:57,93, 33. Antolič Zvezdana, M-IP Ptuj, 0:58,36, 34. Avbar Karmen, M-Standard Novo mesto, 0:59,84, 35. Gerli-ca Majda, M-Rožnik, 1:0,53, 36. Treven Majda, M-KZ Sora Žiri, 1:0,54, 37. Šegota Marija, M-Konditor Ljubljana, 1:1,36, 38. Snoj Anica, M-Ljubljanske mlekarne, 1:2,31, 39. Frantar Štefka, M-KŽK Kranj, 1:2,79, 40. Su-kovič Joži, M-Standard Novo mesto, 1:3,77, 41. Sukovič Ljuba, M-Standard Novo mesto, 1:5,10, 42. Benedičič Metka, M-KZ Sora Žiri, 1:5,52, 43. Kovač Dragi, M-DS+IB, 1:7 3, 44. Valjavec Irena, M-KŽK Kranj, 1:7,24, 45. Nadižar Marjanca, M-KŽK Kranj, 1:15,86, 46. Koren Milena, M-Rožnik, 1:20,12, 47. Petrič Mojca, M-Rožnik, 1:23,88, 48. Krušič Viktorija, M-Emba Ljubljana, 1:51,70, Flu-pret Sabina, M-KZ Sora Žiri, (brez uvrstitve), Kavčič Anka, M-Rudar Idrija (brez uvrstitve). Ekipni rezultati • ženske - veleslalom Mesto Delovna organizacija Točke 1. M-Eta Kamnik 36 2. M-DS+IB 34 3. M-MT Ljubljana 27 4. M-KZ Bled 25 5. M-Rudar Idrija 24 6. M-KZ Sora Žiri 22 7. M-IP Ptuj 22 8. M-KG Kočevje 20 9. M-KZ Cerknica 20 10. M-KŽK Kranj 19 11. M-Rožnik Ljubljana 15 12. M-KZ Mozirje 12 13. M-Standard Novo mesto 9 14. M-Ljubljanske mlekarne 8 15. M-Agrokombinat Krško 6 16. M-KK Sevnica 6 17. M-KZ Trebnje 5 18. M-Tehna Ljubljana 4 19. M-Nanos Postojna 3 20. M-Blagovni center Ljubljana 3 21. M-Sadje zelenjava 3 Teki 2000 m - moški • razred D (rojeni 34. in prej) 1. Konečnik Maks, M-KG Kočevjej 8:41:90, 2. Naglič Jože, M-KZK Kranj, 8:58:90, 3. Kokelj Ernest, M-KZ Sora Žiri, 8:59:00 Teki 2000 m - moški • razred C (od 35. do 44. letnika) 1. Vencelj Anton, M-Pekarna Grosuplje, 6:23:9, 2. Strle Jože, M-KZ Cerknica, 6:23:20, 3. Tau-zel Stane, M-KZ Cerknica, 6:27:0, 4. Prelesnik Anton, M- Postali smo tako veliki, da se moramo pobrigati za organiziran sistem obveščanja Ob imenovanju sveta za obveščanje Drage so samo tiste informacije, katerih ne uporabljamo Svoboda sporočanja in pravica do obveščenosti nista od vekomaj dani in zajamčeni dobrini človeštva, ampak sta zgodovinska pridobitev demokratičnih družbenih sistemov, katere pa je treba nenehno varovati. Kajti vse stvari, ki jih pustimo, da tečejo same po sebi, se nujno skvarijo. KG Kočevje, 6:41:30, 5. Renko Edvard, M-KŽK Kranj, 6:59:80, 6. Vuga Emil, M-Nanos Postojna, 7:5:90, 7. Kofol Boris, M-DS+IB, 7:16:10, 8. Repinc Franc, M-Rožnik, 7:20:50, 9. Li-htenvalner Jože, M-Ljubljanske mlekarne, 7:22:0, 10. Murtežič Miroslav, M-Ljubljanske mlekarne, 8:44:90, 11. Mohar Peter, M-Rožnik, 9:13:90. Teki 4000 m — moški ® razred B (od 45. do 54. letnika) 1. Konečnik Jože, M-KG Kočevje, 10:11:20, 2. Jontes Dušan, M-MT, 10:23:70, 3. Rožič Franc, M-Nanos Postojna, 10:29:10, 4. Korošec Miro, M-KŽK Kranj, 10:44:60, 5. Čebin Lojze, M-Ljubljanske mlekarne, 11:30:20, 6. Marinšek Peter, M-Nanos Postojna, 11:55:70, 7. Bokal Marko, M-DS+IB, 12:41:40, 8. Prelovšek Maks, M-Ljubljanske mlekarne, 12:43:90, 9. Vidmar * Brane, M-MT, 13:12:90, 10. Ručič Ivo, M-Ljubljanske mlekarne, 13:15:30, 11. Osmanovič Šemso, M-Ljubljan-ske mlekarne, 14:21:10, 12. Gregorčič Stane, M-Sadje zelenjava, 14:55:80, 13. Jarc Drago, M-Blagovni center, 15:32:20, Breznik Drago, M-DS+IB (brez uvrstitve). Naša družbenopolitična ureditev predvideva po.seben varovalni mehanizem, ki ga mora instalirati sleherni informacijski podsistem, da bi bili zavarovani splošni družbeni interesi pri razpolagnaju z informacijo in da bi bila zagotovljena javnost dela tudi takih družbenih institucij, katerih naloga je skrbeti za javnost dela vseh ostalih inštitucij, ki so splošnega družbenega pomena. V ta namen, vendar pa ne samo s tem ciljem, je bil s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Mercator-KIT ustanovljen svet za obveščanje, ki je bil na zasedanju delavskega sveta SOZD že imenovan. Kaj svet za obveščanje ni? Predvsem to ni več tradicionalni izdajateljski svet glasila, katerega domena je bila nadzor nad izvajanjem temeljne vsebinske zasnove časopisa v sozdu. Odslej bo program tega medija in nadzor nad uredniško politiko le del nalog sveta za obveščanje. Nadalje si sveta nismo zamislili le kot družbeni organ, ki zagotavlja zanesljiv vpliv vseh subjektov v celotnem sistemu obveščanja na politiko informiranja. Opravljal bo sicer tudi to vlogo in je tako tudi sestavljen: v njem so predstavniki uporabnikov informacij (članic sozda), ki jih delegirata delavski svet sozda in koordinacijski odbor sindikata, hkrati pa so v njem predstavniki vseh strokovnih služb v sozdu, katerih naloga je, da zbirajo, obdelujejo, povezujejo, selekcionirajo, sistemizirajo, hranijo in distribuirajo podatke in informacije. Nekatere teh služb služijo predvsem pripravi informacij, ki so podlaga poslovnim odločitvam (planiranju) in poslovni operativi. To so analitsko planska služba, knjigovodstvo in centri za elektronsko obdelavo podatkov. Druga vrsta služb, katerih naloga je tudi informiranje, so tajništva organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij. Ta pripravljajo informacije za delegatsko odločanje. Tretja vrsta služb so redakcije, uredništva, ki pripravljajo informacije za množično obveščanje preko različnih tiskanih medijev. Vse te službe vzdržujejo dogovorjene kanale, pretok informacij, ki pa se včasih križajo in podvajajo ali celo še bolj pomnožijo. Potrebujemo torej neko strokovno telo, ki bo zasnovalo in potem skrbelo za enoten in smotrno organiziran informacijski sistem, v katerem bodo določeni kanali, standardi informacij, viri in nivoji itd. Kakšno delo čaka svet za obveščanje in kaj naj mu naložimo? V prvi fazi bodo vse naštete službe, ki so v bistvu informacijski podsistemi poslovno ekonomskega in delegatsko upravljalskega sistema -- sozda - morale analizirati že vpeljane kanale, sredstva, vhode in izhode informacij (podatkov). Ko bodo to opravile, jih čaka sledeče: 1. opredelitev potreb po podatkih in informacijah za različne ravni organiziranosti 2. opredelitev najbolj učinkovitih kanalov za pretok posameznih zvrsti podatkov in informacij (elektronski medij, tiskani medij, živi stik, avdiovizualni prenos, vprašalnik, formular itd.) 3. opredelitev standardov informacij (pogostnost, obseg, globina, način posredovanja) 4. opredelitev organa selekcije in njegova pooblastila ter odgovornost (instaliranje momenta javnosti) 5. opredelitev virov informacij in njih obveznosti (vidik poslovne tajnosti in njene meje oz. domet) 6. opredelitev nosilcev posame-zih nalog obveščanja, pravic in obveznosti (službe s programi dela) 7. opredelitev obveznosti in odgovornosti ter pravic uporabnikov (moralne in materialne)* Odgovori, zbrani od vseh za to odgovornih služb v sistemu obveščanja, bodo skupaj dajali gradivo, ki bo zasnova organizacije celovitega informacijskega podsistema v sozdu. Ta osnutek naj bi obdelal in uskladil svet za obveščanje in oblikoval predlog: lahko v obliki sporazuma med uporabniki (članicami sozda) in med izvajalci nalog v informacijskem sistemu, lahko pa kot pravilnik o organizaciji in delovanju informacijskega sistema v sozdu Mercator-KIT, s’ poglavji o poslovno-informacijskem podsistemu, o delegatsko informacijskem podsistemu, o množično medij--skem podsistemu, o povezavah s širšim družbeno-informacijsKim sistemom (Zavod za statistiko, SDK, arhivi.knjižnice...) Ta dokument bo moral vključiti razvojno perspektivo in zaznamovati sistem ne na obstoječi tradicionalni tehnologiji obveščanja, katere prenosna snov sta pretežno papir in živa govorica, ampak bo moral koncipirati prenos podatkov in informacij tudi na tehnologijah, ki nastajajo in bodo postale vse bolj razširjene in vse cenejše: telekomunikacijska sredstva, računalniške povezave, audiovizelna sredstva. Ves čas po aktiviranju sveta za obveščanje bi moralo tudi veljati, da je to strokovno telo, ne zgolj predstavniško, in da število njegovih članov ne rriore biti omejeno, pač pa nasprotno: svet mora biti odprt za sodelavce in zamisli, ki bodo pripomogli k vzpostavitvi in čvr-stitvi učinkovitega informacijskega podsistema-v sozdu. Jaro Novak Svet za obveščanje sozda ime in priimek ter OZD Edita Žiberna, M-Nanos Jože Prušek, M-ZKZ Mozirje Jaro Novak, DS SOZD Marko Žagar M-Interna banka Alenka Srdič, DS Zastopa: Delavski svet oz. članice sozd KO sindikata oz. DPO sozda Cener za obveščanje Piansko-analit. služba Center za AOP Mirko Vaupotič Uredniški odbor M-Sadje zelenjava glasila Z vodjo Delovne skupnosti SOZD, Vukadinom Nedeijkovičem Jaro Novak O »poslovodskem slogu« Odločilen za presojo neke hiše in večkrat tudi za poznejšo trajnejšo sodbo o njej je prvi stik z njo. Za mnoge je prvi stik s firmo vodilni delavec in ta stik je za sodbo o firmi usoden. Tovariš Nedeljkovič, vse od oblikovanja sestavljene organizacije združenega dela Mercator pa do ustanovitve kolektivnega poslovodnega organa na ravni sozda ste bili, kakor temu pravimo, drugi človek Mercatorja. V tej vlogi ste imeli nenehno opraviti z ljudmi in oni z vami. Preko vas se je prav tako na nek način ustvarjala celostna podoba (image) našega sozda. Ljudje so opazili vaš slog komuniciranja, zato se obračam na vas s prošnjo za serijo krajših razgovorov o, pogojno imenovanem', »poslovodskem slogu«, o njegovih pojavnih oblikah. Teki 4000 m — moški • razred A (rojeni 55. in pozneje) 1. Potočnik Rado, M-KZ Bled, 7:59:40, 2. Vidmar Marjan, M-Sadje zelenjava, 8:0:70, 3. Poklukar Vinko, M-KZ Bled, 8:11:10, 4. Dolenc Klemen, M-KŽK Kranj, 8:24:70, 5. Frcel Florjan, M-KZ Bled, 8:29:60j 6. Stanovnik Jože, M-KZ Sora Žiri, 8:54:60, 7. Gornik Igor, M-KZ Cerknica, 10:12:70, 8. Kandare Peter, M-KZ Cerknica, 10:19:70, 9. Fečur Andrej, M-KZ Logatec, 10:34:80, 10. Škrbec Janez, M-KZ Cerknica, 10:42:20, 11. Trpin Drago, M-KZ Logatec, 10:55:90, 12, Frčelj Jože, M-KZ Bled, 11:7:60, 13. Končina Srečko, M-Ljubljanske mlekarne, 11:30:40, 14. Pajntar Marko, M-Rudar Idrija, 11:50:40, 15. Petrič Andrej, M-Ljubljanske mlekarne, 11:54:70, 16. Skvarča Stanislav, M-KZ Sora Žiri, 11:56:0, 17. Pust Ervin, M-KG Kočevje, 11:59:30, 18. Habjanič Simon, M-IP Ptuj, 12:45:90, 19. Damis Anton, M-Potrošnik Lenart, 12:53:50, 20. Ceneč Vili-jam, M-KŽK Kranj, 13:26:10, 21. Rupnik Dušan, M-Rudar Idrija, 13:54:10, 22. Jacmenjak Stje-pan, M-Agrokombinat Krško, 14:16:60, 23. Sedej Dani, M-Ru-dar Idrija, 14:30:40, 24. Goršič Drago, M-Pekarna Grosuplje, 20:54:40, Stevanovič Stojan, M-Ljubljanske mlekarne (brez uvrstitve). Ekipni rezultati • moški - teki Delovna organizacija Točke 1. M-KG Kočevje 57 2. M-KŽK Kranj 54 3. M-Sadje zelenjava 45 4. M-KZ Cerknica 29 5. M-KZ Sora Žiri 25 6. M-KZ Bled 25 7. M-Pekarna Grosuplje 25 8. M-Nanos Postojna 22 9. M-Ljubljanske mlekarne 20 Naj zastavim prvo vprašanje: ali lahko sploh govorimo o nekem stilu vodenja ali pa je to povsem odvisno od osebnostnih lastnosti posameznega vodilnega delavca, in, ali ste si vi sami na vodilnih delovnih mestih Izoblikovali kakšna posebna pravila? Poslovodni stil bi moral obstajati, vendar si upam trditi, da ga nimamo. Prevladujejo osebnostne lastnosti, ne zavedamo pa se, da je prav v komuniciranju z delavci velika skrivnost uspeha. Moji argumenti, da nimamo stila, so naslednji: dela ne planiramo -prevladujeta pragmatizem in rutinsko delo; ne poznamo poslovnega bontona, ki velja za komuniciranje z delavci v kolektivu, za sprejem poslovnih obiskov in za stike s tujci; nimamo tudi enotnega pisarniškega poslovanja in nimamo zadovoljive delovne discipline. Moje pravilo oziroma obnašanje je slonelo na načelu: če želiš nekoga zainteresirati za svoje stališče, potem najprej doseži, da ti postane prijatelj. Prepričan sem namreč, da živimo v takšnih razmerah, da je veliko sodelavcev vnaprej predisponi-ranih za nesoglasja v komuniciranju in če imajo opraviti še z oholim šefom, potem je konflikt neizogiben. Sam se nikoli ne obnašam drugače, kakor bi želel, da se nekdo drug obnaša do mene. Vživim se v vlogo drugega človeka. Kaj pa pri tem ustvarja avtoriteto? Kot oblika vpliva na človeka ne sme biti umetna, ne sme izvirati iz položaja, ampak izključno iz znanja. V načelu sam upoštevam sle- hernega, ki zna in zna več od mene, težje pa prenašam tistega, ki je formalno postavljen nadme, pa ne ustreza po znanju. Takemu daje avtoriteto nekaj zunaj njega, po dekretu. Toliko za uvod. Predlagam, da preidemo k prvi temi, k prvemu »poligonu« vodilnega delavca, to je pisarna - njene različne situacije — ko vstopate vi ali ko vstopa drugi k vam... Vprašanje je res dobro zastavljeno. Pisarna je specifični poligon. V pisarni se prepletajo človeški, druž- beni in delovni odnosi. V pisarne prihaja več kategorij ljudi in treba je spoštovati dostojanstvo in osebnost slehernega, ki pride v pisarno. • Napačno je ocenjevati človeka po obleki, zunanjem videzu, načinu govorjenja, jeziku itd. Obnašati se je treba tako, da so tudi drugi prepričani, da nekaj pomenijo. Kakšne napake je mogoče pri tem zagrešiti? Najpogostejše so: da stranko sprejmemo sede. To je nepozornost, pomanjkanje takta. Tu gre za stik. Prvi takšen stik s poslovnim partnerjem ima lahko usodne posledice, ki prizadenejo lahko celo ugled firme. Dalje: če nagovorimo obiskovalca s togim »Kaj bi rad?«, še preden pove, čemu je prišel, je to napačen začetek razgovora. Dalje: obiskovalcu ne ponudimo, da sede, tako da se razgovor opravi stoje, ali ga celo ustavimo na vratih in ga odslovimo. Prvi stiki so najbolj pomembni. Za poslovne partnerje so prvi stiki ob obisku organizacije največkrat s tajnico službe. Zdi se mi potrebno, da v zvezi s tem nekaj več povem. Pomembnost del in nalog tajnice je zapostavljena. Dela tajnice so na hierarhični lestvici v ozdu globoko v spodnjem delu razpredelnice. Izključena je iz vrst pomembnih osebnosti, ki vzdržujejo stike navzven. Tajnico spreminjamo v kuharico kave in telefonistko. Največ, kar morda doseže, so dnevna rutinska opravila. Kulminacija tega odnosa pa je v tem, da jo neodgovorno in nekomu za zabavo napačno prikazujemo v literaturi, v filmih in revijah. Znebiti se bomo morali teh slabosti in priznati, da je tajnica v današnjem poslovnem svetu po- membna in odgovorna funkcija. Mora imeti ustrezno šolsko kvalifikacijo, osebnostne in delovne odlike. In kadar sam vstopam v pisarno — katere so najpogostejše napake? Če nekdo vstopi, ne da bi potrkal, pa pri tem še z rokami v žepih. Ali stopi v pisarno s cigareto v ustih, tako da je bolj primeren za junaka Pera karikaturista Ota Reizingerja kakor pa vljudne stranke in obiskovalca pisarne. Kajenje, to človeško zlo, ruši v poslovnih razgovorih, na sestankih in pisarnah še tistih nekaj gramov poslovnega bontona pri nas. Sprašujem se, kako je mo- • goče, da nekoga ne moti nespodobnost, da opravi razgovor s cigareto ali s pipo v ustih. Pri vstopanju v pisarno je treba paziti, kje bo kdo sedel. Če vstopajo v pisarno gostje in domači, imajo gostje prednost. Kaj menite o tehniki pisarniškega poslovanja? Kaj svetujete, da bi bilo potrebno izboljšati? Pisarniško poslovanje sestavljata tudi poslovna in družabna korespondenca. V prvo skupino uvrščamo poslovna pisma, telegrame, telekse in druge oblike dopisovanja. Najhujša napaka je, da se pri tej korespondenci ne zavedamo vrste pomembnih »malenkosti«. V pomanjkanju občutka za celostno podobo firme uporabljamo različne papirje, barve, tipkopise, štampiljke, pri čemer se zanemarjajo načela pisarniškega poslovanja. Ta pa so: enotnost, preglednost, ekspedi-tivnost, dokumentiranost itd. V drugo skupino tega poslovanja spadajo čestitke, vabila, odgovori na vabila, zahvale in sožalja. Napaka je, da se ta zvrst pisem piše v uradnem tonu in ne v osebnem. Dovolite, da za bralce vaše besede ilustriram z vašim ravnanjem; Ko je nekdo od delavcev zbolel in ostal doma ob vrsti odprtih nalog, je pisal tovarišu Nedeljkoviču kot predpostavljenemu. Z obratno pošto je dobil njegov osebni odgovor, ki je bil napisan v pomirljivem, prijateljskem tonu. Delavec se je veselil vrnitve na delo. Janez Volaj sem že tretjič tekmovalka Mer-catoriade in dosegla sem izjeden uspeh. Osvojila sem polžka. Se smejite, ampak biti prvi, ne glede, na katerem koncu, je tudi uspeh. Poleg tega pa je to tako prikupna medalja kot le [nalokatera. Proga je bila odlično pripravljena, kar pa ne bi mogla reči za cesto. Naš avtobus se je skoraj prevrnil na nekem ovinku in