Naročnina mesečno ^^^mm^^ m^^^m A. MMi^ —Ček. račun: Ljnb- 29 za ^^m ^ m* ^^ljana 40 - ne- w^^m m m ^^m ^ 10.349 za ce- ^^^^^^ ^^m ^^m m M ^^PBBfe ^^m ^^^^^ ^ f^Aff inozemstvo 120 Din ^ M ^^M Praga-Dunaj 24.797 Kopitarjevi ul.6'111 jeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2W0 — nočna 299f». 2994 in 2OS0 --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Preohret na bolje? Ko smo v jeseni leta lf>21) pisali na tem mestu o velikanskem borznem polomu na newyorškl borzi, smo bili mnenja, da je ta veliki polom samo predznak velike gospodarske krize. In nismo je motili. Hitreje, kakor so Američani sami pričakovali je nastopil preokret in namesto prosperitete. katero so smatrali za večno, je prišla kriza in dala vsemu svetu nad 25 milj. brezposelnih, od tega samo v Uniji 10 milj. Začelo se je tudi brezumno uničevanje dobrin, da se umetno vzdržc cene, dočim je na drugi strani vedno bolj naraščala beda. Kriza je zajela tudi naše gospodarstvo. Sedaj pa prihajajo iz Unije zopet važne vesti, ki so bolj optimistične. Že dva meseca vlada v svetovnem časopisju optimistično razpoloženje. «aj je največja kapitalistična država sveta, ki obvlada v nemali meri svelovna tržišča, začela v svojem gospodarstvu kazati znake izboljšanja. Preiskujoč vzroke sedanjega prookreta nam postaja vedno bolj jasno, da je v marsičem sedanji dvig ttmelno izzvan in da zato ne bo imel one trajuosM, kalero bi bilo želeli v interesu ozdravitve -vetovnega gospodarstva. Na dveh poljih se kaže predvsem izboljšanje v Ameriki: na borzah in v cenah važnih sirovin ter kmetijskih proizvodov. Borzo smatrajo za važen faktor, ki že v naprej eskontira bodoči razvoj gospodarstva. Zato pravijo, da dvigu borznih tečajev mora sledili ludi izbjij-šanje cen in produkcije. Res jc na nevvyorški borzi nivo tečajev v juliju in avgustu zelo narastel. Toda vzdržati ni mogel svojega najvišje doseženega stanja in jc zopet popustil. Le pretekli teden je tendenca bila nekoliko čvrslejša. Pojavila se je tudi špekulacija, ki je borzo zaradi dolgotrajnega padanja tečajev že popolnoma zapustila. Borzni indeks vseli tečajev je v Newyorku narastel od 27.7 (podlaga so lečaji v začetku leta 1027 kot 100) dne 28. julija na 42.(1 dne 20. avgusta. Iz tega »ledi, da so vsi papirji povprečno narasli za 50 odst. ali polovico. kar se že pozna. Poznavalci razmer pravijo, da itak ni mogoče misliti na nadaljnji padec, saj so lečaji itak izredno nizki in dajejo prav visoko obrestovanjc. v kolikor še podjetja plačujejo divi-riende. Dvig se pozna ludi v državnih obligacijah, katerih tečaji .-o se dvignili in smo ugodne posledice čutili ludi v naši državi (Blerova posojila). Razlogi za dvig borznih lečajev so predvsem psihološkega značaja. Zaradi lozanske konference je zavladalo zuosnejše ozračje in v nemali meri imamo v Ameriki opraviti ludi z volivnim dvigom, ki je še doslej vedno bil zabeležen pred predsedniškimi volitvami. Druga plat. ki je zadnja dva meseca v Ameriki tudi pokazala izboljšanj;, pa so cene nekaterih važnih proizvodov kmetijstva. Tu pa je nastopil dvig cen predvsem ri l: ameriške akcije, ki stremi za povečanjem kreditne baze, da s tem poveča obtok denarja in nastopi nekakšna kontrolirana inflacija, ki ima namen dvigniti cene do go:ove viišne. Mnogo jo k dvigu cen pripomogla tudi vest o osnovanju novega posebnega konsorcija, ki bo ua-kupoval sedanje velike zaloge blaga pri producen-lih in od uradnih mest, ki so z velikimi nakupi skušala razbremeniti trg in držati cene na kolikor-loliko znosni višini za producenta. Za to akcijo so liani marsikateri tehnični predpogoji, zlasti pa govori zanjo dejstvo, da so zaloge, ki so namenjene za konzum, precej izčrpane in da je že nastopil momenl. ko bo treba kriti potrebe v večji meri kol dosedaj. Temu pa nasprotuje dejstvo, da so zaloge cele vrste proizvodov še vedno znatne in pritiskajo na Irg ter cene. Zanimivo dejstvo je tudi. da