zato smo morali tep kos poti prepešačiti, kar ni bilo niti malo prijetno. Smo preveč razvajeni, ker se vedno Pripeljemo prav do žičnic! Obtožujem cestno podjetje iz Slovenj Gradca, ki ni posulo ceste, čeprav so zagotovo vedeli, da bo to soboto prišlo na Kope nekaj deset avtobusov polnih smučarjev. Marjan Hren, Mercator-Ljub-Uanske mlekarne, Strojni obrat Kozarje: Ker je bila naša »poro- Marjan Hren ganizatorji. Vesela sem, ker nesem domov novo medaljo, tokrat zlato, lani je bila srebrna. Sicer pa je na vsaki Mercatoria-di nekaj dobrega, kar si zapomnite, in nekaj slabega, kar pozabite. Organizatorji se vedno potrudijo, kolikor se pač morejo. Kot predsednica 00 ZS zelo podpiram tovrstno rekreacijsko družabno srečanje, še posebej, če je v takem prostoru kot letos, kjer se lahko vsi skupaj »bratimo« in veselimo. Metod Logar, Mercator-Kon-ditor: Če odmislim težave s cesto, z ljubljanskim dežjem, ki nas je že zjutraj jezil, in pičlo snežno odejo na Kopah, lahko trdim, da je bilo vse O. K. To, da se srečujemo delavci različnih organizacij na takšnih prireditvah, je zelo dobro. Tu srečaš poslovne tovariše in ljudi, ki se sicer z njimi poznaš le preko telefona. Prav osebno poznanstvo pa je tisti faktor, ki lahko zelo olajša poslovno sodelovanje. Družabno srečanje je letos boljše kot prejšnja leta, najbrž zaradi ustreznejšega prostora. Žal mi je le, da ni bilo več časa za smučarijo. Komaj smo se dobro ogreli in prepeljali skozi vsa vratiča, že smo morali v avtobuse in v Slovenj Gradec na kosilo in srečanje. Najbrž bi bilo drugače, če nam ne bi ponagajala cesta. Predrag Stojanovič-Brko -upokojenec: Čeprav sem že tri- Metod Logar najst let v pokoju, se vsako leto udeležim teh srečanj. Rad gledam »svoj« kolektiv, kako se širi, kako dosega nove uspehe... Vse to izvem od mlajših tovarišev na takšnih srečanjih. Ne sodim med upokojence, ki bi čepeli doma. Se vedno sem aktiven in če bi znal smučati, bi se tudi sam zapodil med tista vratca. Zagotovo bi dobil medaljo, z malce sreče celo polžka! Vsako leto upažam spremembe, nove obraze, celo medalje gredo skoraj vedno v druge roke. Še posebej pa se razveselim na družabnem srečanju in plesu, ki sledi tekmovanju. Škoda, da se teh srečanj ne udeležuje več upokojencev, nekdanjih članov kolektiva. Janez Volaj, upokojenec: Letos sem prvič na Mercatoriadi kot predstavnik kluba upoko- Julija Vidmar jencev. Zanjo sem zvedel od Brka. Žal sem zvedel prepozno, da bi obvesti! še druge člane našega kluba. Menim, da bi se jih več udeležilo te pr^editve in da bi bili prav veseli ponovnega srečanja z mlajšimi tovariši. Zal sva letos le midva za vzorec! Upam, da bo prihodnje leto sindikat mislil tudi na nas in nas zopet povabil, v večjem številu. Če v avtobusu ne bi bilo tako hrupne glasbe, sedel sem prav pod zvočnikom, bi lahko rekel, da je bilo vse čudovito. No, saj je bilo tudi tako, a zjutraj je človek pač dremoten in siten. 10. M-DS+IB 17 11. M-MT Ljubljana 15 12. M-Rožnik Ljubljana 8 13. M-KZ Logatec 7 14. M-Blagovni center 2 15. M-Rudar Idrija 2 Teki 2000 m — ženske ® razred C (rojene 44. in prej) 1. Grosman Marija, M-MT, 8:41:70, 2. Vojvoda Marija, M-Rožnik, 9:18:10, 3. Vaupotič Draga, M-DS+IB, 11:3:40, 4. Primožič Ida, M-Rožnik, 12:41:00. Teki 2000 m - ženske 9 razred B (od 45. do 54. letnika) 1. Kavčič Marija, M-DS+IB, 7:25:60, 2. Otoničar Vida, M-Nanos Postojna, 9.42:60, 3. Ščuka Zdenka, M-Nanos Postojna, 9:54:00, 4. Ober Urška, M-Rožnik, 9:58:20, 5. Logar Milena, M-Rožnik, 10:10:20, 6. Kavčič Majda, M-KZ Sora Žiri, 10:57:60, 7. Dolinšek Sonja, M-MT, 12:40:90. Teki 2000 m — ženske • razred A (rojene 55. in pozneje) 1. Zmitek Jožefa, M-Rožnik, 6:10:60, 2. Brenčič Ivanka, M-KZ Logatec, 7:50:0, 3. Kocjan Marjana, M-Rožnik, 9:31:80, 4. Matjažič Mateja, M-MT, 10:14:10, 5. Oblak Andreja, M-KŽK Kranj, 10:31:80, 6. Brezec Elka, M-Nanos Postojna, 11:23:30. Ekipni rezultati • ženske - teki Delovna organizacija Točke 1. M-Rožnik Ljubljana 57" 2. M-MT Ljubljana 46 3. M-DS+IB 40 4. M-Nanos Postojna 30 5. M-KZ Logatec 20 6. M-KŽK Kranj 11 7. M-KZ Sora Žiri 10 Skupni ekipni rezultati Delovna organizacija Točke 1. M-KŽK Kranj 130 2. M-DS + IB 122 3. M-KG Kočevje 117 4. M-Rožnik Ljubljana 111 5. M-MT Ljubljana 111 6. M-KZ Cerknica 80 7. M-Nanos Postojna 80 8. M-KZ Sora Žiri 79 9. M-KZ Bledf 75 10. M-Sadje zelenjava 51 11. M-KK Ševnica 50 12. M-Ljubljanske mlekarne 43 13. M-Eta Kamnik 36 14. M-KZ Logatec 32 15. M-KZ Mozirje 30 16. M-Tehna Ljubljana 28 17. M-Rudar Idrija 26 18. M-Pekarna Grosuplje 25 19. M-IP Ptuj 22 20. M-Agrokpmbinat Krško 11 21. M-Jelša Šmarje pri Jelšah 10 22. M-Mesna industrija Ljubljana 9 23. M-Standard Novo mesto 9 24. M-Emba Ljubljana 7 25. M-Blagovnj center Ljubljana 5 26. M-KZ Trebnje 5 Vsakič nekaj dobrega, kar si zapomnite, in nekaj slabega, kar pozabite... Andrej Dvoršak Mercatorjeve! o svoji olimpiadi Mercatoriada je dogodek, ki ga željno pričakuje na stotine delavcev kolektivov Mercatorja. Ne le zaradi merjenja športnih moči, temveč tudi zaradi družabnega srečanja, na katerem se srečajo tovariši iz vseh temeljnih in delovnih organizacij sozda. Kakšni so vtisi z letošnjega tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih, smo povprašali nekatere udeležence. Miro Vaupotič - predsednik koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport SOZD Merca-tor-KIT in predsednik organizacijskega komiteja Mercatoria-de, delavec Mercator-Sadje zelenjava: Naš odbor je imel več sej, na katerih smo skušali izoblikovati takšno športno in tovariško srečanje, kot si ga vsi želimo. Menim, da prav takšna srečanja krepe tovarištvo in tubi poslovne stike med posa-rneznimi delovnimi organizacijami našega sozda. Prav zato vedno po slalomu in tekih organiziramo še ples. Zelo me veseli, da smo se dobro »ujeli« s tovariši iz KIT, in to že pri sami organizaciji, danes pa smo se z njimi še bolje seznanili. Upam, da bo prihodnje leto zimska Mercatoriada podobna letošnji, želim le, da ne bi imeli težav z avtobusi in cesto, kot je to bilo letos. Julija Vidmar, Mercator-Na-nos Postojna, in DSSS: letos Mirjam Mrak ka« z Mercatorjem šele pred kratkim, sem letos prvič na takšnem tekmovanju. Vidim, da so v Mercatorju sposobni organizatorji, saj je bila organizacija odlična, od začetka do konca. Le snega je bilo premalo, bolje rečeno, lahko bi ga bilo več. Ce proge ne bi bile tako dobro pripravljene, bi že »druga« jakostna skupina vozila po travi, tako pa se je to dogajalo šele tistim z zadnjimi številkami. Če pomislim, da je bilo na progi tristo tekmovalcev, pa tudi ta trava ni omembe vredna. Ker je en sam tek, mora človek že prvič pokazati, kaj zna, se pravi voziti na vse ali nič. Jaz sem šel junaško s proge, sicer bi bil zagotovo prvi... Ne verjamete? Mirjam' Mrak, Mercator-Te-hna, TOZD Investa: Doslej sem sodelovala na prav vseh zimskih Mercatoriadah, se pravi, da sem letos nastopila že osmič. Škoda, da ni bilo več snega, toda za to niso krivi or- Neresnost pri pripravah — stroški pa ostanejo Andrej Dvoršak Pokal je pa odnesel isti »Imaš kopalke?« je bilo vprašanje, ki si ga največkrat slišal tisto megleno in turobno jutro pred avtobusom, v katerega so se »nalagali« mercatorjevci. prišli le tisti najbolj zgodnji, po možnosti opremljeni z verigami. Pravzaprav so se ti pripeljali do cilja, brez presedanja in pešačenja, kar so izkusili tisti, ki so kasneje odrinili na pot. »Šofer se je trudil in trudil, da bi speljal tisti poledeneli ovinek. Skoraj mu je še uspelo ...«, mi je na srečanju po tekmovanju pripovedoval kolega iz Postojne. V avtobusu pa je bil del kolektiva Nanos Postojna, ki je le za las ušel »prevračanju« po pobočju pod cesto. Končalo se je tako, da so si oprtali smuči, pa hajd, dva ali tri kilometre peš do vrha. Za njimi pa vsi drugi... In ko so prehodili že nekaj sto metrov, se je cesta le »odprla« in mimo postojnskega avtobusa so začeli voziti drugi, ki so pobrali potnike, ki so jim prej »ušli« s sedežev. Bil bi to lep zaključek prvega dela mercatoriade, če se ne bi zopet vse zasukalo. Ponovno je prišlo do zastoja - zaradi posledice in klanca - in tokrat so S takšnim črnim humorjem so izražali nejevoljo nad vremenom, dežjem, ki je škrebetal po opusteli Ljubljani. Bali so se, da bodo veleslalom vozili po travi in lužah namesto po snegu... Mnogi so se tega tako zbali, da so, potem, ko so pogledali skozi okno, ostali kar doma, pod toplo odejo in se požvižgavali na Kope »kjer zagotovo dežuje vsaj trikrat bolj kot tu,« so menili. Zato so tudi avtobusi bili napol prazni in se v njih ni in ni moglo razviti tisto pravo vzdušje, tako značilno na »sindikalne izlete«. Pa je bil strah pred »ušpiče-nimi preklami« in »travo« na Kopah povsem odveč. Že v Velenju se je začelo jasniti in ko smo rinili proti vrhu Pohorja, je dež povsem prenehal. Rinili...? Da, rinili! Je že tako, da ima hudič vedno mlade, in dežju se je pridružila še poledenela cesta. Vseh 680 udeležencev mercatoriade, ki so pokazali, da se ne ustrašijo moče in da so pravi športniki, jo je prekle- lo. Kako tudi ne, saj so do cilja Nadaljevanje na strani 10 marec ’85 Neresnost pri pripravah — stroški pa ostanejo Andrej Dvoršak Pokal je pa odnesel isti Nadaljevanje z 9. strani smučarji morali peš prav do vrha. Pol ure spodrsavanja po poledeneli cesti... cestarjev s peskom pa od nikoder...! Nato se je začelo: privezovanje številk, ogrevanje, hoja ob progi in... končno štart. Člani smučarskih klubov Slovenj Gradec in Vuzenica so svoje delo na štartu in v cilju dobro opravili. Tudi proge so pripravili tako, kot bi šlo najmanj za svetovni pokal. Nanje so nametali cele vreče dušičnega gnojila, nekateri mu pravijo tudi snežni cement, kar pa sploh ni bistveno. Proge so zdržale, čeprav je po vsaki (bili sta dve) zapeljajo več kot tristo smučarjev. »Spomladi bo pa trava bolj rasla,« smo slišali domačina, ki je prišel pogledat, »kakšen direndaj je tam zgoraj.« Pa smo bili »domači«, saj razne mercatorjevcev drugih smučarjev na tistem pobočju ni bilo. A še nam je bilo tu in tam smučišče pretesno in smo se pridno zaletavali ter padali. Bi človek pomislil, da bo reševalna imela polne roke dela in da bo v ponedeljek pol kolektiva v mavcu... Nič tako strašnega ni bilo. Je že tradicija, da merca-toriade minejo brez poškodb. Zadnjih pet let, tako mi je dejal Miro Vaupotič, ki je za te reči, se ni nihče polomil. On bo že vedel, saj ga je bilo povsod dovolj, le časa je imel za vsa vprašanja in odgovore bolj malo, vsaj takrat, ko se je tekmovalo. Potem, na družabnem srečanju, no tam si ga je pač morah vzeti. Mimogrede mi je še povedal, da nas bo »ta šport« stal milijonček, kar niti ni veliko v primerjavi z užitkom tistih, ki so se ga udeležili. Je pa odločno pribil, da bo treba v prihodnje razmišljati o tem, da bo morali tisti, ki se bo prijavil, pa potem ostal doma, plačati »participacijo«, tako kot pri zdravniku, pa pika! _ Še najteže je bilo tekačem, če ne bi bili vsi utrjeni in preizkušeni, bi jo namesto v smučino raje urezali kar v dolino, kajti tek se je začel šele ob »dveh«. Pravzaprav je bila ta druga ura sila raztegljiv pojem in tekači so prišli v dolino šele ob šestih, ko so se drugi že lepo najedli in naplesali. Pravi naš Miro, da je težava zaradi tega, ker noben klub nima več kot dveh kompletov za merjenje časa in ker žele nekateri tekmovati tako v veleslalomu kot v tekih. Že vedo zakaj! Je bila med temi zagrizenimi tudi tovarišica, ki je kar dvakrat prišla po medaljo, tretjič pa po pokal... Le kam bo z vso tisto pločevino, pa še polžka si ni priborila! Sicer pa je bil s pokali nas- ploh križ. Lanskoletni ekipni zmagovalci, ki so imeli prehodni pokal, so ga morali prinesli prav do smučišča. Bolj za lasten polet in tekmovalni duh kot zaradi drugih. No, morda tudi zaradi njih, saj so si ga lahko ti le ogledali, kajti ko so na koncu delili pokale, ga je prišel iskat prav isti možak, ki je zjutraj z njim sopihal navkreber proti smučiščem. »Bo prihodnje leto zopet tako,« so se spraševali nevošljiv-ci! Bo, če se ne boste bolje pripravili, so jim odgovarjali zmagovalci, ki se zavedajo, da je mercatoriada koncem februarja ali začetek marca zato, da se lahko vsi smučarji prej temeljito pripravijo. Še sreča, da ne tekmujejo vsi za zlate medalje in da je nekaterim bolj pri srcu polžek. In še težje ga je osvojiti saj je v vsaki starostni skupini en sam, druge medalje so pa kar tri! Zagotovo bi bil pravi podvig, če bi nekdo tri leta zapored osvojil polžka. Vsekakor je to težje izvedljivo kot pa trikrat zapored najhitreje presmučati skozi vsa vratiča do cilja. - Bojda bodo nagradili vse, ki bodo dvetega marca vzdržali ves štrapac na Pohorje in nazaj. Nove brazde Prva rojstva v novi farmi Vesna Bieivveis na v m j n a jv ec j jr v' m naiozo Vselitvi živali v hleve nismo prisostvovali. Farmo smo si natančneje ogledali sedaj, ko v njej živi del osnovne črede -840 od skupno načrtovanega staleža okoli 2500 glav - z osnovno nalogo, da ob pomoči strokovnjakov kar najbolje poskrbi za reprodukcijo svoje vrste. Pogovor z vodjem farme, ing. Ivanom Bodorjem je težko napisati. Težko mu je namreč dati nadih zanesenjaštva in hkrati strokovnosti ter skrbi in odgovornosti za gospodarno upravljanje z več milijardami dinarjev vredno naložbo, ki se hkrati kaže v pripovedovanju tega strokovnjaka za prašičerejo. »Organizacija dela je podrejena dvema načelom: strokovnosti in smotrni zaposlitvi delavcev. Delovne skupine vodijo strokovno usposobljeni delavci - veterinarji in agronomi, ki s svojimi asistenti skrbe za naslednje: reprodukcijo in selekcijo, zdravstveno varstvo ter tehnično vzdrževanje dela na farmi«, je povedal vodja farme. »Vsako od skupin sestavlja od 4-5 delavcev, ki morajo svoje delo opraviti v eni izmeni - dopoldne. Od 14. ure dalje je organizirana le dežurna služba-Za nadzor nad dogajanji v hlevih in za pravočasno ukrepanje je najpomembnejše pravočasno obveščanje o dogajanju in usklajeno delovanje vseh odgovornih vodij posameznih procesov. S polno paro trenutno delajo osemenjevalci, kmalu pa se jim bodo pridružili še porodničarji, selekcionarji in odgovorni »za proizvodnjo. Prvo rojstvo naših pujskov pričakujemo okrog 20. aprila. Do konca leta mora na trg približno 5000 prašičev, težkih okrog 100 kg.« Med pripovedovanjem je imel ing. Bpdor pred seboj že zajetne kupe papirja, kjer so zabeleženi vsi pomembni podatki -od analiz, v mešalnici Novo mesto pripravljenih krmnih mešanic, do meteoroloških podatkov. Mimogrede: recepture za sestavo krmne mešanice je pripravil ing. Bodor sam, na podlagi najnovejših dognanj iz stroke in lastnega izkustva, zato toliko bolj skrbno spremlja vse lastnosti, ki jih sestavine pridobivajo ali pa izgubijo z obdelavo v mešalnici. Beseda je tekla o tem in onem - kaj vse je treba na farmi še postoriti, da bo vse tako, kot je treba - od ekologije do še potrebnih papirjev. Rdeča nit pa je bila ugotovitev, da nadaljevanje sedanjih razmer, ki so zanka na vratu prašičerej-cev, tudi krškim že v startu vzame toliko sa~pe, da se še zlepa ne bodo pobrali. Tu pa se začne tisti del nove farme, ki je odvisen od vseh v sozdu: od mesnopredelovalne industrije do discipline zadnjega poslovodje v trgovini. Ali bomo proizvodnjo farme obravnavali skozi skupen, vanjo vložen denar, ali pa s spretnim izmikanjem skupnim nalogam iskali in potrjevali tozdovsko samozadostnost. To pa je že vprašanje odgovornosti zaradi rušenja enega od sedmih stebrov. Nove brazde Nove brazde Kmetijski zavod Ljubljana - organizacija skupnega pomena Kmetijcem na voljo pomoč znanosti Če potrebujete nasvet pri poljedeljskih opravilih, pri govedoreji, pri sadnih nasadih, turistični kmetiji, ovčereji, konjereji - skratka vsepovsod, koder potrebujete strokovnjaka za boljšo prirejo in donos — potem se napotite na Kmetijski zavod Ljubjana. Na Miklošičevi cesti, 10 minut od avtobusne in železniške postaje, nasproti vhoda v kavarno Hotela Union, v drugem nadstropju secesijske hiše z velikima figurama na vrhu pročelja, boste prijazno sprejeti. Vsestransko sodelovanje z nasveti sta nam obljubila direktor tega zavoda, inženir Nace Lovšin, in njegov sodelavec Metod Marolt, pa tudi drugi. Kmetijski zavod Ljubljana se je združil v Mercator z začetkom letošnjega leta, ko so se združevale delovne organizacije iz bivšekga sozda KIT in soz- Ing. Nace Lovtln. Turistična kmetija v Agrokombinatu Vesna Bleivveis Za začetek še malo strahu Pri Grubičevih na Dobravi blizu Podbočja (Krško) se je gospodinja Terezija na prigovarjanje mentorice aktiva kmečkih žena v Mercatorjevem Agrokombinatu Krško odločila, da bo kmetija odprla vrata turistom. Z gospodarjem sta staknila glavi in kmetija se je usmerila. Pri Grubičevih na Dobravi blizu Podbočja (Krško) se je gospodinja Terezija na prigovarjanje mentorice aktiva kmečkih žena v Mercatorjevem Agrokombinatu Krško odločila, da bo kmetija odprla vrata turistom. Z gospodarjem sta staknila glavi in kmetija se je usmerila. Ob prihodu me je zadel sumljiv pogled gospodarja. Ko pa sem povedala, od kod in čemu sem jih obiskala, sta se oba razgovorila. Z gospodinjo Terezijo sva v prijazni jedilnici sedli za mizo in se brez zadrege po- govarjali o odločitvi za v turizem usmerjeno kmetijo. Malo - premalo zemlje za usmeritev v usmerjeno proizvodnjo, ravno dovolj pa za tisto, kar naj bo na mizi gosta, ki se odloči za počitnice na kmetih ali za naključen obisk. Lastnega vina iz gadove peči je tudi ravno prav. Preusmerjena kmetija - velika jedilnica, opremljena v podeželskem slogu, nekoliko manjša s kmečko pečjo in kredenco, dve spalnici za 6 oseb. Predvsem pa dobrote z domačega dvorišča in kuhinje, ljubeznivost vseh pri hiši so ra- zlogi, da se gospodinji ni treba bati za usodo odločitve. »Pred gosti sem še malo v zadregi, zlasti ko delam račun. Prave kalkulacije za ceno penziona še nimamo - pripravljajo jo v Agrokombinatu. Pa tudi za ostale cene me je vedno strah, da bodo gostje rekli, da je bilo predrago. Morala bom po izkušnje k drugim, ki se že več let ukvarjajo s tem poslom,« je dejala nasmejana gospodinja in odhitela pripravljat krušno peč. Že čez nekaj ur bodo prišli najavljeni gostje. Če vas manijo mir, zeleno, kmečko dvorišče, ribolov in skrivnosti Gorjancev, pridite k Grubičevim. Ne boste ne lačni ne žejni in prav gotovo boste v dobri družbi preprostih, bistrih in delovnih domačinov. 'JmHI Na tem dvoriiču boste pokazali izbrano kuro zanesljivo se bo znašla v loncu da Mercator. Tako imamo v svojem sestavu pomebno ustanovo skupnega pomena. Njeno družbeno poslanstvo je prenos znanstvenih dosežkov in izumov od raziskovalnih inštitutov v proizvodnjo, tako družbenega kakor zasebnega sektorja. Pri svojem delu zavod opravlja tiste strokovne naloge, za katere ni smotrno oz. donosno, da bi se z njimi ukvarjala vsaka posamezna kmetijska organizacija posebej. O razvoju Kmetijskega zavoda Ljubljana Razvoj zavoda nam je opisal ing. Nace Lovšin in ga na kratko povzemamo: »Kmetijski zavod Ljubljana sta ustanovili 1. decembra 1960, takratna Okrajna zadružna zveza Ljubljana in okrajna kmetijska gospodarska zbornica. Osemnjevalni center pa je zavod prevzel 1. januarja naslednje leto. Zavod je bil že v začetku močno kadrovsko zaseden, saj je bilo v njem 21 delavcev, pričetek materialnega poslovanja pa je bil skromen. Velike spremembe so nastale v letu 1963. Dotlej je namreč kmetijska strokovna služba delala po programih dela okrajnih zadružnih zvez in kmetijskih gospodarskih zbornic^Te so za silo pokrivale stroške poslovanja, vendar ni bilo mogoče ustvariti pomembnega dohodka. V letu 1963 pa je prenehalo intenzivno delo na razvoju družbenega sektorja kmetijstva in se je pričelo obdobje bolj samostojnega delovanja zavoda. Takrat smo morali preusmeriti naše delo na dejavnosti, za katere je bilo financiranje urejeno. Kmetijske organizacije tisti čas niso plačevale strokovne storitve, zato je bilo obdobje do leta 1965 za dohodek zelo težko, tako da je komaj zadostoval za kritje osebnih dohodkov. Prelomno za zavod v strokovnem in materialnem pogledu je bilo leto 1965. Dodelitev 249 milijonov dinarjev od Okrajne gospodarske zbornice in uvedba premije za kooperacijsko proizvodnjo mleka in za selekcijo v govedoreji so prinesli potrebna osnovna sredstva za normalne proizvodne pogoje. V decembru 1966. leta smo po iskanju, ki je trajalo poldrugo leto, kupili lokacijo za osemenjevalni center, obrat Preska KZ Medvode. Z gradnjo smo začeli septembra 1967 in center naselili 25. avgusta 1969. Prvi začetki rednega osemenjevanja z zamrznjenim semenom so bili že decembra 1967 na območju Ribnice in Kočevja. Modernizacija osemenjevalnega centra je bilo naše nenehno prizadevanje in je danes povsem sodobno opremljen. Sadno drevesnico smo Ustanovili leta 1966. Na 10 hektarih površin pridelamo letno okoli 35 tisoč sadik. V celoti prehajamo na pridelovanje brezviru-snih sadik. Močno so se uveljavile ostale strokovne službe zavoda, o čemer priča tesno sodelovanje z vsemi kmetijskimi organizacijami. V§e to si pojdite pogledat zdajle na pomlad in o tem potlej kaj več napišite.« Delo pospeševalne službe nam je opisal ing. Metod Marolt. To pot samo kratek povzetek: »Služba deluje preko osnovne pospeševalne službe pri kmetijskih organizacijah pa tudi neposredno s kmetijskimi proizvajalci. Njena dejavnost obvladuje poljedelstvo, travniš-tvo, živinorejo, pašništvo, sadjarstvo, kmetčki turizem in pospeševanje kmečkega gospodinjstva. Poljedelska strokovna služba opravlja pospeševalne naloge pri pridelovanju koruze za zrnje in silažo, pšenice in krmnih dosevkov ter na področju varstva rastlin. Organizira oglede posevkov, izdeluje tehnološke normative, objavlja izbor priporočljivih sort, inštruira kmetijske proizvajalce o rabi mehanizacije, pripravi zemlje, zaščiti rastlin - preko sredstev javnega obveščanja. Sodeluje tud pri usklajevalnih akcijah, pri planiranju in izvedbi setve itd. Pri skrbi za pospeševanje tra-vinj organizira ustrezno rabo travinja, sodeluje pri urejanju planinskih pašnikov, organizira posvete o izkoriščanju travnatega sveta itd. Sadjarjem nudi strokovno pomoč pri oskrbovanju nasadov in urejanju novih in nadzira zdravstveno stanje drevesnic. V govedoreji svetuje glede pridelovanja krme pri rejcih in živinorejskih skupnostih. Odvzema vzorce silaže in druge krme za analizo vsebnosti hranljivih snovi in na tej snovi izračunava najdonosnejše krmne obroke. V prehrani govedi uvaja siliranje ter pašo. Živinorejska služba skrbi za pospeševanje proizvodnje govedine, za povečanje prireje mleka po kravi, sodeluje pri širjenju kontrole mlečnosti krav, pri širjenju odkupne mreže za mleko, pri izvedbi programov osemenjevanja in gospodarnega križanja itn. Pri ovčerjeji pomaga občinam in zadružnim organizacijam pri izdelavi programa razvoja ovčereje, pri izvajanju selekcije in vodenju matičnega knjigovodstva tropov. Ža konjerejo opravlja evidentiranje hladnokrvnih kobil, pre-miranje plemenskih žrebic, vodi evidenco rodovniške službe, sodeluje pri razporeditvi žrebcev itn. V prašičereji pomaga pri načrtovanju pridelave domače krme in krmljenje prašičev. Pospeševanje kmečkih gospodinjstev vključuje usmerjanje kmetij v kmečki turizem, spremlja izvajanje gospodinjskega izobraževalnega programa v zadruženih organizacijah, pomaga aktivom kmečkh žena, sodeluje pri izdelavi načrtov za kmečke domove itd. Pospeševalna služba vsako leto organizira predavanja, demonstracije, oglede na vseh področjih delovanja, sodeluje pri izdelovanju načrtov za ureditev hlevov in izdeluje programe vsem tistim kmetijam, ki se odločajo za preusmeritev proizvodnje. Obseg teh nalog zavodska služba v sodelovanju s kmetijskimi organizacijamLpodrobno opredeli v letnih akcijskih pospeševalnih načrtih.« Posamezne dejavnosti Kmetijskega zavoda bomo v prihodnje še predstavljali, njihovi strokovnjaki pa so obljubili sodelovanje tudi s strokovnimi nasveti. Pripravil J. N. Da bi nas spet ne bolela glava Prebrali smo v Kmečkem glasu, zadeva pa nas Ali bomo znali to urediti pod skupnim krovom Mercatorja »Kakšni so bili glavoboli, ki so jih na grosupeljskem preživljali ob arondacijah pred dobrimi dvajsetimi leti, danes seveda ne bi imelo pomena govoriti. Na srečo so že pozabljeni. A o tem, da so bili, ni prav nobenga dvoma, saj marsikdo še danes trpko zatrjuje, da so arondacije bile marsikje, a skoraj nikjer niso zarezale tako v živo - prav do hišnega praga. Lastnik arondirane zemlje -kakšnih 1200 hektarjev je je -je postal Agrokombinat Grosuplje. Ko je ta zaradi slabega gospodarjenja »ugasnil«, je skrb nad arondiranimi zemljišči prevzel Agrokombinat Barje, ta pa se je leta 1972 pridružil Ljubljanskim mlekarnam. Zemlja, ki jo ves čas omenjamo, je tako postala last Ljubljanskih mlekarn, točneje njihovega tozda Posestva. Približno dve tretjini zemljišč - okoli 800 hektarov - potrebujejo za lastno proizvodnjo, preostalih 400 hektarov pa dajejo v najem. Največkrat prav bivšim lastnikom, ki so jih ob aronadaciji izgubili. In prav teh 400 hektarov je kakšnih deset let povzročalo precejšnje glavobole zaradi tega, ker jih nihče ni prav obdeloval. Ker gre za slabša zemljišča, Mlekarne niso kazale zanimanja za njihovo obdelavo, kmetje pa se zaradi negotovosti tudi nišo odločali za večja vlaganja v zemljo. Slabo obdelana zemljišča so krnila podobo grosupeljskega kmetijstva. Zato se je leta 1979 odločila za temeljit poseg tamkajšnja kmetijska zemljiška skupnost. »Ker se Ljubljanske mlekarne niso odločile, da bi zemljišča uredile za lastno proizvodnjo, smo se za ureditev teh 400 hektarov zemljišč odločili na kmetijski zemljiški skupnosti. Vložili smo precej sredstev, očistili ka- V minulem letu so po podatkih o deviznih prilivih članice STOP izvozile za 278 milijonov dolarjev blaga živinorejskega izvora in za 38 milijard dinarjev. Prevedeno v obračun z Narodno banko je skupnega dinarskega izvoza skoraj za 6 milijard. Vsekakor lep in pomemben dosežek, ki pa ga ni bilo lahko doseči in predstavlja 84 odstotkov načrtovanega za leto 1984. Jugoslovansko živino, meso in mesne proizvode so po poročilu direktorja STOP, Nje-gomirja, v minulem letu kupovali v 38 državah. Najpomembnejša uvoznica je še vedno Italija, saj je z 38% prva na listi kupcev. Kljub sporazumu, ki ga imamo z EGS za izvoz 50400 ton živinorejskih proizvodov, smo realizirali z njo le 22.000 ton. EGS je zaščitila nekatere svoje proizvode, n. pr. svinjsko meso, s čimer je preprečila uvoz našega mesa. Tudi v prihodnje si ne obetamo izboljšav v pogojih. Nekoliko več ugodnosti je pri izvozu živih govedi, kjer pa nismo izkoristili vseh naših možnosti. nale za osnovno odvodnjo, izkopali okoli 19 kilometrov odvodnih jarkov in očistili kilometre in kilometre stranskih jarkov z rovokopači. Vse skupaj seveda z namenom, da bi kasneje dali zemljišča v najem kmetom za daljšo dobo,« pravi Božena Širca, tajnica zemljiške skupnosti v Grosupljem. »Za približno tretjino urejenih zemljišč (120 do 150 hektarov) smo uspeli s kmeti skleniti dolgoročne pogodbe za dobo dvajset let. Na preostalih površinah pa se je zataknilo in tako pogodbe sklepamo vsako leto znova. Treba pa je povedati, saj precej najemnikov zemljo res dobro obdeluje in se ne izogiba vlaganjem vanjo, čeprav niso čisto prepričani, da bodo pogodbo lahko podaljšali.« Na dolgoročne najemne pogodbe so računali seveda tudi v KZ Ljubljana, TZO Grosuplje, ko so svojim kooperantom na osnovi najetih zemljišč celo odobrili kredite za gradnjo no- Nove brazde vih hlevov in nakup kmetijske mehanizacije. »Zdaj pa so se stvari v marsičem spremenile,« pravi direktor TZO Grosuplje Rudolf Rome. »Po končani hidromelioraciji Boštanjskega polja nameravajo v tozdu Posestva Ljubljanskih mlekarn na dosedanjih travniških površinah začeti s poljedeljstvom. Da pa ne bi bilo potrebno zmanjšati staleža, nameravajo na 100 hektarih v Spodnji Slivnici urediti travnike. Tako je pripravljen sporazum med zadrugo in mle- Tudi v prihodnje so izgledi za izvoz živih govedi obetajoči, saj bi lahko izvozili od 120 do 150 tisoč ton živine. Za tekoče leto je že dogovorjenih nekaj izvoznih poslov v države Bližnjega vzhoda, kot so Iran, Jordanija in Libanon. Ti naj bi prevzeli okoli 25 tisoč ton mesa ter 18 tisoč živih govedi. Cene so svetovne, kar pomeni konkurenčne z drugimi ponudniki. Naša domača naloga je organizirati se in povečati proizvodnjo. Brez znanja in strokovnosti tej nalogi ne bomo kos. V sklepih skupščine za izvoz v letu 1985 je zapisano, da bomo izvozili za 382 milijonov dolarjev na konvertibilno področje ter za 102 milijona dolarjev na klirinško področje. Navedene številke pomenijo povečanje izvoznega načrta za okoli 7 odstotkov, kar je uresničljivo. Pri tem se moramo zavedati, da cene mesa na svetovnem trgu še naprej padajo in da EGS in Južna Amerika nudijo deželam v razvoju na Bližnjem vzhodu posamezne vrste mesa že sedaj za 20 odstotkov ceneje kot v lanskem letu. karnami, po katerem naša TZO upravlja s 155 hektari zemljišč, kjer so sklenjeni dolgoročni zakupi. Preostale površine pa lahko daje kmetom v najem le za eno leto - do takrat, ko se bodo mlekarne same odločale za intenzivno rabo.« Toliko iz »zgodovine«. Pred dnevi pa je v Grosupljem in zlasti v vaseh Slivnica in Ponova vas završalo: Ljudje so namreč izvedeli, da se Ljubljanske mlekarne pripravljajo na melioracijo teh zemljišč. To pa V živinorejskem izvozu bodo tudi v prihodnje pomembna postavka izvozne premije, ki se načrtujejo od 2 do 35%, odvisno od vrste izvoza, do države uvoznice za dosežen devizni priliv. V razpravi je bila predlagana vrsta ukrepov, da bi dosegli primerno stopnjo organiziranosti in stabilnost proizvodnje, ki v zadnjem času zopet niha in ogroža izpolnitev izvoznega načrta. Tako naj bi zmanjšali družbene dajatve za živinorejsko proizvodnjo, zmanjšali obresti za posojila, spremenili tehnologijo pitanja itd. Žal za te predloge še ni pravega posluha v širši družbi. Tudi stroka premalo naredi za spremembo tehnologije. Sedanja posojila oziroma obrestne mere v živinoreji delujejo zaviralno, saj se obseg organizirane proizvodnje zmanjšuje. Sedanja tehnologija pitanja je tudi že vnaprej izgubila bitko s kupljeno koruzo, ki je najdražja v svetu. Pod takimi pogoji nastanejo lastne cene -za govedo 440 din za kg, za prašiče pa 300 din za kg, kar izključuje vsako konkurenčnost naše proizvodnje v svetu in doma. Žal se slovenska delegacija za skupščino ni sestala in ni prispevala predlogov in stališč, kakor bi jih lahko. pomeni, da je napočil čas skrbi za vse, ki so se odločali popri jeti in obdelati slivniško zemljo takrat, ko se drugi zanjo niso zmenili. In poprijeli so zares, saj na teh sto hektarih redijo več kot dvesto glav govedi, vsak dan pa oddajo v zadrugo več kot 600 litrov mleka. Da o tem, kako poskrbijo za lastno preskrbo sploh ne govorimo. V Ponovi vasi sta dva skoraj nova hleva, v vsakem je prostora za’ 30 glav govedi. Ostali so sicer manjši, a naj bo tako ali drugače: na zemljiščih šestega razreda zredijo vaščani dve do tri glave govedi na hektar. Škufčevi so zgradili nov hlev za trideset pitancev leta 1972. Lani so oddali 31.000 litrov mleka, štiri plemenske telice in nekaj telet. Trenutno imajo v hlevu dvajset glav. Kako bo prihodnje leto, še ne vedo. Lastne zemlje imajo namreč le štiri in pol hektare. Če ne bodo mogli še naprej obdelovati tudi šestih najetih hektarov, si lahko kaj hitro izračunamo, koliko živali bodo lahko še prehranili. Virantovi so se odločili za gradnjo novega hleva šele pred kratkim, potem ko so dobili leta 1982 od direktorja tozda Posestva zagotovilo, da bodo lahko dobili zemljo v dolgoročen najem. Zato jim je zadruga odobrila tudi kredit. Graditi so začeli leta 1983 in lani poleti vselili živino pod novo streho. Zadrugi so Virantovi lani oddali 21.000 litrov mleka, dve plemenski telici, dve kravi in nekaj telet. Zdaj je v hlevu devetnajst glav. Virantovi imajo prav tako štiri in pol hektare lastne zemlje, tri in pol hektare pa je imajo v najemu. Pa zdaj? Bodo škufčevi, Virantovi in drugi, ki imajo tod najeto zemljo, to izgubili? Težko je reči kaj dokončnega. Ljubljanske mlekarne kot lastnik zemljišč seveda lahko z njimi razpolagajo po zakonu. In, kot smo izvedeli pri njih, so v svoj srednjeročni razvojni načrt zares zapisali tudi usposobitev zeljišč v Spodnji Slivnici za lastno rabo. Načrtujejo tudi melioracije. A projekt zanje še ni naročen, kot so se nekateri ba- li. in še je čas, da vsi skupaj premislimo'“treznost načrtov. Foto: Kancijan Hvaatlja Zato, da bi nas čez nekaj let spet ne bolela glava, razmislimo o tem, kako kljub melioraciji zagotoviti ljudem zemljo za obdelavo. Razlogov za ponovno tehtanje je kar precej. Naj najprej omenimo, da imajo Ljubljanske mlekarne po podatkih, ki smo jih dobili na kmetijski zemljiški skupnosti (in o katerih točnost smo se prepričali), še precej drugih neobdelanih zemljišč - kakšnih 50 ali 60 hektarov v Račni, pa 40 hektarov za železniško postajo... Za slednje je sicer res, da bodo nekoč morda morali odstopiti mesto industrijski coni, a do takrat bo minilo vsaj še deset let. Naslednji razlog je ta, da najemniki zemljo skrbno obdelujejo in na njej ustvarjajo tržne presežke, s katerimi se lahko vsak trenutek postavijo ob bok družbenemu kmetijstvu in ga celo prekašajo. To pa navsezadnje pomeni, da ne bomo kaj prida izboljšali oskrbe s hrano, če bomo širili proizvodnjo družbenih posestev na račun zmanjšanja pri kooperantih, ob tem pa puščali ob strani hektare in hektare zemlje, ki se zarašča. In še tretji, -morda najpomembnejši razlog, zaradi katerega pričakujemo, da bodo v Ljubljanskih mlekarnah svojo namero še enkrat pretehtali, čeprav po formalni plati najbrž lahko ravnajo po svoje. Ko govorimo o zemlji (pa o zemljiškem maksimumu) zelo radi poudarjamo, da lastništvo ni najpomembnejše. Da bo potrebno tistim, ki zmorejo obdelati več, pač omogočiti obdelavo družbenih - najetih zemljišč. Pa še to radi pristavimo, da je kmetovo oklepanje zasebne lastnike preživelo in nazadnjaško. Teoretično vse lepo in prav. A morali bomo takšne trditve dokazovati tudi v praksi. Dokazati bomo namreč morali, da pri nas dana beseda nekaj velja. Da tisti, ki se odloči obdelati neobdelano, zapuščeno in skoraj zaraslo družbeno zemljišče, ne bo že jutri, ko bo zemljo izboljšal, ostal praznih rok in praznega hleva.