se na blagovnih tržiščih zopet pojavlja špekulacija. ki je bila oplašena z do zadnjega trajajočim stalnim padcem cen. še en važen moment r.a presojo sedanjega optimizma je tudi dejstvo, da razen na borzah ni bilo v Evropi na ta optimizem večjega odmeva. Evropske gospodarske razmere še ne dovoljuje optimizma, ki vlada v Ameriki. Akcija za pospeševanje gospodarskega gibanja fr po izjavi uradnih krogov v polnem teku. Vprašanje pa je, če bo prinesla potrebno izboljšanje gospodarstva. Kajti danes smo v taki fazi konjunkturnega razvoja. da še ni mogoče reči. da so dani vsi predpogoji za uspeh take akcije. Če je prišla prekmalu, odnosno če so drugi vplivi, potem bo morala neizogibno po kratki ali daljši dobi pokazati svoj neuspeli in napor bo zastonj. Nasprotno pa če so dani predpogoji za konjunkturni polet na boljše, bo nekoliko preje privedla k izboljšanju, ki bi sicer radi avfomatiznia kapitalističnega gospodarstva tudi prišla. Toda sedanja kriza ni samo konjunkturnega značaja, bila je povzročena po vzrokih, ki so strukturo svetovnega in tudi ameriškega gospodarstva' temeljilo izpremenili. Zato se bo moralo vse gospodarstvo prilagoditi po vojni in z racionalizacijo iz-premenjeni novi strukturi. Posebej opozarjamo na kmetijsko vprašanje, ki je v odlični meri posledica pretirane racionalizacije. Ne zadostuje samo običajna dosedanja gospodarska politika. Prilagoditev pa bo težka, zvezana z velikimi žrtvami in bo trajal« dolgo. Nismo taki optimisti, da hi napovedovali že sedaj, da je kapitalizem pri svojem koncu, toda dejstvo jr. da živimo v dobi. ko izgublja kapitalistično gospodarstvo vedno bolj ludi svojo gospodarsko nujnost. Obseg sedanje krize je to v veliki meri dokazal, ko se znani avtomatizem kapitalističnega 30-spodarslvn nI prav posebno izkazal. Priznavamo tudi v bodočnosti možnost zopetne-ga dviga kapitalističnega gospodarstva, čeprav je pesimizem tu bolj na meslu. Z vso gotovostjo pn lahko rečemo, da bo prišla zopet nova kriza, ki bo 5e globlje posegla v sedanji kapitalistični mehanizem. ki nima več one odpornosti, kot jo je imel nekdaj, posebno ko so sedaj njegovi temelji omaiani Italija vedno proti nam V Stresi se bodo namesto gospodarskih vprašanj obravnavali politični spori Evrope Pariz, .'i. avgusta. Tukajšnje časopisje |c začelo bele/iti razne glasove, ki sc nanašajo na gospodai>ko konferenco centralnih in jugov/hodnih evropskih držav v Stresi na Lago Maggiorc. kjer se bo \ smislu sklepov lozanske konfcrence razpravljalo o gos|K)darski sanaciji teh držav. Lozanska konferenca jc označila kot nalogo Itosvctovaiij v Stresi vprašanje, kako bi se zopet normaliziral prenos kapitalov tako med deželami centralne Evrope na eni in |widonav-skinii ter balkanskimi državami na drugi strani. kakor tudi med temi državami samimi, in sicer \ tem smislu, da bi se ukinile omejitve deviznega prometa. Druga naloga konference pa bodi. da poživi trgovsko izmenjavo med temi državami in med ostalo Kvropo nu tu način, da bi odvečna produkciji! žita teh držav našla trg v Evropi. /nano je. da ima konferenca pred seboj dva načrta, in sicer tako zvani načrt Tardieu. ki gu je Herriotova vlada z majhnimi iz.pre-membumi obnovila in kateri gre za tem. da bi pet podonavskih držav: \vstriju. Ogrska. Romunija. Češkoslovaška in Jugoslavija z izključitvijo Bolgarije, sklenile med seboj prednostne carine — iu italijanski načrt, ki ga podpira Nemčija iu ki gre za tem. da bi st- -klcnili dogovori med posameznimi velesilami, ki uvovod jiolemiko predlog Jugoslavije, ki jc predsedniku konference predložila spomenico, o kateri fašistično časopisje trdi. dn jc zasnovana na podlagi prednostnih turifov v sip udu francoskega načrtu. To služi italijanskim politikom kot dobro Hošel povod. ooznnla. Iz tega je razvidno, du imamo v Stresi računati s principieluo opozicijo Italije proti sistemu prednostnih carin med podonavskimi državami, o katerem Italija misli, da ima samo namen favorizirat i import francoske industrije. \ res-uici pa Italiji nc gre pri tem za sanacijo srednjeevropskega got>|MMlarstva, ampak zato. da uveljavi svoje |x>litičiic načrte, ki jih ima glede Srednje Lviopc in balkanskih držav. Soustanovitelj španske republike obsojen na smrt Madrid. 