« Zlata Krašovec Z letošnje skupščine za razvoj proizvodnje in prodaje živine ter živinskih proizvodov ing. Lojze Habjan Nihanja v proizvodnji ogrožajo izvozni načrt V sredo, 20 februarja, so se v Beogradu sestali delegati na četrto zasedanje skupščine fonda za napredek proizvodnje, prodaje živine in živinskih proizvodov z namenom, da pregledajo opravljeno delo za minulo leto in da se dogovorijo za delo vnaprej. Nove brazde Strokovnjak priporoča Ing. Jože Benec - Mercator-Kmetijski zavod Ljubljana Oskrba ozimnega žita črsda v Novi vasi na Blokah - kooparanta M-KZ Carknlca. Paino-koanl »latom. Foto: Jaro Novak Strokovno srečanje živinorejcev s pospeševalci in veterinarji mozirske in velenjske občine Dr. Leo Šušteršič - M - Ljubljanske mlekarne, razvojni oddelek Krma ter zdravje in prireja živine Savinjsko-šaleška veterinarska postaja je 18. 2. 1985 pripravila v novi dvorani veterinarske postaje v Mozirju srečanje, ki je zaradi svoje kakovosti vredno, da se o njem poroča. Prostor je bil kar premajhen, sai organizatorji verjetno niso računali s tako udeležbo. V obravnavi so bile presnovne bolezni krav v intenzivni mlečni proizvodnji in parazitoze pri prežvekovalcih teh območij. Prikazan je bil tudi filmski posnetek z živinorejske razstave "Mozirje 1984«, Na srečanje so prišli nekateri rejci, ki so usmerjeni v prirejo mleka in plemenskih govedi, pospeševalci kmetijskih zadrug v Mozirju in Velenju ter veterinarji, ki delujejo na tem območju. Predavala sta profesorja dr. V. Gre-gorovič in dr. J. Brglez. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik razvojnega oddelka Ljub-^anskih mlekarn. Snov je časovno zelo ustrezala, saj je poznozimsko obdobje vedno v prehrani molznic nekoliko kritično. Ugotovitve strokovnjakov Dolgoletna selekcija molznic, izboljšava pasemske sestave in visoka proizvodnja terjajo tudi kakovosten krmni obrok. Le zdrava žival je lahko visoko Proizvodna, njeno mleko je ustrezne kakovosti, zarod pa vitalen in odporen. Ob hudih filoloških obremenitvah pa že nianjše tehnološke napake, zlasti v prehrani, povzročajo nastanek stresnih dejavnikov. Posledice se ne kažejo z očitnimi kliničnimi znaki bolezni, kakor v reprodukcijskih motnjah, upadanju mlečnosti, rejenosti, zmanjšanju vitalnosti telet, vse do ekonomskih in zasilnih za-kolov živali. Vse pogosteje ugotavljamo povečano kislinsko stopnjo mleka zaradi poklada-nja neuravnovešenega in oporečnega obroka. — Ce vsebuje več kot 25 kg koruzne silaže s precejšnjo vsebnostjo maslene kisline in z nad 30% ocetne kisline ob komaj 2 kg slabega sena (!) in pretirani količini koncentratov (9 do 15 kg). Seveda to vse zelo moti ustrezno tehnološko obdelavo mleka in njegovih proizvodov. Če se npr. na kakšnem posestvu iz dose-daj nerazumljivih razlogov mleko mnogokrat skisa, je treba pomisliti, da ne gre vedno za mikrobiološke vplive. Povečana kislost v govejem vampu povzroča metabolično kislost ali acidozo, ta pa tudi dispozicijo za vimenska vnetja vseh vrst. Tudi prikrite bakterijske mastitise, kot so v določeni fazi kužne presušitve vimena, je težko ločiti od prej navedenih, ker tudi v teh primerih prihaja do naraščanja števila celičnih prvin v mleku (npr. nad 500.000), kislinske stopnje (nad 7,6 SH), zmanjšanja mlečene tolšče in mlečnega sladkorja ter sprememb v beljakovinski sestavi in mineralov v mleku. Redkeje pa prizadete molznice prekomerno pokladanje koncentratov in krme, bogate z beljakovinami in fosforjem, saj so ta krmila zelo draga, tako pokladanje pa negospodarno. Posledice se kažejo v težkih prebavnih motnjah in zlasti v moteni reprodukciji idr. Če upoštevamo še nekatere bolezni, ki nastanejo zaradi napak v intenzivnejši reji, potem se ni čuditi, če je na takem posestvu manj telet, mleka in denarja. Potrebno je povedati, da je taka bolezenska stanja uspešneje preprečevati kot pa zdraviti. Zato je na posestvih (družbenih in zasebnih), ki so usmerjena v mlečno proizvodnjo,trebauvesti stalno zdravstveno varstvo, ki temelji na skupinskem delu strokovnjakov kmetijcev, živinorejcev in veterinarjev z visoko stopnjo znanja. Začeti je potrebno z obdelavo zemljišč, nadaljevati s pripravo krme in krmljenja ter uporabljati podatke kliničnih in laboratorijskih preiskav. Predavanje je bilo zaključeno s prikazom rezultatov preiskav biokemičnega statusa govejih plemenic po metodi dispanzeri-zacije, ki je bila opravljena na območjih Zgornesavinjske doline. Priporočeno je bilo skrbno spravilo sena, priprava zlasti travnate silaže, pokladanje primernih rudninskih mešanic in vitamiziacija govejih plemenic v poznozimskem obdobju. Vsak pojav neplodnosti, zmanjšanje mlečne proizvodnje ali vimen- ska vnetja, hujšanje živali, slabih telet itn. sodi v pristojnost veterinarske službe in specialistov za prehrano. Pospeševalcem, ki naj bodo podaljšek različnih strokovnih služb, je potrebno dati več znanja .o tej snovi, kmetovalcem pa pomagati z nasveti in jim nuditi takojšnjo in najboljšo pomoč. V nadaljevanju je sledil prikaz želodčno črevesne zajedal-ske patologije in zdravljenje prežvekovalcev, zlasti živali na paši. Na območju Žgornjesavin-ske doline je bilo s tem v zvezi že mnogo postorjenega, saj je bilo tod že pred desetletji .delovišče Veterinarskega zavoda Celje in mesto dobrega sodelovanja kmetijcev, občine in veterinarjev. Pri tem sta na parazi-tološki problematiki magistrirala dva veterinarja te Veterinarske postaje. Ker na tem območju dokaj pasejo, prihajajo do izraza nekateri problemi pašnega obratoslovja govedi in drobnice. Upoštevati je potrebno nekatera načela zdravstvenega varstva, posamezne ukrepe pa sprejeti kot sestavni del reje. Računati je tudi na vpliv zlasti divjih prežvekovalcev (srne, jelena, gamsa), ki se z govedjo pasejo na istem arealu. Veliko število živalih na strnjenih pašnikih je v alpskem področju zelo izpostavljeno zlasti želod-čno-črevesnim zajedalcem, v terasastih pobočjih in v dolinah pa tudi jetrnemu in vampovemu metljaju. Znano je, da je vsaka močno prizadeta krava lažja za okoli 50 kg, da ima taka žival dnevno 1,5 I mleka manj, da je manj telet in da so ob klanju jetra konfiscirana. Zdravljenje je enostavno, zdravila so na voljo in so taka, da se po zdravljenju ne sme oddati mleko le 1 dan. Govedo, ki je stalno v hlevu se zdravi v novembru in aprilu naslednjega leta, pašno govedo pa 3 tedne pred izgonom na pašo in po končanem pašnem obdobju, vse po navodilih veterinarja. Že pred časom je bil predložen slovenski program zatiranja te bolezni, vendar ni pov- Dognojevanje Z dognojevanjem žita ob koncu zime vplivamo na obraščanje žit in na razvoj zasnov klaskov. S tem omogočimo 'razvoj večjega števila zasnov klasov in primerno gostoto posevka. Tako bistveno izboljšamo možnosti za dosego visokih pridelkov. Za pšenico je priporočljiv odmerek 55-75 kg čistega dušika na hektar. Z večjimi odmerki gnojimo posevke, ki so slabše prezimili, in pridelke, pri katerih predvidevamo velik pridelek (intenzivne sorte). ■ Koristno je, da damo posevkom za začetek rasti poleg dušika tudi nekaj fosforja in kalija. Posevkom, ki smo jih gnojili jeseni s celotnim odmerkom fosforja, in kalija, bomo dognojevali z gnojili, ki imajo manjši delež P in K (NKP 18-9-9, 200-300 kg/ha). Za posevke, ki je-, šeni niso bili gnojeni s celotnim odmerkom P in K, je priporočljivo prvo dognojevanje z gnojili, ki vsebujejo večji delež P in K (NPK 13-10-12 400-500 kg/ha, NPK 15-15-15 400 kg/ha). Za ozimni ječmen je priporočljiv odmerek 40-60 kg/ha čistega dušika. Drugič praviloma dognojujemo, ko se na žitu pojavi prvo do drugo kolence. Za pšenico je pri drugem dognojevanju priporočljiv odmerek 40-60 kg/ha čistega dušika (200 kg KAN-a ali 100 kg/ha UREE-o za ozimni ječmen pa 30-40 kg/ha. Drugo dognojevanje ozimne rži z 20-30 kg/ha čistega dušika opravimo šele ob začetku klasenja, kor pri zgodnejšem dognojevanju rada poleže. Valjanje Ob koncu zime se utegne pojaviti zmrzal, ko se zaradi večdnevnega zmrzovanja in ponovnega odtajanja vrhnje plasti tal potrgajo korenine posevka. Brananje Samo pregostih posevkov in istočasno zadelavo gnojil, z lahkimi branami. sod zaživel. Morda je rešitev v sodelovanju Kmetijske zadruge, veterinarske postaje, sklada za pospeševanje kmetijstva, hidromelioracijske službe in še kdga, da zlasti pri drobnici opravimo z zajedalci. Če kje, potem se ravno pri preprečevanju parazitnih bolezni najhitreje pokažejo uspehi in se vložena sredstva mnogokrat povrnejo. V razpravi, ki je sledila, so tudi udeleženci razpravljali tudi o pljučnih zajedalcih. Povedano je bilo, da najbolj nevarnih najbrž v teh krajih ni ali pa jih je zelo malo. Sicer je znano, da živali sčasoma odporne za neke zajedalce. Ob koncu programa je bil prvič prikazan film o izredno lepi in uspeli razstavi goveda rjave barve, ki je bila v Mozirju 26. aprila 1984 ob 11. evropski konferenci rejcev rjavega goveda pod okriljem KIT Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge Mozirje. Film je posnel mag. Rudi Čretnik; potrebna mu je le dodelava in montaža, da bo pripravljen za javno prikazovanje in je trajen dokument o izredno uspelem dogodku, ko je šel naš dober glas tudi preko meja naše domovine. Četudi nimajo živinorejci čez dan kaj prida časa za sestanke, so le vztrajali. Veterinarska postaja v Mozirju pa jih bo morala še kdaj postreči s podobnim strokovnim srečanjem, saj brez veliko znanja v moderni živinorejski proizvodnji ne gre več. | Spomladansko zatiranje plevelov Pri posevkih, katerih v jeseni nismo uspeli škropiti s herbicidom DICURAN 500, je to potrebno storiti čimprej, vendar ne sme biti nevarnosti zmrzali, v količini 2,5 l/ha. Travnati pleveli (srakopere, njivni lisičji rep, gluhi oves, latovske itd.) so najbolj občutljivi na ta herbicid do razvoja drugega lista. Za zatiranje širokolistnih plevelov je priporočljivo v isti fazi uporabljati FANE-RON COMBI 500 v količini 1,5-2 I/ ha. Uničuje najhujše širokolistne plevele, kot so smolenec, njivna pasja kamilica, bela metlika, mak, navadni slak, mrtva kopriva ipd. Od razreščanja do začetka kolenčenja pa lahko uporabljamo proti omenjenim širokolistnim plevelom herbicide ANITEN/DS (2,5 l/ha) ali Dl-COFLUID MP COMBI (4 l/ha), OXY-TRIL M (2,5-3 l/ha). Uporabljajo se, ko so dnevne temperature nad 5°C in ni nevarnosti zmrzali. Če so posevki slabše prezimili, uporabljamo nekoliko blažje pripravke na osnovi 2-4 D (DEHERBAN A ali HERBO-CID 1,5-2,5 l/ha) ali pa DEHERBAN M. Z omenjenimi škropimo tudi proti plevelu v rži. Uporaba rastnega regulatorja Za boljše oblikovanje klasov in proti poleganju (posebej pri sred nje.visokih in visokih sortah pšeni ce: JUGOSLAVIJA, K 6 56, NS RA NA 2 ipd.) uporabimo rastni regu! tor stabilan. V sušnih predelih škr pimo 1,5 I stabilana (CCC) na he tar, v vlažnejših pa 0-9-1,2 l/ha zmešanega v 400 litrih vode. Istoč sno lahko škropimo z enim od her bicidov in stabilanom. Preprečevanje bolezni Rje in pepelaste plesni preprečujemo z BAVLETONOM WP 25 (0,5 kg/hš), če pa se pojavi tudi rjavenje plev, uporabljamo fungicid TILT (0,5-i l/ha), ki ima širši spekter delovanja. Bistveno za učinkovitost fungicidov je, da jih uporabljamo tako, da ohranimo zdrav klas in gornje liste ter celoten bil (steblo). Zato je priporočljivo škorpljenje ob koncu cvetenja. Tako zavarujemo žito vsaj do zgornje mlečne zrelosti. Zatiranje škodljivcev Na žitih se pojavljajo predvsem tile škodljivci: žitni brzec, žitni str-gač, žitne stenice ter listne uši. Žitni brzec Njegove ličinke delajo škodo že jeseni in spomladi. Hranijo se z žiti. Odrasli hrošči škodijo do žetve. Ko je 5 do 6 sveže poškodovanih rastlin na m2, škropimo s pripravkom DIPTEREX 50 (2 kg/ha) ali LEBA-CIYD (1,5 l/ha). Žitni strgač Ko opazimo 2 do 3 stragača na rastlino, škropimo z enim od insek-tizidov ULTRACID 0,6 l/ha (K = 28 dni) ali LINDAM s-25 2 kg/ha (K = 42 dni). Žitna stenica Dela škodo spomladi, predvsem v maju in juniju. Zatiramo jo. ko se pojavi 4 do 5 stenic /m2 z enim od pripravkov: ACTELLIC 1 l/ha (K = 4 dni) ali DIPTEREX 1.5 kg/ha (K = 42 dni) ali LEBACYD 21/ha (K = 35 dni). Listne uši Masovno se razmnožujejo v maju in juniju. Ko ugotovimo 5 do 10 žuželk, tretiramo z enim od insektizi-dov, ki imata kratko karenčno dobo (dobo razgraditve): ACTELLIC 1 I/ ha (K = 4 dni) PIRIMOR W P 50 0.6 kg/ha (K = 7 dni). K = karenca (iz latinsko carere = pogrešati) pomanjkanje, čakanje na neka) Korenčna doba je čakalna doba. ko ni dovoljena uporaba oz. zauživanje rastline. Nove brazde Leto 1984 v M-KZ »Krka« Nove brazde V M-KZ »Krka« v Novem mestu so na zadnji seji zadružnega sveta dne 7. marca 1985 že obravnavali zaključni račun za lansko leto. Zadrugo bomo sicer podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk. Ker pa so podatki »sveži«, navajamo tokrat nekaj najbolj tipičnih o ustvarjenem dohodku v posameznih temeljnih organizacijah. v 000 din Celotni prihodek Dohodek Ost. ČD za sklade OD na del. din Enota 1983 1984 84/83 1983 1984 84/83 1983 1984 84/83 1983 1984 84/83 Brazda 108.914 182.245 167 65.270 104.822 161 18.506 23.563 127 300.004 421.048 140 Agros. 98.181 143.251 146 30.545 49.601 162 3.893 10.063 258 295.448 451.054 154 Oskrba 723.221 1,066.977 148 64.443 99.103 154 7.400 14.518 196 277.457 401.286 145 Kmetov. 596.386 891.349 149 41.076 ■ 62.223 151 7.785 14.026 18 295.573 356.983 120 Klas 167.419 230.853 1.38 10.504 17.318 165 632 8.169 129 267.801 360.065 135 Kmetij. 179.580 282.019 157 17.722 28.623 162 141 12.430 876 250.131 309.960 124 Polje 300.640 448.331 149 23.635 35.170 149 7.480 97.345 130 351.175 482.418 137 Agros. 235.350 364.819 155 17.794 23.444 132 4.729 18.363 39 284.220 358.958 126 Krmila 296.567 282.847 95 27.099 45.951 170 6.535 45.433 70 274.813 360.608 127 Suha kr. 240.030 384.388 160 26.175 41.906 149 3.484 37.445 107 260.302 375.227 140 DSSS . 30.245 40.131 133 22.434 30.228 135 1.393 8.966 64 320.618 431.372 135' KZsk. 2,976.5334,317.210 145 349.254 538.394 154 61.983 72.363 117 286.506 396.606 138 Takoj po združitvi delovnih organizacij iz bivšega sozda KIT in Mercatorja je bilo organiziranih več področnih sestankov predstavnikov delovnih in temeljnih organizacij, ki so zainteresirani za sodelovanje odnosno že sodelujejo. Tak sestanek je bil 14. februarja s predstavniki KŽK Gorenjske. S strani organizacij skupnega pomena so se ga udeležili predstavniki Mercator-Mednarodne trgovine in Mercator-Tehne ter vodje sektorjev in služb v Delovni skupnosti SOZD Mercator-KIT. Sestanek je vodil še tedanji direktor kombinata Franc Kavčič, sodelovala pa sta tudi v. d. predsednika in v. d. namestnika PO sozda, Miran Goslar in Tone Mastnak. FOTO: Jaro Novak Zadružni svet M-KZ Krka — posnetek s seje 7. 3.1985 Poleg teh je morda zanimivih še nekaj podatkov: dajatve so se v preteklem letu povečale za 91%, izplačani osebni dohodki za 31%, skupna poraba je bila večja za 35%, rezervni sklad so povečali za 35%, z najetimi krediti so imeli 41% več stroškov kot leto poprej, za- loge blaga so se povečale za 35% in 5 dni dlje se je blago zadrževalo na policah. Žal so tudi podatki o investicijskih sposobnostih skromni, oziroma imajo negativni predznak, vsi razen tozda Brazde. Kaj več pa v naslednji številki. Iz internih informacij MIR Kristina Antolič - povzetek Poslovni uspehi v MIP Ptuj Ko ocenjujemo poslovne uspehe v delovni organizaciji, ne moremo mimo posameznih dejavnikov, ki so imeli močan vpliv na celotno poslovanje, in sicer: — inflacija, ki je presegla vsa* resolucijska in naša planska predvidevanja, - obrestna mera se je med letom kar trikrat spreminjala in je bila koncem leta za 57% višja kot v začetku leta, — s politiko oblikovanja cen v trgovini smo v drugi polovici prešli iz absolutnih zneskov na relativne deleže, vendar so razlike v ceni izredno nizke in so marsikje v prehrambenih trgovinah, predvsem na podeželju narekovale negativne poslovne rezultate, - oskrba z blagom je biia nekoliko boljša. Ko ocenjujemo poslovne uspehe v delovni organizaciji, ne moremo mimo posameznih dejavnikov, ki so imeli močan vpliv na celotno poslovanje, in sicer: Iz Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske Marko Glažar Kooperanti radovljiške TOK za jeseniške občane V sklad za intervencije v kmetijstvu združujejo delavci v občini Jesenice po občinskem odloku 0,8% od bruto osebnega dohodka. Tako je bilo lani zbranih skoraj 49 milijonov dinarjev, z združevanjem (znatna sredstva je prispeval izvršni svet), in več zbranimi sredstvi pa 58 milijonov dinarjev. Sredstva sc uporabili za izvajanje programa po družbenem dogovoru o enotni politiki pospeševanja kmetijstva in proizvodnje hrane v Sloveniji v letu 1984. Njegova podpisnica je tudi občina Jesenice, kakor tudi programa pospeševanja družbeno organizirane tržne proizvodnje v okviru KŽKG, TOK Radovljica, posebej zaradi pospeševanja prireje mesa in mleka. Program intervencij v tržno organizirani proizvodnji je bil naravnan k povečanju intenzivnosti in tržno-sti proizvodnje ter h krepitvi odnosov med združenimi kmeti in zadrugo. Tako je v letu 1984 s KŽKG, TOK Radovoljica 286 kooperantov sklenilo pogodbo za določeno proizvodnjo. Poudarjamo, d^ so le kooperanti deležni družbene pomoči in stimulacij na priporočilo strokovne pospeševalne službe. Pogodbe so bile sklenjene za proizvodnjo, ki je razvidna iz preglednice. proizvodnja planirana realizirana litrov mleka 1.374.550 1.128.911 mlado pitano govedo/kg 106.700 151.430 teleta 57.300 29.803 prašiči 4.800 8.004 ovce 10.547 Ta proizvodnja je bila stimulirana z izplačili regresa v obliki krmil ali gnoji! na podlagi oddanih tržnih viškov. Skupno z izvršnim svetom, trgovino, skupščino občine in Klavnico Jesenice so bila realizirana dogovorjena sovlaganja za boljšo preskrbo s perutnino, jajci in ribami. Več natečenih in združenih sredstev je bilo po rebalansu namenjenih za dolgoročno naročeno proizvodnjo govejega in svinjskega mesa. Vzporedno s financiranjem -skupno s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in Gozdnim gospodarstvom Bled - so tekla dela na skupnih pašnikih, urejene so bile dostopne poti, manjše izravnave zemljišč, zgrajeni in preurejeni so bili hlevi. Nudena je bila pomoč pri nakupu manjše kmetijske mehanizacije. M-KŽK Gorenjske, TOK Radovljica načrtuje v letu 1985 naslednjo kmetijsko proizvodnjo: mleko/litrov 1.200.00 mlado pitano govedo 272.000 plemenske ovce 100 ovce za zakol 213 prašiči 77 Do 20. februarja je sklenilo s temeljno organizacijo kooperantov Radovljica pogodbo le 250 kmetov kooperantov. Načrtovano proizvodnjo bodo spodbujali z naslednjimi intervencijskimi ukrepi: - spodbujali bodo tržno proizvodnjo (mleko, meso) z izplačili regresov za krmila in gnojila, - spodbujali poljedelsko proizvodnjo in pridelavo krme, - dodatno spodbujali proizvodnjo z visokogorskega področja, - razširili delovanje pospeševalne službe, - pomagali s sredstvi pri izgradnji hlevov, - uredili zemljišča in poti kmetom kooperantom, - prispevali sredstva za zdravstveno preventivo in zavarovanje živine, - krili del sredstev za posojila, - pomagali strojnim skupnostim pri nakupu manjše kmetijske mehanizacije, - razširili izobraževalni program. Del sredstev bo po dogovoru z izvršnim svetom namenjen za delno blažitev neskladij v cenah na trgu. Program proizvodnje je v prvi vrsti namenjen za zadovoljivo oskrbo potrošnikov s hrano v prvi vrsti s tisto, ki jo je mogoče pridelati doma, pomeni pa tudi dolgoročno politiko pospeševanja kmetijstva na področju TOK Radovljica, oziroma občin Jesenice in Radovljica. - inflacija, ki je presegla vsa resolucijska in naša planska predvidevanja, - obrestna mera se je med letom kar trikrat spreminjala in je bila koncem leta za 57% višja kot v začetku leta, . - s politiko oblikovanja cen v trgovini smo v drugi polovici prešli iz absolutnih zneskov na relativne deleže, vendar so razlike v ceni izredno nizke in so marsikje v prehrambenih trgovinah, predvsem na podeželju narekovale negativne poslovne rezultate, - oskrba z blagom je bila nekoliko boljša. Trije tozdi skupaj so ustvarili skoraj 13 milijard dinarjev realizacije, planirano realizacijo smo presegli za 25%, ker smo pri načrtovanju upoštevali le 25% predvideno rast cen z resolucijskimi določili. Produktivnost se je povečala v tozdu Zaščita, izključno na račun izvoznega obrata, obseg proizvodnje je bil povečan za 42%,'rast zaposlenosti pa le za 15%, medtem ko je bila v tozdu Maloprodaja znatno nižja. Povprečne mesečne zaloge v delovni organizaciji so znašale preko 1,5 milijarde dinarjev, oz. 56 več kot v letu 1983. Največje odstopanje med doseženimi in načrtovanim količnikom obračanja zalog je v tozdu Veleprodaja, najboljše pa v tozdu Zaščita, ki je dosegla ugodnejše od načrtovanih. Visok odstotek stimulacije v potniški službi tozda Veleprodaja, ki je dosegla v povprečju 50,2% in v transportnem oddelju za 46%, vendar se v drugem primeru uspešnost nanaša na dela preko rednega delovnega časa. Poudariti je potrebno, da ti dve stroškovni mesti zajemata 30% vseh zaposlenih v tem tozdu. Poslovni rezultati v posameznih tozdih Doseženi rezultati so prav gotovo odraz razmer in pogojev gospodarjenja, ki so V letu 1984 prevladovali, vendar je . znotraj same OZD še mnogo področij, ki bi jih bilo potrebno nadzorovati ter zaostriti odnos predvsem do zalog. Materialni stroški so sila pomemben faktor v poslovanju, saj se po- krivajo neposredno iz ustvarjene razlike v ceni. Stroški sicer niso naraščali hitreje kot ostali elementi, vendar so se nekatere vrste močno zvišale, predvsem tiste, na katere nimamo vpliva (električna energija, tekoče popravilo in vzdrževane osnovnih sredstev). Najpomembnejša postavka obremenitve dohodka so seveda obresti. Ob nadaljnjem pomanjkanju obratnih sredstev bo seveda pritisk obresti na dohodek še večji. Tozd Veleprodaja Posledice razmer se odražajo v doseženih rezultatih, ki so se sicer dokaj zvišali v primerjavi z letom poprej, vendar pa po kakovosti nikakor ne dosegajo potrebne ravni. Med slabe razmere znotraj temeljne organizacije bi lahko šteli predvsem nedomišljeno organiziranost ali nedosledno izvajanje organizacije, ne dovolj zaostren odnos do zalog in obračanja vloženega kapitala ter šibko poslovnost in poslovno vnemo. Stroške je potrebno nenehno nadzirati in jih držati v normalnih mejah, razen pri nekaterih, ko to ni mogoče zaradi naraščanja cen. Tako kot v trgovini na drobno, tudi tu predstavljajo obresti največjo obremenitev dohodka. Naredili nismo nobenega napredka pri oblikovanju lastnih obratnih sredstev, zato tudi z doseženimi poslovnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Tozd Zaščita Ta temeljna organizacija združenega dela se razlikuje od ostalih dveh po tem, da je proizvodna. Produktivnost je dosegla nad načrtovano. K dobrim dosežkom je pripomogla povečana storilnost, večji izplen materiala, prihranki na materialu, ugodni nabavni pogoji nekaterih materialov, ki niso zahtevali dodatnih obratnih sredstev. Delovna skupnost Delovna skupnost skupnih služb je pridobivala celotni prihodek iz planiranih virov, in sicer iz naslova svobodne menjave s temeljnimi organizacijami, iz prodaje računalniških storitev, iz dejavnosti družbene prehrane ter drugih občasnih in izrednih prihodkov. Porabljena sredstva predstavljajo v celoti materialni stroški, med katerimi znašajo stroški družbene orehrane 8,174.443 din, ostalo je šlo za energijo, pisarniški material, popravila in drugo. Če primerjamo dosežene rezultate z načrtovahimi, ugotavljamo, da so odstopanja od letnega načrta za leto 1984 znatna, poudariti pa je potrebno, da so planske predpostavke temeljile na izhodiščih, ki so predvidevale bistveno manjšo inflacijo, kot je bila dosežena ob koncu poslovnega leta. Tudi to se godi! Nove brazde Nove brazde Živahna naložbena dejavnost v Oljarici Kranj Jože Klanjšek Radi bi se rešili odvisnosti od ene same proizvodnje V obdobju 1981—1985 je bilo v tozdu »OLJARICA« iz sestave KŽK Gorenjske realizirano nekaj večjih naložb, ki so bile načrtovane s srednjeročnim planom. Poleg tega je bilo dokaj sredstev vloženih v investicijsko vzdrževanje objektov in opreme. Leto 1981/82 so bili zgrajeni štirje rezervoarji skupne prostornine 2000 m3 za skladiščenje surovega olja. Naložba je veljala dobrih 15 milijonov dinarjev, pri čemer je 50% finančnih sredstev prispeval Zavod SR Slovenije za rezerve. Prenovljen je bil kontrolni laboratorij, kar je veljalo 2 milijona dinarjev. Decembra 1982 smo pričeli z izgradnjo polnilnice, skladišča in čistilne naprave. Predračunska vrednost naložbe je bila 95 milijonov dinarjev. Po desetih mesecih je polnilnica pričela z obratovanjem. Zanjo je bilo porabljenih 88 milijonov dinarjev. V letu 1983 sta bila zgrajena še dva rezervoarja skupne prostornine 500 m3j. Za naložbo v višini 12 milijonov din so finančna sredstva zagotovili Zavod SRS za rezerve, Color Medvode in TOZD Oljarica. Opravljena je bila tudi rekonstrukcija trans-tormatorske postje. Nabava močnejšega transformatorja in izgradnja prizidka je veljala 1,7 milijona dinarjev. Leta 1984 sta bili zgrajeni kamionska tehtnica in vratarnica in postavljena žična ograja, kar je veljalo 8,6 milijpna dinarjev. Prenovljena je bila mehanična delavnica; za gradbeno obrtniška dela so bili porabljeni 4 milijoni. Obnova tlakov v skladiščih je stala 2 milijona din. Novi rezervoarji v skjadišču olja in polnilnice Renopack so veljali 1,4 milijona dinarjev. V tem letu sta bila nabavljena za potrebe transporta nov kamion in viličar. Povečanje rezervoarskega prostora s prejšnjih 3.750 m3 na 7.250 m3 je pripomoglo k boljši založenosti s surovinami in bolj zanesljivi proizvodnji. Z novo polnilnico se je močno povečala količina embaliranega olja, kar se odraža tudi v doseganju dobrih poslovnih rezultatov. Do konca leta 1985 bomo kartone nadomestili s PVC zaboji. S tem bo mogoče modernizirati delo pri nakladanju kartonov oz. zabojev na paleti s strojem za paletizacijo. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo skušali pri predelavi olja doseči nekatere prihranke z zmanjšanjem izgub olja pri rafiniranju, z boljšim izkoriščanjem energije in z nadaljnjo predelavo nekaterih stranskih proizvodov. Da bi zmanjšali izgubo olja, bo v rafineriji uveden procesni računalnik, ki bo izračunaval in prikazoval trend izgub skozi vse obdobje obratovanja in s tem omogočal optimalno nastavitev parametrov, ki pri predelavi vplivajo na višino izgub. Manjša poraba energije po enoti proizvoda bo dosežena s povečanjem kapacitete linije v rafineriji z 80 ton na 120 ton dnevno ter z boljšo izmenjavo toplote v fazi dezodoracije olja. Raziskujemo možnosti za izolacijo tokoferola (vitamina E) iz oljnega destilata, ki nastaja kot stranski proizvod pri dezo-doraciji olja. Nadalje iščemo možnosti za pridobivanje voskov iz suspenzije, ki nastaja kot stranski proizvod pri odvoščanju sončniškega olja. Z dodatno opremo za popolnom saponifikacijo bi bilo mogoče oljne usedline (talog) predelati v bolj kakovostne maščobne kisline. Do leta 1990 načrtujemo naslednje naložbe: plinifikacija tovarne in zamenjava parnega kotla, rekonstrukcija dovozne ceste, obnova jeza na reki Kokri. Ustvaritev teh naložb bo seveda odvisna od naših finančnih zmožnosti. V tem obdobju načrtujemo tudi vpeljavo proizvodnje, ki bi nas rešila odvisnosti od ene same vrste proizvoda. Kaj storiti, se ve — toda odkod poceni sredstva Ob izgubi v tozdu Vinogradništvo-kleti V tozdu Vinogradništvo-kleti Mercator-Agrokombinata Krško so lansko leto vnovič pridelali izgubo. Ob odobritvi sredstev za njeno pokrivanje je predstavnik tozda predstavil v poglavitnih obrisih sanacijski načrt, ki je bil sprejet že ob izgubi prejšnje leto in s katerim so uspeli zmanjšati izgubo v letu 1984 za 38 odstotkov. V tozdu ocenjujejo, da se je izguba začela zaradi tega, ker je bila njihova dejavnost - vinogradništvo in kletarstvo -postavljena na stranski tir, čeravno so bila vanjo vložena znatna družbena sredstva, To velja ne le za njihov tozd, marveč za vinogradništvo v Sloveniji nasploh. Pri tem pa je ta dejavnost organizirana na po- vršinah, ki za druge kulture niso primerne in veliko pripomore tudi k izvozu. Poglavitni vzroki za izgube so v prekomernem zvišanju stroškov za goriva, zaščitna sredstva, gnojila in ves ostali reprodukcijski material. Nadaljnji vzrok je pomanjkanje sredstev za vlaganje v proizvodnjo in zvišanje obresti za posojila. Od pričetka vlaganja v proizvodnjo grozdja do prodaje vina preteče 24 mesecev, ves ta čas pa so sredstva angažirana. Na ta način so obresti požrle 50% dohodka. Dejavnost je zelo odvisna od vremenskih razmer in od deldv-ne sile, ki je primanjkuje za strokovno delo v vinogradih. Nasadi so že zastareli, mehanizacija pa izrabljena. Dosedanje poslovanje brez akumulacije ni ustvarilo pogojev za obnavljanje, vse prenove pa so šle na račun redne proizvodnje. Temu se pridružujejo še neurejena in vedno zapoznela reše- Vzroki za izgubo in predvideni ukrepi za odpravo Iz gostinskega tozda Jelka Hrastnik Vsaka nova naložba je utež na vodi Po podatkih iz zaključnega računa za leto 1984 je razvidno, da bi TOZD Jelka Hrastnik iz sestava delovne organizacije M-Hoteli-gostinstvo Ljubljana poslovno leto 1984 brez pomoči delavcev celotnega sozda Mercator zaključil z izgubo 11 milijonov dinarjev. Naj navedemo vzroke, kakor jih je tozd Jelka predstavil delavskemu svetu sozda ob odobritvi sredstev za pokritje izgube. Prvi vzrok je aktiviranje naložbe hotela B kategorije, ki v prvem letu poslovanja objektivno ne daje pozitivnih dohodkovnih rezultatov. Že pri gradnji hotela smo ugotovili, da je bila že v investicijskem programu predvidena vrednost naložbe prenizko ocenjena. Zaradi nenehne rasti stroškov gradnje in slabo izdelanega projekta, premalo vkalkulira-nih sredstev za nabavo drobnega inventarja, kakor tudi za obrtna sredstva, je bila končna vrednost večja kar za staro milijardo dinar-jev; Za manjkajoča sredstva smo bili prisiljeni najemati dodatna'posojila po neugodnih obrestnih merah, ki so v letu 1984 občutno narasla. To je tudi vzrok, ki je občutno vplival na zmanjšanje plačilne sposobnosti. Za usposobitev likvidnosti smo najemali premostitvena posojila, pri Mercator-lnterni banki. Drugi vzrok za izgubo Jelke Hrastnik izvira iz poslovanja Obrata družbene prahrane. Težave izvirajo iz nedoslednega izpolnjevanja Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za odplačilo obveznosti do obrata družbene prehrane in pa zaradi razlike med prodajnimi in nabavnimi cenami. Zaradi teh vzrokov, ki so obetali slab uspeh poslovanja v letu 1984, so samoupravni organi tozda že med letom sprejeli predsanacijski in sanacijski program r vrsto ukrepov za odpravo vzrokov nastale izgube. Več ukrepov iz sprejetega sanacijskega programa je dolgoročne narave in bo treba z njim nadaljevati v letošnjem poslovnem letu. vanja cenovnih razmerij pri proizvodnji grozdja in vina ter upadanje življenjskega standarda, ki zmanjšuje povpraševanje po vinih, predvsem pa rdečih. Tozd bo vztrajal pri doslednem izvajanju sanacijskega načrta, ki ga je sprejel za leto 1983. Prizadeval si bo za zagotovitev sredstev za vlaganje v vinogradištvo in zaloge vin. Rekonstruirati bo treba 10,25 ha vinogradov, s tem da bi dosegel tozd posojila po ugodnejši, 18% obrestni meri. Obnove ne bodo smele iti v breme stroškov redne proizvodnje. Zamenjati bo treba izrabljeno mehanizacijo. Kvalificirane kadre bo treba pridobiti s štipendiranjem. Z uveljavitvijo tržnih načel bo treba izpeljati dohodkovno povezovanje med proizvodnjo, predelavo in prometom z vini ter si deliti ustvarjeni dohodek v skladu s stoškovnimi razmerji. Ustanoviti bo treba lastne rizične sklade z združevanjem sredstev za obnovo vinogradov. V sozdu Mercator-KIT bo treba dati prednost celotnemu asortimanu vin tozda Vinogradništvo-kleti ter s tem ustvariti pogoje za pokrivanje nerentabilne vinogradniške proizvodnje. V tozdu opozarjajo, če se bodo opisani pogoji gospodarjenja nadaljevali, bo dejavnost vinogradništva zamrla, »naše griče bo preraslo grmovje in robida, vsi skupaj pa bomo prikrajšani za prisotno domačo kapljico. Tega pa ne smemo dopustiti, zato bo tudi ta dejavnost morala najti svoje mesto v planih sozda, saj je v proizvodnjo vloženi dinar vedno bolj naložen kakor dinar v pokrivanje izgube.