35. avgusta, ž. Uradno poročajo, da bila ponori izrečena obsodba proti voditelju seTill-ske vstaje, generalu Sanjurju. Sanjurjo je obsojen na smrt General Garria de 1» Hcran jc obsojen na dosmrtno ječo. polkovnik Infante na ječo od fi—12 let. med tem ko je bil sin genrrala Sanjurja Justo oproščen. Zasedanje vrhovnega sodišča jc bilo zelo težko, ker ni bil predložen nolten prece-deneni slučaj. Trajalo je do ranega jutra in ob fi so sodniki zahtevali prekinitev razprave, da se nekoliko odpočijejo, ker so bili popolnoma izčrpani. Oblatiti so vso okolico sodnega poslopja zavarovale z močnimi Tojaškimi in policijskimi oddelki, ker je republikansko razpoloženo ljudstvo priredilo velike manifestacije in zahtevalo usmrtitev krivcev. Civilna garda je bila oborožena s puškami in v strogi pripravljenosti na. avtomobilih. Po ulicah so hodile vojaške patrole. Zagovornik obsojenega generala Ber^amio je bil po izročeni ohsodbj spre- jet od predsednika Azanr. Vlada se je ob 11 dopoldne sestala k izredni seji, da potrdi smrtno obsodbo generala Sanjurja. Madrid, 25. avgusta, tg. Ministrski predsednik Aza.ua jc razsodbo objavil danes ob eni popoldne po končanem ministrskem svetu. Vsi ministri so odšli potem v narodno palačo na razsiovor 1 Alca-la Zainora. Splošno se smatra, ila je »e izjemno sodišče samo priporočalo pomilostitev. Zagovornik Sanjurja je prosil vlado za pomilostitev. Po ustavi sme predsednik republike dovoliti pomilostitev na predlog vlade. Nova zarota Pariz. '25. avgusta, ž. Po vesteh iz Barcelone je odkrita v severni Španiji nova prolircpublikan-ska zarota. Aretirane je bil 1 polkovnik in 5 ka-petanov, kakor tudi več mladih častnikov in vojakov v Barceloni. Papen misli vladati brez parlamenta Berlin. 25. avg. tg. Proti bivšemu policijskemu podpredsedniku dr. Wcissu in policijskemu povelj- | niku Heimansbergu je danes državno pravdništvo vložilo obtožnico radi prestopka, naredil državnega predsednika. Pri tem gre za postopanje, kako jc takratni vojaški poveljnik, ki je v izjemnem stanju imel vrhovno poveljstvo v Berlinu, odstavil navedena dva visoka policijska uradnika. Dr. Weiss in i Heimansberg sta se namreč oba pridružila izjavi ! ministra Siveringa, da se umakneta samo sili. Kar se tiče delovanja državne vlade v notranjepolitičnem pogledu, jc omeniti, da razpravljajo sedaj v vladi juridične možnosti o reformi volilnega prava, ki naj se erentuelno uvede potom ljudskega glasovanja. Vendar vlada še ni prišla do določenega načrta v tem vprašanju. Slej ko prej je verjetno, da bo vlada še pred glasovanjem o nezaupnicah razpustila državni parlament, gotovo pa šc pred glasovanjem o razveljavljcnju zasilnih na-redb. Šele potem Im> mogla vlada sklepati o nadalj-ni taktiki. V zadnjih dneh se zopet množijo vesti o pogajanjih mod narodnimi socialisti in centrumom za koalicijo. Ker te vesti demantirata obe stranki, jc vsekakor sklepati iz tega, da stranki dosedaj še nista našli podlage za sporazum. »Germania« danes resno svari Papcnovo vlado, naj nc stori nobenih protiustavnosti, ker bi ccn-trum in druge velike narodne skupine najostreje pobijale vsakršen poskus protiustavne izpremembe države. Pogatania med strankami Berlin. 25. avg. 24. avgusta so se -estali v Stuttgarlu zastopniki realnima in narodnosociali-stične stranke, da se pogajajo ct možnosti koalicije med centrumom in Hitlerjevo stranko v rajhu in v Prusiji. Teh razgovorov se udeležuje od centru-move strani med drugimi poslanec dr. Ura-, dočim se nahaja med delegati narodnosocialisiične stranke poslanec Gregor Strasser. Vodi pa pogajanja za ccntruni osebno bivši državni kancler ilr. Briining. ki jc v to svrho prekinil svoj dopust. V političnih in parlamentarnih krogih govorijo, da hi mogla pogajanja v Sluttgartu prinesti presenečajo? preobrat. 2c nekaj dni se govori, da so mod-seboj v tesnih stikih katoliške strokovne organiia cije na eni in narodnosocinlistične na drugi strani. Vsled tega kažejo vodilna glasila političnih trank. kakor ludi časopisje velejndUstrije veliko vznemirjenje. Tako n. pr. piše -»Deutsche Algemeine Zei-tunge, da hi bil poskus uvedbe državnega socializma v Nemčiji, po katerem ležijo delavske slro-kovne organizacije, naravnost poguben. ludi gospodaiako. Kapitalizem vsebuje že sam tendence. ki vodijo k njegovemu prehodu v nov mož. V okolici Franclina so se jim postavili na pol tamkajšnji kmetje z vilami in kosami. Prišlo je do hudih pretepov in so se morali rudarji umakniti. Do sedaj še ni posredovala niti policija niti vojaštvo. V državi Jowa pa so stavkajoči kmetje blokirali vse dohode v mesto, da preprečijo uvoz živil v mesto. Zahteve ameriških strokovnih organizacij Newyork, 25. avgusta ž. Ameriška zveza strokovnih organizacij je poslal vladi predlog, v katerem zahteva, da se dovoli 6-urni delavnik s 5 delovnimi dnevi v tednu. Dalje zahtevajo strokovne organizacije, da se ukine prohibicija, razpišejo velika javna dela ter zmanjšajo izdatki za državno administracijo, kakor tudi, da se izvrši reorganizacija celokupne javne uprave. Strokovne organizacije so prepričane, da bi se na ta način, če ne povsem, pa vsaj delno zatrla gospodarska kriza. Vročekrvni italijanski diplomati Rim, 25. avgusta, ž. Italijanskega poslanika v Ronalu, Toscia di Valminuta, je hudo ranil uradnik italijanskega poslaništva Feroria. Poslanik je dal namreč uradniku ukor, kar je slednjega ta.ko z.elo razdražilo, da jc jiotegiiil britev in ranil poslanika na glavi. Feroria so takoj aretirali, poslanika pa prepeljali v bolnišnico. Gospodarstvo sveta se začenja popravljati ? Rim. 25. avg. »Agenzia Economica* objavlja članek, v katerem pravi, da se množijo znamenja, da se svetovno gospodarslvo zopet popravlja. V preteklem tednu so se začele dvigati cene bakra; kositer se je v kratkem času dvignil za 2 šterlinga; enako cink, svinec in med. Po najnovejših vesteh se dvig teh cen nima pripisovali špekulaciji, ampak zahtevam oziroma potrebam konsuma. Občutno se popravlja svetovni trg za žito. Celo trgovina z dragocenimi kamni izkazuje večjo živahnost in odgovarjajoči dvig cen. Poročila iz An-verze pravijo, da se je lokalna trgovina z diamanti. ki -e je nahajala cela tri leta v zasloju, na-enkral zopel poživilu in da sta pri tem udeleženi lako Indija kakor USA. in posredno ludi Italija, ki deloma posreduje lo trgovino. sprčjemaln s precejšnjo skepso. ker so se »matrala kot efekt špekulacije, ki naj z umetnim dvigom cen ustvari razpoloženje za vladajočo stranko oziroma za g. Hooverja, ki bo moral novembra meseca na volitve. Vendar pa se zdi, dn je v dvigu produkcije tudi nekaj realne podlage vsaj v gotovem obsegu. Miron Taylor, predsednik jeklenega trusta poroča, da je trust sklenil, da izda 5 milijonov dolarjev za povečanje in modernizacijo svojih podjetij ter da bo radi tega dobilo delo jnkc mnogo brezposelnih. Ta sklep se bo začel izvajati takoj po leni. ko se bodo pokazala prva znamenja splošnega dviga produkcije, o katerem mislijo, da bo nastopil kmalu, kar sklepajo iz povečanega povpraševanja po blagu vseh vrst. Novvv ork, 25. avg. A A. Študijski oddelki veli- Končno trdi italijanska gospodarska revija, da i kih bank navajajo v svojih najnovejših poročilih, nadaljuje velika aktivileta trgovine z mobilnimi vrednotami, ki kažejo Irdnc cenc. V Milanu se ie na primer 23. I. 111. stržilo več ko 50.000 pnpir-icv. kar je po dolgem času naravnost preseneču-ioča vsota. V Italiji vidijo znamenje gospodarskega izboljšanja tudi v množini iztovorjenega blaga na železnicah, ki znaša 200.000 ton več nego