« Boljši poslovni uspeh v letu 1985 bomo dosegli z naslednjimi ukrepi: - Dosledno izpolnjevanje Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za odplačilo obveznosti do Obrata družbene prehrane med tozdom Jelka Hrastnik in ozdi Hrastnika. - Povečanje storilnosti s pobo-Ijšanjem kakovosti gostinske ponudbe. - Povečanje gospodarnosti poslovanja in zmanjševanjem porabe sredstev v skladu s kazalci podskupine dejavnosti. - Delitev sredstev za osebne dohodke izključno vezati na ustvarjeni dohodek in družbeno dogovorjena merila. - Izboljšanje organizacije poslovanja. - Zaostritev delovne discipline in odnosa do dela. - Poostritev notranjega nadzora nad poslovanjem. Tozd obeta, da bo z navedenimi ukrepi zmogel poslovno leto 1985 zaključiti brez izugube. Na zasedanju se je predstavnik tozda zahvalil delegatom delavskega sveta in preko njih vsem delavcem sozda Mercator-KIT za izkazano pomoč. Drugi o nas Iz Dela V Sloveniji bo le en izdelovalec škropilnic TOZD Agromehanika Kranj* iz sestava Mercator-KŽK Gorenjske bo od mariborske Metalne prevzela del njenega proizvodnega programa kmetijske mehanizacije in se poslovno-tehnično povezala s sozdom Agros. V Metalni bodo prenehali izdelovati škropilnice za zaščito rastlin, ker imajo s to proizvodnjo zaradi majhnih serij, licenčnih stroškov in še drugih vzrokov izgubo. V Agro-mehaniki, kjer izdelujejo podobne škropilnice, imajo to proizvodnjo bolje vpeljano, zato je rentabilna. Agros želi povezave z Agromehniko zaradi tega, da bi kljub opustitvi proizvodnje v Metalni v svojem prodajnem programu obdržal celovito ponudbo kmetijskih strojev za obdelavo zemlje in predsetve-no pripravo, za oskrbo in zaščito rastlin ter za spravilo pridelkov. Za Agromehaniko pa je povezava zanimiva, ker ji bo odprla prodajo izdelkov na tuja tržišča. Vsakdo, ki laja nate, ni tvoj najboljši prijatelj. • Rekel mi je opica; le kako si upa, vol zarukani. • ■ Nerodovitna tla večkrat obrodijo več, kot odličen setveni plan. • < Vsaj odvežite me, če ste mi dali že nagobčnik. Marko Bokal Mercator I Mercator na Dolenjskem ■ na Dolenjskem Iz Mercator — Standarda, Novo mesto Ljuba Sukovič Dozidava trgovine v Šentjerneju Po večkratnih odlaganjih in zapletljajih so delavci SCT iz Ljubljane 13. junija 1984 končno le začeli z delom za razširitev oziroma dozidavo trgovine v Šentjerneju. Bila je že leta premajhna in ni mogla dovolj hitro in solidno postreči vseh strank, predvsem zaradi prostorske stiske samopostrežne trgovine. Po osmih mesecih dela na starem in novem objektu so prodajalci poslovalnice tozda Standard v Šentjerneju v ponedeljek, 25. februarja, že začeli delati v novih prostorih, ki so jih odprli brez uradne otvoritve. Skupna prodajna površina zdaj znaša 720 m2, prej je bila le 350 m2. Glavni namen dozidave je bil razširitev premajhne samopostrežne trgovine, ki je poslovala samo na 65 m2 prodajne površine. Nad samopostrežno trgovino pa se je povečal prostor tudi za prodajo pohištva, bele tehnike, akustike in posode ter tekstila. V spodnji etaži so poleg samopostrežne trgovine in mesarije še lep oddelek kozmetike, galanterije in izdelkov za turistično ponudbo. Dozidava trgovine je bila financirana iz sredstev tozda, iz združenih sredstev sozda in posojilom z obnavljanjem. Po predračunu velja 46 milijonov dinarjev. Za leto 1985 poslovalnica načrtuje 443 milijonov dinarjev realizacije, tega jim glede na nove pogoje dela in povečane prodajne površine ne bo težko doseči, kljub zmanjševanju kupne moči potrošnikov. Pogiad na salon pohištva. Zadovoljni obrazi prodajalk na oddelku galanterija (n kozmetike. U6no Izdelani apomlnkl šentjemejekega petelina In ostalih spominskih predmetov privabljajo radovedne poglede kupcev in turistov iz izložbene vitrine, ki je obrnjena na ulico. Otvoritve Moj sodelavec I Moj sodelavec Z računovodkinjo Mercator-Standarda v Novem mestu Ljuba Sukovič Pomoč računovodskim službam tudi s sozda Marija Vesel je ena tistih skromnih osebnosti, ki jih težko pregovorimo, da odgovorijo na nekaj vprašanj za javnost v zvezi s svojim delom. Ne mara publicitete, saj pravi, da opravlja le svoje dolžnosti po svojih najboljših močeh. Na delovnem mestu računovodkinje tozda je že od leta 1976. Tudi prej je vseskozi delala v računovodsko-finančni službi. Njena delovna doba šteje že polnih 32 let. Dela vodja računovodske službe so strokovna dela, ki ponavadi ostajajo v zakulisju celotnega poslovnega procesa delovne organizacije in pridejo do izraza le ob terminih, ko se zahtevajo poročila o poslovanju in delu posamezne delovne organizacije za določeno obdobje. Le malokateri delavec se vpraša, kaj vse je bilo treba pred tem napraviti. Poleg tega je treba slediti še vsem predpisom in uredbam, da bi DO poslovale v skladu z veljavnimi zakoni. Prav zato sem se odločila, da v času obravnave zaključnega računa predstavim eno od delavk, ki morajo imeti zakone in poslovanje delovne organizacije takorekoč v mezincu. Tovarišica Veselova, ali pogrešate kakšno strokovno službo v okviru sozda? Veselova: Zelo. V okviru DS SOZD Mercator-KIT bi morala biti strokovna služba za računovodske in finančne posle. DO Rožnik ima na primer kolegij računovodij. Za ostale DO ne vem. Na ravni sozda pa tako ustanovo zelo pogrešam. Ali mislite, da bi biia dobrodošla tudi svetovalna služba za finančno politiko? Veselova: V našem tozdu računovodska in komercial- na služba izredno dobro sodelujeta in se med seboj dopolnjujeta. Na ravni sozda pa imam občutek, da to ne teče tako. Do stikov s komercialno službo sozda pride le občasno, to je takrat, ko ji posredujemo že-Ijene podatke o poslovanju našega tozda. Zato še en- krat poudarjam, da bi se v delovni skupnosti sozda morala osnovati primerna strokovna služba, ki bi na finančnem in knjigovodskem področju povezovala in svetovala ter pomagala računovodskim službam pri članicah ter organizirala . posvetovanja in strokovne seminarje. Tovarišici Veselovi sem se zahvalila za prijaznost in ji zaželela še mnogo delovnih uspehov. Ljudje držijo pesti, da bi nam uspelo; vendar zakaj pesti? Varčujmo je geslo razsipnih, delajmo je geslo lenih, izplavali bomo pa geslo Jugoslovanov. Na srečo statistika evidentira le nezaposlene, ne pa tudi tistih, ki ne delajo. Marko Bokal Nanosove vesti Z obnovo so delavci blagovnice poskilbell tudi za lično razporeditev In za povečano izbiro blaga. * Otvoritve obnovljene blagovnice v Ajdovščini ao se udeležili tudi vodilni delavci M-NANOSA. Na sliki vodja Blagovnice DAVORIN FUČKA pojasnjuje gostom podrobnosti v zvezi z obnovo poslovnih prostorov. Obnova blagovnice v Ajdovščini V sredo, 6. februarja letos so svečano odprli prenov-Neno blagovnico v Ajdovščini, ki jo upravlja tozd Izbira Postojna. Ta blagovnica je ena starejših v Mercator-Nanosu, saj je bila zgrajena v letu 1969. Ves čas poslovanja ni bilo vanjo večjih vlaganj, tako da je bilo sedaj, Po 16. letih nujno opraviti več obnovitvenih del. Tako so bili položeni novi tlaki, pobeljena vsa notranjost in nabavljena nova oprema. Poleg tega pa so bila opravljena še vsa potrebna električarska in mizarska dela. V razgovoru z vodjem blagovnice Davorinom Pučkom smo izvedeli nekaj osnovnih podatkov o tej poslovni enoti. V letu 1984 je blagovnica imela 23 milijonov dinarjev prometa. •s Njihov količnik obračanja je 5,5. Plan za leto 1985 pa je 30 milijonov dinarjev. V blagovnici so naslednji oddelki: galanterija, elektro, bela tehnika, kratka roba, konfekcija, pohištvo in v ločenem prostoru bife. Zaposlenih je 30 delavcev, od tega 24 žensk in 6 moških. Pri njih je fluktoacija zelo majhna, saj jih je večina zaposlenih v blagovnici od njene ustanovitve. Po mnenju vodje so vsi dobri delavci, privrženi Nanosu. Blagovnica je bila zaradi obnove zaprta slab mesec. Zasluga gradbene skupine tozda Izbira, z njihovimi pleskarji, električarji in mizarji je, da so bila dela opravljena v kratkem času. Predvsem gre za to velika zasluga vsem delavcem blagovnice. Glede na dejstvo, da v kraju primanjkuje trgovin s prehrambenim blagom, bi bilo v bodoče treba razmisliti o ustanovitvi oddelka prehrane. Za to so možnosti, saj je bila pred leti odkupljena stavba, ki se drži blagovnice in bi v njej lahko preuredili primerne poslovne prostore. Stavba je pod spomeniškim varstvom in bo potrebno dobiti soglasje Zavoda za spomeniško varstvo. Sergej Peternost Akcijska konferenca Komunisti M-Nanosa so se februarja letos zbrali na akcijski konferenci, kjer so obravnavali gradivo za akcijsko konferenco ZKJ v trgovini, ki je bila v Beogradu v zvezi z nalogami ZK v izvajanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Navzoči so obravnavali probleme v zvezi s samoupravnim položajem trgovine, družbenoekonomske odnose v trgovini, razvoj dohodkovnih odnosov, združevanje dela in sredstev, materialni položaj delavcev v trgovini, planiranje in finančno stanje trgovine. Po izčrpni .azpravi so delegati vseh osnovnih organizacij ZK Nanosa sprejeli naslednje sklepe: - stališča oz. zaključki, ki so opredeljeni v tezah za akcijsko konferenco komunistov v trgovini, naj se dopolnijo z določitvijo konkretne odgovornosti za tiste, ki so jih dolžni izvajati, - z ukrepi tekoče ekonomske politike je potrebno upoštevati enakopraven položaj trgovine, kot je to opredeljeno že v ustavi, - spremeniti in dopolniti je potrebno zakon o trajnem povezovanju trgovine s proizvodnjo. Vsebino povezovanja je potrebno prepustiti subjektom združevanja, - konkretneje je potrebno opredeliti, kako bi bilo omogočeno trgovini pridobivanje obratnih sredstev, - ukrepi za izboljšanje položaja trgovine znotraj M-Nanosa so predvsem razvijanje specializacije, zmanjšanje stroškov poslovanja in povečanje storilnosti. Na konferenci so izvolili devetčlansko delegacijo za regijski posvet v Lipici 13. 2. 1985, in delegata, ki se udeleži akcijske konference komunistov v trgovini v Beogradu 21. in 22. 2. 1985. Delegatka je bila Irena Jurca iz tozda Izbira Postojna. Serge] Paternost Pravnik svetuje Dokazovanje vinjenosti V zvezi z dokazovanjem vinjenosti na delu in uživanjem alkohola med delom so različna tolmačenja in mnenja, zaradi česar bomo skušali osvetliti to problematiko. Načelo je, da zoper delavca, ki kaže znake vinjenosti ali pa uživa alkohol med delom, ni mogoče uporabiti nobenih prisilnih ukrepov. Alkotest se sme uporabiti le v primeru, če delavec na preizkus pristane, tako da moramo v nasprotnem primeru uporabiti za dokazovanje vinjenosti druga dokazna sredstva, zlasti pa izpovedi prič, opazovanje vedenja delavca in čirugo. Sicer pa mora pristojni delavec ob sumu vinjenosti napraviti zapisnik, v katerega mora vnesti čas in kraj preizkusa z alkotestom kot tudi imena prisotnih delavcev. Zabeležiti je treba, kakšne znake vinjenosti je delavec kazal. Skratka, v tem ugotovitvenem zapisniku je treba čim natančneje opisati znake, ki jih je pooblaščeni delavec zaznal pri delavcu, ki je osumljen vinjenosti, ter imena in naslove prič. Kolikor bolj natančen bo opis, tem manj bo problemov z dokazovanjem vinjenosti. Ali pripada delavcu v primeru neopravičenega izostanka osebni dohodek? Delavec je neopravičeno izostal z dela določeno število delovnih dni, a mu iz določenih razlogov ni prenehalo delovno razmerje. Vprašanje je, ali za te dneve pripada delavcu osebni dohodek. Mnenja smo, da delavcu za te dneve neopravičenega izostanka ne pripada osebni dohodek, ker dejansko zaradi odstotnosti ni ustvaril dohodka niti ni opravil svojega dela. Osebni dohodek dobi na podlagi rezultatov svojega dela. Zaradi izostanka delavec ni dosegel nobenih rezultatov dela, zato mu torej ne pripada osebni dohodek. Sergej Paternost Nanosov! veterani Ugotavljamo, da je še vedno v delovnem razmerju nekaj delavcev, ki so nepretrgoma zaposleni v Nanosu preko 25 let in so dejansko orali ledino Nanosa v petdesetih letih, zaradi česar smo se odločili, da jih predstavimo bralcem. Kot prvo smo izbrali Zlato Vasle, tajnico predsednika poslovodnega odbora M-Nanosa. Zlata, kot jo običajno kliče- letu 1957, in sicer v Prestranku, mo, se je v Nanosu zaposlila v Na delo je bila sprejeta kot taj- ZLATA VASLE, tajnica predsednika poslovodnega odbora M-NANOSA, ena Izmed veterank delovne organizacije, ki nepretrgome 28 let združuje delo v njej. niča takratnega direktorja Slavka Humarja-Hrasta. To delo .opravlja še vedno, nepretrgoma že 28 let. Poleg tajniških del je morala opravljati še administrativna dela za komercialo, vsa dela v zvezi s kadrovanjem, registracijo podjetja, skratka vse, kar je bilo potrebno za takratno dejavnost podjetja, ki je zaposlovalo povprečno 90 delavcev. V Prestranku so imeli že takrat organizirano družbeno prehrano, in sicer kot kosilo v lastni menzi. Delovno vzdušje je bilo takrat na višji ravni kot sedaj, kljub stabilizaciji. Sestanki so bili vedno po delovnem času - popoldne. Več je bilo pismenega poslovanja s strankami kot telefoniranja. V letu 1961 se je sedež podjetja s skladišči preselil v Postojno, v novo zgrajene prostore na Tržaški 59. Takrat je podjetje razširilo svojo dejavnost in izpopolnilo organizacijo dela. Zlata je družbeno politično aktivna tako v delovni organizaciji, kot v krajevni skupnosti. Poleg tega, da ima vrsto funkcij, je tudi članica predsedstva občinskega komiteja ZK Postojna. Ni ji žal časa in nadurnega dela, ki so ga včasih morali opravljati, saj si je s tem pridobila veliko delovnih izkušenj in delovnih navad, ki jih sedaj uspešno uporablja pri svojem vsestranskem delu. Nanosove vesti Nanosove vesti Kanin vabi Na pustni torek je bila tradicionalna pustna povorka po postojnskih ulicah. Poleg domačih voz in mask so sodelovali tudi Cerkničani s svojim ogromnim »Postojnskim zmajem« in skupino »Butaljcev«. Na sliki je »Postojnski zmaj«, parkiran pred skladiščem Mercator-Nanosa. Pričakuje pričetek povorke. Tudi delavci tozda Grosist so se odločili za pustovanje. Tako so na pustni torek pripravili mrtvaški oder za Pusta. Naslednji dan so mu pripravili dostojen pogreb. Na slikah Pust na mrtvaškem odru in Povorka z žalujočimi pogrebci. V mesecu marcu bo naš počitniški objekt - stanovanje v Kaninski vasi, lahko že sprejel prve goste. Z nakupom in usposobitvijo teh prostorov je uresničena dolgoletna želja Nanosa po letovišču v gorskem svetu, oziroma je realizirana 2. točka Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za usposobitev in razširitev počitniških kapacitet, ki govori o počitniških kapacitetah v gorskem svetu. Kje je Kaninska vas? Pri Bovcu, ki leži sredi naravnega alpskega amfiteatra in je izhodišče za mnoge izlete v okolici. Za ljubitelje planin in visokogorskih smučišč je Kaninsko pogorje eno najlepših alpskih predelov pri nas. Na Kanin se lahko povzpnemo v vseh letnih časih s kaninsko žičnico. Na višini 2300 m je restavracija. Obiskovalci Kaninske vasi bodo lahko gojili alpsko in turno smučanje vse od marca do maja. Druge užitke pa nudijo lepote, kopanje, kajak na divjih vodah, sprehodi v alpskem svetu, lov in ribolov. Kakšen je naš počitniški objekt? Stanovanje v izmeri 38 m2, ki obsega kuhinjsko hišo, dnevni prostor in spalnico, hodnik, kopalnico z WC in shrambo, ki je poleg stanovanja. Opremljeno je za bivanje do 6 oseb. Kako in pod kakšnimi pogoji bomo najemali te počitniške prostore, pa je določila komisija za upravljanje počitniških objektov na svojem sestanku, 24. januarja letos, potrdila pa konferenca sindikata Mercator-Nanosa na sestanku 2. februarja 1985. Pogoji 1. Pravico uporabe objekta imajo vsi delavci Mercator-Nanosa Postojna in njihovi ožji svojci (mož, žena, otroci, oče, mati). 