meseca iiinija, in v povišanju produkcije clektr. energije. Podobna poročila, ki trdijo, dn -lojimo pred |ir:-| .irodom gospodar-1'prihajajo nekaj časa •111 ludi iz \merike. Do/daj so m la uoročila da so nekaterim industrijskim proizvodom cene po skočile. Navzlic temu pn je položaj nejasen in moten. Zaenkrat so tu merodajni še moralni razlogi. Cena kavčuku je vnovič čvrsta, bombaž je v veliki haussi, kakor ludi svila. Po drugi slrani pn priporočajo poročila zmernost v poslih in kritizi rajo špekulalivne ekscese, ki bi mogli ves sedanji preobrat v cenah ogražati in uničiti. Zagrebška vmmonsl.in nfi]*>ved: Počnsi sc bo zjasnilo, temperature zmerne, vetrovno. Sprememba oseb v Rusiji? ((M našega posebnega ruskega dopisnika.) Moskva, 10. avgusta. Moskovski -Poiitbiro : se je ua svojih »Injih sejah skoraj izključno bavil le z rastočimi notranjepolitičnimi ležkočnini, ki so se pojavile posebno vsled krize kolektivizma, ki je posebno oetra v kmetijstvu. Pri tej sejah je med voditelji .stranke in voditelji vladne politike prišlo do tolikih nasprotij, da je bilo treba proglasiti seje za privatne sestanke, ker so se govori vršili v preveč nepar-lameutarni obliki. V dobro informiranih moskovskih komunističnih krogih se celo trdi, cja je med vojnim komisarjem VoroSilovom in med bodočim »rešiteljem USSR Kagariovičeni prišlo celo do dejanskih sjiopad^v. Pri vseh razgovorih gre pred vsem za to, kaka zakriti politični in gospodarski umik komunistične stranke. Generalni tajnik komunistične stranke Stalin se je žo pred nekaj časa popolnoma umaknil od vudstva državnih in strankinih poslov.. Prepušča namreč svojim sodelavcem, da med seboj uredijo in obravnavajo vsa nasprotja. Kačuna se, da bo posegel v zadeve šele takrat, ko bo smatral, da je položaj popolnoma razčiščen. Trenotno se peča Stalin, kakor nam poroča eden njegovih prijateljev, le s či ta njeni Sherlock Hohnesovili zgodb od Conami Dovla. Zdi se, da prevzema vodstvo v Politbiroju« zmeraj bolj in bolj že imenovani Kaganovič. Njemu je namreč uspelo tako Molotova, predsednika sveta komisarjev, kakor tudi vojnega komisarja Vo-rušilova popolnoma izpodriniti. Zamerja se lo Ka-jjanoviču tembolj, ker je vsa ta nova politika bila uvedena ravno j>0 Molotovu in Vorošilovu, dasi se je Kaganovič zmeraj držal le tako zvane Stalinove ueneralne linije; bil je torej zmeraj nasprotnik politike tako zvanih desničarskih iztirjenj. Sedaj pa je »am predložil Politbiroju načrt, s katerim pripušča industrijskim podjetjem svobodno delovanje, ki nimajo več ko 50 delavcev, to se pravi, da uvaja povratek k privatni lastnini v sovjetski liusiji. Temu nasprotujeta odločno Molotov in Vorošilov. Enotni so si voditelji stranke trenotno le v tem, da je zelo nujno kar najhitreje od-straniti vse posledice socializacije Stalinove politike in da je treba v tpj smeri izdati radikalne ■Tadiie dekrete. Vorošilova vprašanja Za sedanji položaj in razpoloženje v sovjetsko-ruskih vladnih krogih je značilno, da celo nasproti odgovornim funkcionarjem stranke prikrivajo pravo stanje zunanje politike. Celo pred politbiro-jeni razpravljajo o zunanjepolitičnih vprašanjih zgolj na splošno. To je nagnilo vojnega komisarja Vorošilova, da je poslal strankinemu vodstvu pismo, v katerem izraža svoje -izredno ogorfipnje , da zunanji komisarijat namenoma zanemarja svojo dolžnost, da bi nedvoumno označil pravo stanje odnošajev med USSR in med državami kakor Nemčijo, Poljsko, Romunijo in celo Japonsko. Izdajalcev v politbiroju ni, - piše dalje Vorošilov. Torej tudi ni nobenega opravičenja za to, da se važna dejstva na področju zunanje politike Sovjetske Un'j« za-molčujejo... Kar so tiče vodstva Rdeče aru ade, je vsaj neprevidno, da ga puščajo v nejasnosti.« Vorošilov izjavlja, da se čutj prisiljenega, staviti politbiroju naslednja vprašanja: Ali je res, da je dal tovariš Litvluov poljskemu poslaniku v Moskvi, Pateku, formalno izjavo, da bi utegnila biti sovjetska vlada pripravljena, da de facto prizna suverenltetne pravice Romuniji nad Besa rabijo?« Ali je res, da so se odnošajl med USSR in Nemčijo v toliki meri poslabšali, da pretj nevarnost osanilienja Sovjetske Unije nasproti evropskim zapadntm oblastem'.' Ali je res, da je dobil sovjetski poslanik v Tok i ju, tovariš Trojanovsklj, od zunanjega koini-sarijata nalog, da sprejme vse pogoje tokijske vlade, najsi tudi kršijo interese USSR, če se posreči za to ceno skleniti pakt o nenapadanju?« »če je vse lo res, nadaljuje Vorošilov, bi bil prisiljen podati najostrejši protest in poiitbiro opozoriti na to, da ni priporočljivo, če se potrpežljivost Rdeče armade ua ta način jzkušu. Zelo zanimivo je, da zunanji komisarijat na ta Vorošilova vprašanja raje sploh nI odgovoril. Poiitbiro pa se je zadovoljil s tem, da je vojnemu Komisarju pojasnil, da .se je s svojim pismom hudo pregrešil proti strankini disciplini. Vorošilov je zapustil sejo, v kateri so razpravljati o tej stvari, z izjavo, da si bo >potrebno jasnost* že preskrbe). Po vsem svetu se vrše trgovinska pogajanja Francija pripravlja dalehosežno trgovinsko pogodbo z Rusi (o London, 25. avgusta. Po čelom svetu se opaža živahno delovanje, da se sklenejo med državami aove trgovinske pogodbe. Potem ko je Anglija sklenila trgovinske in carinske 4°Žov0r« s svojimi domioni, je začela misliti na novo ureditev svojih trgovinskih zvez z ostalim svetom, Te dni se poda francoski ministrski predsednik Herriot na otok Guernsey, kjer se bo sestal z angleškim notranjim ministrom sir Samuelom. Oba državnika se bosta med drugim tudi dogovarjala o trgovinski pogodbi, ki jo Francija že delj časa želi skleniti z Anglijo, ker je po zvišanju zaščitnih carin na svoje luksusno blago močno prizadeta. Francija pa bo skušala še preje skleniti trgovinsko pogodbo z USA. Obenem sa pogaia Francije s Sovjetsko Rusijo za jako dakkosežno pogodbo, po kateri bi Rusija Franciji dobavljala nafto in obenem začela vračati Franciji dolgove caristične vlade v skupnem znesku 60 milijonov zlatih frankov v 62 polletnih anuitetah, dočim bi Francija dobavljala iz Rusije tudi drugo blago v veliki meri, francoska narodna banka pa bi odslej sovjetske papirje es-tomtirala po normalni obrestni meri. Razen tega so v teku tudi pogajanja s Portugalom in Kanado, Drugi dam učiteljskega kongresa Beigriul, 2*5. avgusta. 1. Po včerajšnjem zborovanju in čestokrat viharnih prizorih na občnem zboru jugoslovanskega učiteljskega združenja, se je v Kolarčevo univerzitetno dvorano vrnilo dobro razpoloženje med navzoče. Glavni odbor JUU je namreč imel lep zamisel, da priredi uspel koncert, pri katerem so sodelovali učiteljice iu učitelji iz vseh krajev naše države. Med velikim številom kompozicij in narodnih pesmi, katerim je belgrajsko občinstvo z velikim navdušenjem ploskalo, je žela največji in najbolj zasluženi uspeh Zajčeva Lastaviča , katero je lepo predvajala gdč. Anka Vlaškovič iz Niša. Zato je tudi razumljivo. da je drugi dan občnega zbora potekel zelo mirno in dostojanstveno. Na dnevnem redu sta bili dve predavanji in sicer prvo o Adlerjevi individualni psihologiji od dr. Vladimirja Dvorinko-viča in drugo o temi Učiteljeva osebnost« od dr. Stanka Gogale. Obe predavanji sta prisilili poslušalce k resnemu premišljevanju. Posebno referat r. Gogale je občinstvo poslušalo z veliko pazlji- najemmm prometnega osobia Belgrad, 25. avgusta. AA. Na podlagi § 3« zakona o državnem prometnem osobju in po odobritvi ministrskega sveta in v soglasnosti finančnega •ministra ja prometni minister predpisal uredbo p vrednosti najemnine stanovanj uslužbencev državnih prometnih ustanov, izdanih na podlagi § 3« zakona o državnem prometnem osobju. Čl. 1. Uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki stanujejo v državnih ali od države najetih *fvadbah, se odbija vrednost stanovanja jio odredbah to naredbo od skupnih mesečnih prejemkov. ('!. 