2. Cena dnevnega bivanja znaša 500 din, ne glede na število oseb. Poleg cene plača uporabnik še turistično takso. 3. Stanovanje bo posameznemu uporabniku na voljo za izmeno po 7 dni. 4. V stanovanju lahko biva največ 6 oseb. 5. Tako je načrtovati dva termina, zaradi lažje razporeditve v primeru večjega števila prijav-Ijencev. 6. V primeru večjega odziva bodo pri razporeditvi upoštevani še dodatni pogoji in to: a) delavec lahko le enkrat letno koristi usluge enega od počitniških objektov Nanosa, tozda ali sozda (morje, gorski svet) b) v zimskih šolskih počitnicah imajo prednost družine s šolarji c) v smučarski sezoni imajo prednost skupine delavcev-smučarjev za pripravo na zimsko mercatoriado. 7. Za upokojence ter zakonce in otroke umrlega delavca Mercator-Nanosa veljajo isti pogoji kot za zaposlenega delavca. Roki izmen 1. 3. - 8. 3. 1985 8. 3. - 15. 3. 1985 15. 3. - 22. 3. 1985 22. 3. - 29. 3. 1985 29.3,- 5.4.1985 5. 4. - 12. 4. 1985 12. 4. - 19. 4. 1985 19. 4. - 26. 4. 1985 26. 4. - 3. 5. 1985 3. 5. - 10. 5. 1985 10. 5. - 17. 5. 1985 17. 5. - 24. 5. 1985 31. 5. - 7. 6. 1985 7. 6. - 14. 6. 1985 14. 6.-21. 6. 1985 21. 6. - 28. 6. 1985 28. 6. - 5. 7. 1985 5. 7. - 12. 7. 1985 12. 7. - 19. 7. 1985 19. 7. - 26. 7. 1985 26.7,- 2.8.1985 2. 8. - 9. 8. 1985 9. 8. - 16. 8. 1985 16. 8. - 23. 8. 1985 23. 8. - 30. 8. 1985 30. 8. - 6. 9. 1985 6. 9. - 13. 9. 1985 13. 9. - 20. 9. 1985 20. 9. - 27. 9. 1985 27. 9. - 4.10. 1985 4. 10.- 11.10. 1985 11. 10,- 18.10. 1985 18. 10.- 25.10. 1985 25.10. - 1.11.1985 1.11.- 8.11.1985 8. 11.- 15.11. 1985 15. 11.- 22.11. 1985 22. 11.- 29.11. 1985 29.11, - 6.12.1985 6. 12,- 13.12. 1985 13. 12,- 20.12. 1985 Počitniški objekt članic sozda v Kaninski vasi Objekt lahko koristi 10 oseb. Cena dnevnega penziona znaša 600 din, ne glede na število oseb. Naša organizacija je na vrsti od 31. maja do 7. junija PRIJAVNICA Priimek in ime__________________________________zaposlen v TOZD ____________________________stanujoč__________________________1— Štev. os. izkaznice_______________________________________—----- Priimek in ime ožjih svojcev (zakonca, otrok, očeta, matere) ____________________________št. os. izk________oz. rojen--------- ___________________________ št. os. izk________oz. rojen_________ __________________________št. os. izk._______oz. rojen_________ ____________________________št. os. izk. oz. rojen--------- ___________št. os. izk._______oz. rojen--------- Počitniški objekt Nanos v Kaninski vasi želi najeti-------------- od______________' do______________________ali-------------------- od---------------------do---------------------------------------- Datum _________________________ Podpis___________________________ 1985. Prijavnice za počitniške prostore pošljite v kadrovsko službo Mercator-Nanosa, Skupne službe, Postojna, do 15. marca 1985, na obrazcu »Prijavnica«. Prijave, prispele pred tem razpisom, ne bodo upoštevane, zato naj se intresenti ponovno prijavijo. Predsednica komisije za upravljanje počitniških objektov: Zlata Vasle Nanosove vesti V ponudbi tozda Contal Stane Jesenovec Obogatite kuhinjo in zvočno kakovost V enajstem nadstropju stolpnice »Plava laguna« v Ljubljani skoraj vsak mesec ponudijo kupcem nov izdelek, ki je lahko v pomoč gospodinjam, nosilcem domačih financ, odkrivalcem računalništva ter iskalcem dobrega zvoka ali slike. Te dni so v Mercatorjevi Mednarodni trgovini, v tozdu Contal - zastopstvu tujih firm predstavili dve novosti. Prva bo razveselila predvsem tiste, ki bi radi imeli v kuhinji z belim pohištvom mikrovalovno pečico enake barve. SHARP pod oznako R-6200 izdeluje tudi mikrovalovno pečico bele barve, ki jo je mogoče vgraditi v kuhinjski element. To je pečica z mikrovalovno močjo 650 W, z vrtljivim podstavkom ter s petimi stopnjami moči delovanja. Zanjo je treba odšteti 730,30 marke ter okrog 60 odstotkov dinarskih dajatev. Druga novost bo vnesla v vaš dom dober zvok z nizozemskimi zvočnimi omaricami BNS. Contalovo zastopstvo tujih firm ponuja šest modelov, in sicer vse iz skupine »Economic Line«, model 244 iz grupe »Ouali-te line« in tudi NSO iz »Top line«. Slednji je namenjen ozvočenjem najrazličnejših prireditvenih prostorov. Zvočne omarice za domače potrebe stanejo od 396 do 996 holandskih guldnov za par in okrog 65 odstotkov dinarskih dajatev. Za NSO pa boste odšteli 2.396 guldnov in pripadajoča dinarska sredstva. Vodja zastopstva Zdene Mir nas je opozoril na posebnost, za katero so se odločili kot prvi v Jugoslaviji. Prevzeli so jam- stveno dobo, ki privlači kupce zvočnih omaric NBS tudi po drugih evropskih državah. Ta bo, seveda ob običajnem ravnanju z zvočnimi omaricami NBS, kar pet let. Prav zanima nas, ali bo taka jamstvena doba za ostale prodajalce podobnih izdelkov, izziv ali napota. m m @ g£j © gol ca m O 3 a Za praznik žena so v sejni sobi Mercator-Ete v Kamniku priredili razstavo ročnih del Lahko zapišemo, da ni bilo izdelka, katerega si ne bi želeli imeti kot okras svojega doma. Pa ne mislite, da so razstavljale samo ženske. Že odmaknjeno, a še ne zastarelo! Kristina Antolič MIP lovi potrošnike i Približuje se 40-letnica osvoboditve glavnega mesta Načrti pred praznovanjem Zeleni prstan okoli Ljubljane Ko se bomo letos mercatorjevci po večletni tradiciji vnovič skupno podali na pohod Po poteh partizanske Ljubljane, bomo šil že po novi Poti spominov in tovarištva. Trasa bo namreč letos prebita, tako vsaj obljublja odbor za izgradnjo pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana. »Zeleni prstan okoli Ljubljane« bo spomenik vsem domoljubom v okupiranem, a nepokorjenem mestu, ki je bilo med zadnjo vojno zasedeno 1493 dni, od tega 1170 dni obdano z bodečo žico. Spomenik pa bo hkrati tudi rekreacijski prostor glavnega mesta Slovenije. Poleg možnosti za spominske prireditve, kakor so štafeta, kurirčkova pošta, pohod ob žici, bo to prostor smučarskih tekmovanj, sprehodov in iger za otroke. Te možnosti nekateri Ljubljančani že zdaj s pridom uporabljajo. Ob 40. obletnici osvoboditve Ljubljane bo otvoritev PST ena od osrednjih proslav v mestu. Na 34 kilometrov dolgi poti je zdaj zasajenih več kakor 5 tisoč dreves. V akcijah se je zelo izkazala ljubljanska mladina, pripadniki JLA in kadeti. Vsi ti so v letu 1984 opravili 46.432 ur prostovoljnega dela. Nekateri odseki bodo dokončno zgrajeni naknadno, skupaj z objekti cestnega omrežja Ljubljane. Pot še ni dokončno urejena. Javni natečaj lani poleti je prinesel nekaj uspelih rešitev za ureditev videza PST. Vse pa je pripravljeno za opremo poti - klopi, mizice, koški - ter za označitev - kažipoti, makete, talne oznake itd. Urediti bo treba še okolico 102 spominskih kamnov, ostanke bunkerjev ipd. Za končano fazo ureditve poti mora odbor zbrati do 9. 5. letos dobrih 38 milijonov dinarjev, do konca leta pa še 40 milijonov za vrnitev posojila, brez katerega lani ne bi bilo mogoče opraviti nčrtovanih del. Odbor se obrača na občane Ljubljane, predvsem na podpisnike sporazumov in dogovora o prispevku po 200 din na zaposlenega letno, naj izpolnijo svojo obljubo, da bi letos uspeli s to obogatitvijo mesta. Kolektivi, ki doslej niso sodelovali, naj se po možnosti odzovejo z enkratnim letnim prispevkom, vsaj s 500 dinarji. Center za obveščanja POT Ptujčani si ne moremo kaj, da se ne bi pohvalili z našimi folklornimi prireditvami, še posebej s kurentovanjem, ki je letos praznovalo srebrni jubilej. Poleg karnevalskih skupin so sodelovale tudi delovne organizacije s svojimi domiselnimi prispevki ter ob tem našle priložnost, da se narahlo pošalijo z našim gospodarstvom, posamezniki ipd. Med pustnimi skupinami sta bili tudi dve Mercatorjevi — iz Izbire — Panonije. Ptujčani si ne moremo kaj, ua se ne bi pohvalili z našimi folklornimi prireditvami, še posebej s kurentovanjem, ki je letos praznovalo srebrni jubilej. Poleg karnevalskih skupin so sodelovale tudi delovne organizacije s svojimi domiselnimi prispevki ter ob tem našle priložnost, da se narahlo pošalijo z našim gospodarstvom, posamezniki ipd. Med pustnimi skupinami sta bili tudi dve Mercatorjevi - iz Izbire - Panonije. Ce bodo mornarji na ladji MIP res ulovili veliko potrošnikov, ki pa morajo imeti debele »preftašne«, potem ni bojazni, da bodo imeli zaposleni osebni dohodek pod 22 tisoč dinarjev, saj nam skupina v povorki pred mornarji slika svetlo prihodnost. Naša skupina »MIP LOVI POTROŠNIKE« je zasedla 2. mesto in dobila 12.000 din nagrade, 4. mesto pa skupina »SLIKAMO SVETLO BODOČNOST« in 5.000 din. V času prikazovanja pustnih šeg in navad je Turistično društvo Ptuj podelilo tudi pismena priznanja za najbolj domiselno urejene izložbe. Pismeno priznanje je prejela tudi naša blagovnica v Ptuju. Posebna pohvala velja našim aranžerjem! Mercatorjev mozaik Stanovske vezi Ivan Lubej - predsednik Al Mercatorjev mozaik Na deževno soboto, 3. marca v Rožu Stane Jesenovec Povsod je tudi kakšen Mercatorjevec Aktiv invalidov KŽK Gorenjske Kratko ieto delovanja aktiva invalidov KŽK Gorenjske [e brezdvomno opravičilo pobudo za ustanovitev aktiva, širšemu kraju dejavnost seveda ni znana, ker pač nismo bili preglasni — morda celo premalo — saj smo delovali le na sejah in preko pristojnih organov ter delno v Društvu invalidov občine. Da je bilo delovanje manj opazno širšemu krogu, je krivo najbrž dejstvo, da je večina invalidov nemalo obremenjena s svojim stanjem, ki jih je povečini iznenadilo in, delno zaradi prejemkov, ki jih po uveljavitvi invalidnosti prejemajo. Vsak invalid pač pričakuje in tudi »obljubljeno« je vsakemu, naj bi kot invalid, četudi bo dela! na nižje plačanem delovnem mestu, prejemal enake osebne prejemke kot pred uveljavljanjem invalidnosti, vendar je večina zaradi zamotanih predpisov bolj ali manj prikrajšana. Da bi to kar najbolj ugodno rešili, si prizadeva naš aktiv in tudi merodajne službe delovne organizacije. S tem »prikrajšanjem« je povezano tudi dejstvo, da marsikateri invalid začne iskati bolje plačane delovne naloge ali dodatne zaslužke in s tem kaj kmalu povzroči zavist. Sodelavci ugotovijo, češ, saj temu nič ne manjka, ampak je simulant. Takšnim ugotovitvam naj velja naš (invalidov) odgovor, da so zdravniki pač dovolj preudarni in uvidevni pri priznavanju invalidnosti in da je vsakomur prej ali slej žal, če kakor koli uspe s prevaro priti do priznanja invalidnosti. Druga zadeva, ki ji hočemo posvetiti več pozornosti, je ustrezna zaposlitev jnvalidov. Ugotavljamo, da več invalidov ne opravlja delovnih nalog, za katere so bili predvideni oz. določeni. Te spremembe ali menjave so večkratni vzroki že omenjenega prikrajšanja pri OD ali pomanjkanja primernega dela, včasih pa tudi bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja. Zadali smo si nalogo, da v tej zvezi ugotovimo morebitne negativne strani sprememb. V delovni organizaciji KŽK Gorenjske dela povprečno 40 invalidov, katerim je priznana večja ali manjša stopnja invalidnosti ali kakorkoli uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz tega. Večina vseh invalidov je uvidela, da je prav in koristno, če se neobvezno včlanijo v Društvo invalidov, ki deluje pri vsaki občini, saj tudi iz tega članstva lahko pridobijo kaj obširne pravice. Včlanje-nju smo posvetili dokaj pozornosti, vendar je bil uspeh slab. Res je, da nimamo pregleda članstva, saj živijo naši invalidi vsaj v petih občinah. Pomanjkljivo evidenco o naših invalidih bomo skušali v letošnjem letu urediti z uvedbo posebne kartice, s katero naj bo razvidno stanje vsakega invalida in omogočeno hitrejše ukrepanje, kjer je potrebno. Tudi med našimi članicami že klubi upokojencev Fani Papler Ob razvitju prapora Zamisel predsedstva Kluba upokojencev Mercator Ljubljanskih mlekarn, da si nabavimo društveni prapor, se je uresničila. Prišel je 29. december 1984, za nas veliki dan, ko smo ob srečanju naših članov v hotelu Ilirija v Šiški doživljali to veliko srečo. Ob vstopu v dvorano, ki je bila za ta dan primerno okrašena, je naša članica Pepca Groznik pripela na prsi vsakemu udeležencu svečanosti rdeč nagelj in značko Kluba upokojencev Ljubljanske mlekarne, kar je dalo proslavi poseben čar. Srečanje in proslavo je odprl sekretar tovariš Stojanovič-Brko. Med gosti sta bila predstavnika KU Emone Čevan in Dolinar, od KU Lesnine pa Debeljak. Vse navzoče, ki so se zbrali v velikem številu, je pozdravil tudi predsednik našega kluba Janez Volaj, ter nam predstavil delovanje kfuba, ki šteje 139 članov, ustanovljen pa je bii v letu 1977. Prirejamo prijateljska srečanja, izlete, predvsem v kraje, znane iz NOV. Za Novo leto obiščemo na domovih bolne člane in jih obdarimo s skromnim darilom. imamo tudi svoj žertski pevski zbor, ki pod vodstvom tovariša Cerarja sodeluje na naših prireditvah in izletih. Odločili smo se, da si nabavimo prapor, saj je to simbol vsake organizacije. Smo prvi Klub upokojencev v Jugoslaviji, ki smo si ga omislili. Nastala je tišina, nakar je tovariš Volaj pozval tovariša Stojanoviča, naj prinese prapor. Z velikim aplavzom smo pozdravili tega lepotca, na katerem so se lesketali srebrni in zlati žebljički z imeni vseh tistih, ki so zanj prispevali in s tem omogočili nabavo, ki bo v ponos nam in zanamcem - upokojencem Mle- Po vremenu dan res ni bil vzoren. Po posvetilu pa prav gotovo med tistimi marčevskimi nedeljami, ki so se številnim spoštovalcem naše polpretekle zgodovine vtisnile v spomin. Med njimi so bili tudi člani aktiva Gašperjeve bralne značke — Jože, Rok, Bine in Gordana iz tozda Trgovine Mercatorjevih Ljubljanskih mlekarn. Ob pomniku nad nekdanjim partizanskim bunkerjem na strmem pobočju pod Arihovo pečin<£ predsednik aktiva Gašperjeve bralne značke Bine Otorepec položil venec Prepričani smo, da Gordana, Bine, Rok in Jože niso bili edini iz našega sozda na VII. zimskem pohodu »Arihova peč 85« 3. marca letos nad Šentjakobom v Rožu Tradicionalni marčevski izlet Z Mercator Turistom v Benetke Bine Otorepec, predsednik aktiva Gašperjeve brlane značke v Ljubljanskih mlekarnah je sicer pričakoval za dobro četo udeležencev VII. zimskega pohoda »Arihova peč«, vendar je deževno vreme v soboto in nedeljo nadaljevanje v nedeljsko jutro 3. marca močno oklestilo število obljubljenih pohodnikov. Škoda! Prepričani smo, da med skoraj 600 udeleženci te spominske slovesnosti niso bili samo ti iz sozda Mercator-KIT, le da zanje nismo vedeli. Zimski pohod »Arihova peč« in spremljajoče tekmovanje v smučarskih tekih so letos pripravili slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu, v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo ob 40. letnici pokola. Planici smo po vzponu po močno zanseženi, znaten del pa tudi po strmi poledeneli poti dosegli najprej planinsko postojanko »Koča na Arihovo pečjo«, 1084 m nad morsko gladino. V njej je tudi plošča, ki opozarja na strašni dogodek, ki je 9. februarja 1945. leta zahteval osem življenj partizanov. Le planjava okrog koče je v zimski čistosti kazala razsežnosti tega dela Karavank med Rožem in državno mejo. Vso ostalo pot nas je spremljala megla. Kazala je tudi za vojni čas verjetno neugodne značilnosti strmih bregov in previsnih, pretežno golih kamnitih sten Karavank. Povratek je bil zložnejši in pri Resmanov! lovski koči so z drugim žigom potrdili prijazni domačini, da smo spoznali delček ie svojske pokrajine, v kateri še teče negovani studenec slovenske besede. Upajmo, da bo prihodnje leto več naših delacev in kmetov lahko prineslo domov diplomo, s katero vzorni organizatorji zimskega pohoda na Arihovo peč izrečejo drobno zahvalo vsakomur, ki si utrga zimski dan in ga nameni njihovemu prizadevanju, da bi tudi mladi rod Slovencev na obeh straneh Karavank izvedel, kakšne žrtve so padle za svobodo med pripadniki našega naroda. Foto: Stane Jesenovec /. Mercatorjev mozaik karn. Srečni smo bili ob tem svečanem trenutku in tudi kaka solza ginjenosti se je utrnila. Zadonela je pesem »Domovina naša je svobodna«. Prapor je prevzel in ga poljubil član KU, praporščak Štefan Mrko-Ija, z obljubo, da ga bo varoval in nosil, kjerkoli bo to potrebno. Predsednik Voiaj se je zahvalil navzočim in delovnim organizacijam, ki so pripomogle, da se je prapor lahko nabavil in danes tukaj razvil. V imenu delovnega kolektiva nas je pozdravil in nam spregovoril sekretar Marko Glažar, nam zaželel v letu 1985 mnogo zdravja in osebne sreče. Pevski zbor je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi nato pa je sledila recitacija. Po kratkem kulturnem sporedu je bilo kosilo, nato zabava ob zvokih narodne glasbe. Skupaj smo zapeli, nekateri tudi zaplesali, Pepca nam je razdelila pakete s proizvodi Mlekarn, za katere se upravi najlepše zahvaljujemo. Bližalo se je Novo leto, zato smo se med seboj zaželeli sreče in zdravja, ki je naše največje bogat-stvo ter se razšii na domove zadovoljni, da smo preživeli med nekdanjimi sodelavci in prijatelji tako prisrčen dan, ki bo ptav zato, ker smo razvili svoj prapor, ostal nepozaben. Stara navada - železna srajca; tako pravi pregovor,in te stare navade se drži tudi Mercator Turist. V marcu sta odšla na pot dva izleta s skoraj 150 potniki; tokrat v Lipico in Benetke, kjer je bilo lepo, prijetno in zabavno. Že tradicionalni marčevski izleti Mercator Turista so vedno dobro pripravljeni; vabljiva je pot, ogledi, poskrbljeno je za zabavo, ples in v takšnem programu skoraj praviloma sodelujejo prav vsi potniki. Razveseljivo je tudi to, da kar lepo število potnikov pride na takšne izlete leto za letom in tako je vesela druščina še bolj uigrana. Dva in pol dni potepanja po Lipici in okolici, po Vipavski dolini in »skokom« v Benetke sta prav za vsakogar prebito minila. Marsikomu se-je prvič ponudila priložnost ogleda šole jahanja, za prenekatere je bilo prvo srečanje »v živo« z belimi lipicanci, da ne govorim o vožnji po kanalu Grande v Benetkah, o ogledu tisočih znamenitosti, o prelepi podzemski jami Vilenica, o Štanjelu, obisku Vipaske vinske kleti... Da, preveč je bilo vsega, da bi lahko zapisal na enem mestu in na kratko. Tombola in srečelov, nastop čarovnika, žrebanje nagrad Mercator Turista in revije Stop in druga presenečenja so napolnila mero zadovoljstva in dobrega počutja. Seveda moram omeniti tudi razstavo dei akademskega slikarja Franceta Godca, pogovor z njim in navdušenje nad njegovimi deli. Vse dogajanje »so držali na vajetih« že izkušeni vodiči Alenka, Matija in Mile, ki so skušali od začetka do konca poskrbeti za prijeten izlet in kar najboljši vtis. Nagrade za srečne dobitnike v tomboli in srečelovu pa so prispevale naslednje organizacije združenega dela: HP Kolinska, Fructal, Pivovarna Union, Radenska, KK Vipava, Trubarjev antikvariat, Pipnir Subotica, Bajer Pharma Jugoslavija, Slo-vin, IAA, Dana Mirna, Cankarjeva založba, Lek ter naše organizacije Grmada, Golovec, Steklo, Konditor, Emba, Eta, Pekarna Grosuplje, Slovenija sadje, Sadje zelenjava, Delavski dom, Hotel Bor ter seveda Mercator Turist in še Stop. Mile Bitenc Priboljški, Mercator-Ete Mile Bitenc - Studio za EP Če imate radi artičoke, kapre, olive... Imate radi posebnosti? Ste že morda pozabili na poseben okus artičok? Iščete kapre, olive? Vse to se (sicer po dolgem času) že dobi v naših trgovinah. Res ne čisto v vsaki, saj imajo te delikatese ožji krog potrošnikov. Pa vendar: naša Eta je prav v teh dneh svojo ponudbo popestrila z več izdelki. Artičoka, vložena v kisu, je bila v zadnjem času redkost na naših prodajnih policah in če so jo imeli, je bilo to iz uvoza. Zdaj ponuja naša Eta pravzaprav dve vrsti te poslastice: čisto artičoko v kisu in nekakšen »delikatesni koktejl« -kombinacijo artičoke, paprike, polnjene olive in šampinjonov. Morda še droben namig za uporabo artičoke: servirate jo lahko k narezkom, ponudite ob dobrem obloženem kruhku ali celo na slastni pizzi. Te izdelke v Eti polnijo v nove, 370-gram-ske kozarčke. Kapre, uvožene so iz Španije, ponujajo vložene v soli. Na izbiro so v malem 150-gramsk‘em kozarčku in v večjem, 570-gramskem. Z njimi obogatimo pizzo, dajejo dober okus vsem vrstam omak, nepogrešljive so pri pripravi tatarske omake, tatarskega biftka in raznih specialnih solat. Olive tudi lahko štejemo med posebnosti Etine ponudbe. Paleta ponudbe oliv je bogata, saj nudijo zelene in temne olive, s koščico, polnjene s papriko in celo feferoni. Olive se odlično podajo ob kraškem pršutu in drugih narezkih, napravijo piko na »i« na vsaki boljši pizzi itd. Zelenjavni namazi s papriko, gorčico in hrenom pa so odličen namaz na kruh ali pa podlaga vsakemu dobremu sendviču. Spretna gospodinja bo z njimi obogatila celo razne omake in zelenjavne juhe. Toliko zaenkrat o novostih oziroma posebnostih iz Ete. In kaj pripravljajo? O tem pa morda že v naslednji številki našega časopisa. Novost Iz kamniške Ete Mile Bitenc Delikatese v mini embalaži Morda je v teh dneh. Ko ste dobili v roke časopis, že na prodajnih policah nov izdelek Ete, pravzaprav nova embalaža, namenjena ožjemu izboru izdelkov. Gre za mini pakiranje gorčice, ajvarja in redkih delikatesnih. zelenjavnih namazev. V petnajstgramske plastične »vrečke« (podobno kot npr. šampinjoni) bodo kasneje polnili še druge izdelke. Takšna embalaža je zelo praktična predvsem zato, ker vsebina zadošča za enkratno uporabo: to pa je nedvomno dobrodošlo na izletih, piknikih. Prav zato računajo v Eti, da bodo dobili svoj krog odjemalcev predvsem med prevozniki in hotelirji. Izdelek bo zanimiv za prodajo v kampih, kioskih itd__Seveda bodo »mini« go- rčico, ajvar in zelenjavne namaze ponudili vsej maloprodaji in za to načrtujejo tudi posebno oblikovan oziroma potiskan karton, ki bo obenem embalaža in »posoda« za ponudbo izdelkov na prodajnem mestu. Radenska 7vx;) ■ Naši dobavitelji V želji, da bi čim bolj zadovoljili potrebe naših kupcev, smo se v »Radenski* odločili za nov izdelek SVVING COLO. Zakaj prav okus cole? Raziskave so pokazale, da je ta okus v svetu in tudi pri nas, poleg okusov po limoni in oranži, eden najbolj priljubljenih. To potrjujejo tudi podatki o prodaji cole: 68% vseh prodanih brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji je te vrste. Okus cole je najbolj priljubljen pri mladih, celo pri otrocih. Cole izvirajo iz Amerike. Prva je bila pripravljena iz oreščka cole, ki vsebuje precej velik odstotek kofeina. Po oreščku so poimenovali pijačo. Še danes dajemo to ime ošvežilnim pijačam temne barve, za katere pa sploh ni več nujno, da vsebujejo kofein, ortofosforjevo kislino, sladkor in navadno vodo, kar je osnovni recept cole. Kako smo v »Radenski« pripravili SVVING COLO? Tako kot pri vseh naših izdelkih smo se držali načela, ki nam je v »Radenski« tudi sicer vodilo pri drugih odločitvah, da namreč ponudimo ljudem, ki dajo nekaj na zdravo življenje, tako pijačo, ki je na trgu še ni. Vzeli smo našo osnovno surovino - mineralno vodo - ji dodali izvlečke oreščka cole, SEVEDA BREZ KOFEINA, vitamine, sladkor in še druge naravne sestavine. Tako je nastala SVVING COLA. Namenjena je ljubiteljem col, torej mladim po srcu in vsem, ki priznavajo kakovost pijačam z mineralno vodo, vendar brez konzervansov. - Boi videl, kmalu bomo tako nagradno prodajali tudi kaj drugega: priut, zokne, žemlje, cigarete... Naši dobavitelji Ste že poskusili piščanca PP? Perutnina Ptuj je vodilna specializirana delovna organizacija za proizvodnjo perutninskega mesa, mesnih izdelkov iz perutninskega mesa in reprodukcijskega materiala. V sedmih tozdih in DSSS so zajete vse faze proizvodnega procesa. Delovno produktivnost iz dneva v dan povečuje tako, da presega že republiška povprečja. Osnovna usmeritev te delovne organizacije, ki bo letos slavila 80 let, je nadaljevati tradicijo svojih proizvodov. Ptujski piščanec in izdelki iz perutninskega mesa so visoko cenjeni pri potrošnikih, saj ga je mogoče dobiti v vsakem večjem kraju Jugoslavije. Kakovostne proizvode nudijo na več kot 60 prodajnih mestih naše domovine. Sloves pa sega tudi izven meja naše domovine, v Zahodno Evropo, Sovjetsko zvezo ter Bližnji in Srednji vzhod, kar pa predstavlja že tretjino njihove proizvodnje. V naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo predelavo piščanca v polgotove jedi. Znane so salame pod imenom: Poli, Pipi in Koko. Pri mesarju boste lahko kupili že nove izdelke, in sicer: kokošji sendvič narezek, piščančja prša v ovitku, prekajeno kokoš, kokošjo rulado, prekajeno kokošjo klobaso, pipi salamo, polnjenega piščanca in pečenice iz kokošjega mesa. Vse delikatese, razen prekaje- nih izdelkov, so primem za dietno prehrano. Pripravili pa so tudi 22 receptov, s katerimi želijo olajšati pripravo jedi iz perutnine. Recept tokrat za bralke in bralce Mercatorja PIŠČANČJI RAŽNJIČI Za 4 osebe potrebujemo: 80 dkg piščančjih prsi 10 dkg slanine 30 dkg čebule sol, poper, žlico gorčice ali ajvarja, olje za marinado in pečenje Meso odluščimo od kosti in ga narežemo na manjše kose, primerne za ražnjiče. Meso solimo, dodamo ajvar, gorčico in dve žlici olja. V tej marinadi pustimo meso eno uro. Nakar ga nabodemo na lesena ali kovin- ■ ska nabodalca v naslednjem vrstnem redu: piščančje meso, čebula, slanina, piščančje meso. Ražnjiče na vročem žaru pečemo 10 minut po vsaki strani. Zraven ponudimo sezonsko solato ali pa samo ajvar in čebulo. Dober tek želi Perutnina Ptuj Ste že poskusili mehčalec perila Ben No, če še ne, potem vam naj to novost predstavimo mi. S trikrat manjšo količino koncentriranega mehčalca Ben bodo vaše tkanine enako prožne in mehke kot ste jih navajeni pri uporabi mehčalcev z običajno koncentracijo. Ker je tudi vonj mehčalca Ben koncentriran bo vaše perilo dovolj močno in prijetno dišalo. Trikratno koncentriran mehčalec perila Ben priporočamo tudi ža sintetična vlakna, saj deluje antistatično t. j. razelektri tiste tkanine, ki so sicer po pranju zelo električne. Trikratno koncentriran mehčalec perila Ben je bolj ekonomičen od mehčalcev z običajno koncentracijo. Pri tem mislimo predvsem na enostavnost uporabe male plastenke mehčalca Ben v primerjavi z velikimi več litrskimi plastenkami. Brez težav lahko doziramo potrebno količino mehčalca, pa tudi prostora za shranjevanje ni potrebno posebej iskati. Dve pollitrski plastenki trikratno koncentriranega mehčalca Ben nadomeščata tri litrsko plastenko običajno koncentriranega mehčalca. Poskusite, videli boste, da je uporaba trikratno koncentriranega mehčalca perila Ben, ko se nanj navadimo, neprimerno lažja, perilo pa mehko in zelo prijetno odišavljeno. Mehčalec perila BEN - trikratni koncentrat boste na prodajnih policah našli takole: bo v pollitrskih plastenkah rožnate barve, okoli »vratu« bo imela plastenka še »slinček« oziroma neke vrste etiketo v lepi, zeleni barvi. Vse to in še vabljiv nalepka vam bo pomagala, da boste novi BEN zlahka odkrili. Mehčalec perila BEh nov izdelek Lekovega tozda Kozmetika. Mile Bitenc mehčalec marec '85 Napihnjeni Mercator PROPAGANDNA ATRAKCIJA za katero so bili Celjani prikrajšani. Velikanski balon, opremljen z zaščitnim znakom sozd, naj bi imel premiero ob otvoritvi novega Mercatorjevega centra osnovne preskrbe (COP) v Celju, toda veter se z nakano propagandistov iz našega Studia za EP ni.strinjal. Ves čas je namreč pihal nad še dopustno mero (3 m/sek) in povzročal nemalo težav prizadevnim članom Balonarskega društva iz Ljubljane. Toda le teden dni kasneje je reklamni balon razveselil Barjane, ki jim je na poletu od Iga do Podpeči voščil srečno novo leto. foto: M. Skubic tekst: A. Kočevar Pravilna rešitev nagradne križanke 'mm! M M 5*. _ -r — M sd- bi ■JT1 sai £ s ngK5?^| r aP P Vo I H E rt A T A §£. z. X M S' X O ri D 0 K \1 U R i K P A E A u M i 6 A D UT Al H rt V A X .7*' A rt ■s? w JC E rt A £ b i K A t> E T t r JL E E A SJ m isTl S« s X E e' !§- K? A R R iolsj t x h' Ss. A K T XJ ■ !b 0 j K t J Z h“'» Si* R. O A šs. A T ‘X.. —• §r M •H-i- r U A K1 JB 1 J 1 A O L Pi M E s 0 S; A ■pr U T X T X A R st. JE rrt! A k A H t> 0 1 K. o 6 M A MM: A A R E a A T Uit ,-M. z**«. ttOCMS« T K 1 's jR C A s; A m- s 0 v X * T T R T A N A T?' ss* sv 1 M T B mr. X R 0 E 0 U 1 A x K. n X O A X H 0 T t iv A ssr A sr s u v X rt x X l A 0 z o L A — N E R : T A E R m T Ž i»,ti M Ss P0 v 0 L 3 A sr S' Smk. E L T \ m S 1 rt m E r a] T 0 v O R 1 E s X r rt R A N n_ ŠF" T u R rt u X f! 0 H A R A sl v” A 0 L 0 K K. Si A R A K p S R p ris 0 L Kr RV Sivi ALEKS. VALIČ RJM ■ A bncrAT V£RDI IG‘/Ar ČJPČRJr 'ZbELELL To/ARL/ mesmih-tšPELKOV hUU-tM.ŽEfiJ. IM-G PIJAVA UM ON sr. tv. a*. SERIJA' LOVEC 'ko Al Jz. &MO£>. STROJ Gl. ŠTEV. NUH&tP ENA Ob PROJEHL-ClJ | ZAČETNIK -- M&HAr &Q(q SONCA ŠEN- IME ORRLI GR&iCt BASNO- PISEC tE&ka. VAvc . M. IME bUSEMEJL OEUrsc-H JO£) AVI 10 vel,p ZGRAD- BA PAbrJ. spnej& SRASICf ČASOPIS KRAS PR! 0OP1AL. R-IHA; TPINOC, GniKAr ČRKA' N A! V ti. KARTA RAiiS/č~. 7AM tu up 2 IRIE ZASTOR. ČASOV/Ji ' eAJore- 4Z.CRKA SlVV. 'G PALEC ^Rent BREJ PR. UUbSTVO KRAJ NAl AJPCVŠČ. ULLAr T- 'peter' TRN0V5EK LO TOVA RNA AL-KpH^ p/ ~/Ao POVbPr -REF VZNOO ANTON SLOPN - JAK \ltMA IUAU Cankar. I1VR.SNI fcsvEr MOSKOVSKI PNE VNIK REKLAM. GESLO ObVSt- NAr ^ščbev ILOVICA J SAMOS. MISTER. Lepote PkJZRDSk/ MAfV\/eP 00 OSAMA' OMEŽ- PJG PIJAČA' sr. Slovanov ArJOLSTOJ POJAV NA VOD! SEVER.. hotag. te- ČRKA bos, ...RJ7EM IRSKA TEROR. ORGANIZ R« JuSosj^ . OTOK PLUS JA<5 neetA- mmiA R.UCA NEBES- NO TELO a/ASft. UfLO OB ZVEJbA . iHSTHun ORANŽE m0 ^EP^cŠT) OROŽJE bEL VLAJA cigaret. "čl K KEpuIujc LIRAMI [^j KRKINA NOSKA KOZMETIKA M KOiNET. MAE!JA. bNINp POROCUO PETER ERŽEN ANbR£J mesoje Pec Albin PESEM hvalnica 'prva zenska ttfJLVO.K! Rob! oa-RE RIMSKO PObJEtf. za rxb£ UNO CEMENTA NEMŠKI ŠTEVNI K TONA t>EL SUKALA VAšF RAJK tLEDl L7. <5020 ŽIVALI ca SAUILO ime TA RIBNICA NA bOM, bOMO V ANI EL HALA TIVOLI OSLOVO OGLA -SANJE TRENING GLASB. na^čin ME§TA NAŠ PO pular. . PEVEC Avgust Šen o Ar SKUjni t>EL KOPNEGA ZUNANJI TRGOVIN/ UO BRICA ČOŠIČ VIKTOR AVBELJ LITER UST ANO VA ZA-bENAR TUM. IGRALK^ VfA* ObL! KOVANJE LUKA v IZRAELU RA1PA0. SPOR. ANTON VOON1K. MO ZNANST- VENIK ALFKEb NA bi>Acu KONEC Molitve SPLIT STARA KHAUS. bi NASTIJ A guli GLAVNO MESTO siove- wn/c NAS KRAJ ZNA - srn ZNAN PO --URI wško n /M£ 4 IVANKA VRHOV-ČAK vaš ^ iathuovti. SHuiAP -bISCIPP. TV7&F. KOHOSi OS.TlAr*!. Gi.i.as: IZ tra VIATE LiAbov Ž.SAPIOS PteB/rAL- KA CELTA 3. Me/ DE-čEKtt HMAB -HARATE afriSka bliAVA IN PETKA VE NEHA TAbRAN OTOČVE PlOSK MERAf Ližen. ihe tlAplKAK V£NTURA: HLAtA KRAVICA M POLOTbK INATVEČ. NA SVETI1 KCUJEC. POLO- TOKA- želi & te- IVAN SZETje: m 'jPSKA fOCt/NAA tobRosTl losi p RRoz feKoci samost. OUHOV' SJIR UAGa\ - rcvKA U\t4*in'4 bUH IZ. »VIHARJA HUMSK-I POGL^V/I ZIVL-V. bPTJ-O SLOV£Aj. <3-OTO F '■LASbIKO P./N CL. SAMOGL OB .23. &.KA- kOPER /ZbCLOV TORT G RA O NA SIOVENS 3GCt>A)SE VINO NASA DO V KAHNIKl NEM. SPO/zV/kI KOVAŠKI KRAT NA 30-Rbnisk. STO KV ADR. PETROV LEPO Met sto NA- ŠTATERS. PREČNI OKOG DEE Palube Grška bOG/PIlA NESREČE Sl GERMU. OREL wmg NAUK. OKRAJ b. JTJJP.V! -JU J/A NOTO ORANJA UUbAr IMAJO CA KAbC PUŠKE KRAJ-PRJS10V češko f?CovuJ. vse v rzEbu* AMJ.CS. 7VRJST NOV!N£ MEŽNAR. OLJ M MU KOMITE KRAJ NA . FČL1ES-CU JOb <» -vwt IZ ČRKA SREDI-[&£■ VRTEPOA /V/S fILM. /S.1 TARROVD wmg cola ^ \ZAES AFRlŠ. DR.iA/A' 0Fhz&D. S" u t? GREGA N ANT. 4- SAPI06, Dee žen GARDEROBE F/OR. ŽDEČA- TEKOČI- NA KA-TlUK SB3TE/N UAFOM. DRORlŽ /GfLA-TOPVS). ŠAHI' OB Nagradna ^ križanka št. Z- Radenska Pred vami je druga letošnja nagradna križanka, v kateri sodeluje RADENSKA s svojim novim proizvodom. Rešite jo, izpolnite kupon in vse skupaj pošljite na naš naslov Mercator - Studio za EP, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 15. aprila 1985. Na kuverto obvezno pripišite NAGRADNA KRIŽANKA št. 2. Radenska bo za 5 izžrebanih prispevala lepe nagrade. 2 S -J