2. Predpisi te uredbe se nanašajo tudi ua osebe, ki se sprejemajo nn delo v državni prometni službi po določilih 10 poglavja zakona o državnem prometnem osobju. Čl. 3. Vrednost najemnine se določa po krajevnih tjiagiujskih razredih in po kategoriji stanovanja za vsako sobnp edinjco po naslednji tabeli: Mesečna najemnina znaša po krajevnem draginji ?kem razredu od sobne edinice v kategorijah: eno-sobno stanovanje I. kategorija 120, II. kat. KHt, UI. kat. 70 Din; dvosobno stanovanje L kal. 1(X), II. kat. 80. III. kat. 50 Din; trisobno stanovanje L kat. 80, II. 50. III. 30 Din. člen J. Odužbiiimn, katerih stanovanja služijo Obenem v sJižbene potrebe, se bo zaračunavala stanarina 30 odsl. od dpjožene najemnine. To te da se čimpreje skleneta s tem državama ugodni trgovinski pogodbi. V Londonu se beleži tudi aktivnost Italije, ki se glede trgovinske pogodbe pogaja tako z Nemčijo, kakor tudi s Turčijo, s katero sicer že ima tako pogodbo, pa bo skušala svoje gospodarske zveze s Turčijo še poglobiti. Kar se tiče Anglije same, pa bo začela trgovinska pogajanja z Dansko, Nizozemsko in Argentinijo, ki so zaradi sklepov oltavvjke konference hudo oškodovane, J kar se tiče njihovega dosedanjega izvoza mesa, ! masla in sira v Anglijo, Zelo živahna trgovinska pogajanja se vrše tudi med republikami Južne Amerike, ki želijo zvišati svoj uvoz oziroma izvoz. Anglija od svoje strani veliko upa od velesejma angleške industrije, ki se bo otvoril septembra meseca v Kodanju. Ta sejem bo velikega pomena za trgovinske stike Anglije s skandinavskimi državami, kakor tudi z Litvo, Latvijo in Estlandijo. Vse drŽave iščejo novih trgov in si prizadevajo, da bi se znižali carinski zidovi, ki ovirajo svetovno trgovinsko izmenjavo. vosljo. akoravno je govoril vseskozi v najlepši slovenščini. Dr. Gogala je najpreje govoril o učiteljevi osebnosti s pedagoškega stališča in orisal, kakšna mora biti ta osebnost, če hoče učitelj dobro vršiti svojo glavno delo, vzgajati mladino. Učitelj mora biti dorastel svoji dolžnosti. Zato je modernemu učitelju neobhodno potrpbno, da natančno spozna socialna vprašanja in stanovske posebnosti ljudstva, S katerim je v neprestani zvezi in katerega naj vzgaja. Občpi zbor je nadaljeval delo tudi popoldne in sicer ie bilo na dnevnem redu čitanje poročil raznih odbornikov, ki so potem lahko svobodno kritizirali. Zborovanje je postajalo mnogo bolj živahno, toda daleč ni doseglo prizorov, ki so se odigravali včeraj dopoldne. Občni zbor je dni upravi absolutorij. Zvečer je .»Jugoslovanska rečna plovidha« povabila vse udeležence kongresa na 4 urni izlet po Donavi in Savi, mestno poveljstvo pa je stavilo na razpolago svojo vojaško godbo. ■ nanaša na stanovanja naslednjih uslužbencev: kret- I nikov, desetnrjev, čuvajev prog, postaj, predorov, j zgradb, vodnih črpalk ter svetilničnrjev na osam-Ijenih mestih na morju. , Čl. 5. Stanovanja se delijo v tri kategorije in ' sicer: v pivo kategorijo spadajo stanovanje v solidno zidanih zgradbah s popolnim komfortom (kot popolni komfort se za zdaj .jemlje jemlje v ozir: 1 parket, kopalnica in soba za služkinje). — V drugo kategorijo spadajo stanovanja, ki se, nahajajo v solidno zidanih zgradbah brez pojiolnega komforla. — V tretjo kategorijo spadajo stanovanja, ki se. nahajajo v slabše zidanih zgradbah ter v barakah. Čl. U. Sobne, edinice se računajo na naslednji način: Soba, večja od 10 m2, se računa kot sobna edinica, a soba, manjša od 10111", kuhinja in kopalnica se• smatrajo vsaka kot polovica sobne edinice. Vse ostale pritikline, fcikor predsoba, .stranišče, podstrešje, klet ild. se ne računajo v sobne edinice. Čl. 7. če več službencev stanuje v eni sobi, plačajo vrednost najemnine vsi uslužbenci skupno. Čl. 8. Prometni minister so pooblašča, da s posebnim pravilnikom predpiše način dodeljevanja, uporabe, upravljanja in kategoriziranja sh-novanj. čl. 0. V skladu s § 30 zakona o državnem prometnem osobju so ho naknadno predpisala uredba, kaj naj se ukrene z denarjem, ki se bo natekr' iz najemnine. čl. 10. Ta uredba stopa v obvezno veliavo s 1. majem i(w> Delinitivna okupacija Mandžurije Nezaslišan cinizem japonske diplomacije Kaj poreče Amerika? Pariz, 25. avgusta. AA. Le Temps« priob-čujo uvodnik o Japonski in ugotavlja, da je juponsk«. Vlada iudirektno, vendar dokaj jasno odgovorila tistim, ki se upirajo japonski politiki proti Mandžuriji. Fkspoze japonskega zunanjega ministru Ušidč v japonskem parlamentu je povsem jasen odgovor ponovnim izjavam s strani WasbingU>ua g tem, du /edijij/j.nu državo Severne Amerike nikdar ne bodo priznale tc-ritorijaluih izprenieuib na podlagi nasilja. Izjava japonskega zun. ministra pa ju hkratu opomin nfcdnurodnemu javnemu mnenju, da Japonska nikdar ur bo dopustila Zvezi mir. kakršnokoli intervencijo v huiik I ilirskem \pr>-šunju. S tega vidika so izjave ju|)onskega zunanjega .miini.stra po niiioiiju jMiriškegu listu odločilno politično dejanje, ki ga nc bo moči zanikati ali pobiti, ko bo objavljeno poročilo Levt-tonove komisije o Mandžuriji. Tokio, 23 avgusta, ž. V parlamentu je zunanji minister grof IJ.šida i/javil, du bq vJukU pripravila vse potrebno za formalno priznanje nove mandžurske države. Vlada " je prepričana, je rekel minister IJišidu, du je pri/iumje mandžurske države najboljše sredstvo /a zagotovitev stalnega miru na Daljnem V/hodu. Vlada čuti jKitreho, du pomaga pri osnovni rešitvi, ki bo končno v stanu, da prepreči vzroke sporov, ki že stoletja obstojajo med Japonsko in Kitajsko. Japonska s tem ni kršila protivojnega pak-ia in pri/nunje nove mundžurske države ni v nikokšneni protislovju s sporazumom devetih velesil. 'Japonska v nobenem slučuju nc more pristati samo na juuasilo rešitev maml/urskega problema, kakor to želijo nekatere države, s čemer bi sc na nekak način zavarovale stare pravice Kitajcev v Mandžuriji. Vsi poznavalci kaotičnih razmer na kitajskem morajo priznati, da vsi statuti Zveze narodov, torej vse odredbe, k, znane pod imenom »stroj miru«, tukaj lic bi imele nobenega smislu. V ostalem je ustanovitev nove niandžurskc države posledica separatističnega pokruta na Kitajskem. Med tem pn .separatističnega pokreta sporazum devetih velesil ne prepoveduje in tega ne more Mandžuriji nihče prepovedati. Kar se tiče okolnosti, da je maiidžurska vlada vzela v svojo službo nekaj japonskih strokovnjakov , je rekel Ušida. dn to ni nič nenavadnega, kur delajo to vse mlade države. Rešitev mundžurskega problema lahko sprejme japonsku vlada le v tem slučaju, če bodo iHKlane legitimne zahteve liiund/.urskega naroda, kakor tudi da ne bodo okrenjeiu> pravice in interesi Japonske ter dane guraiicije za mir v vzliodni Aziji. Taka rešitev pa lahko pride na temelju obstoječih inigodb iu okolnosti. S temi okolnosti se bo morala končno pomiriti tudi Zveza narodov. Dve manifestaciji Berlin, 25. avg. A A- Prye dni prihodnjega meseca bo v Berlinu ena največjih nacionalističnih manifestacij v Nejnčiji po svetovni vojni. Vršil se bo trinajsti kongres bivših bojevnikov, organiziranih v mogočni utilitaristični zvezi tkzv. jeklenih čelad. Pričakujejo, da se bo kongresa udeležilo 200 tisoč članov. Žo sedaj jc prijavljenih 180 posebnih vlakov, nad 10.000 tovornih avtomobilov in veliko število drugih prevoznih sredstev. Zveza jeklenih čelad je znana po shodu, ki ga je ]>riredila v Ko-blenzu, kjer so bile protifrancoske demonstracije. Kongres bo 3., 4. in 3. septembra. Člani Zveze jeklenih čelad bodo prišli v starih krojih s cesarskimi zastavami in vse mesto bo včrno-belo-rdečih zastavah, kakor da bi Nemčija ne bila živela zadnjih 14 lel. . Pariz, 35. avg. AA. V Franciji so bile v zadnjem času razne pacifistične manifestacije pod imenom »Dnevi upov«. Posebno ganljiva je bila včerajšnja prireditev mladine na grobu Aristida Bri-anda. Paril. 25. avg. tg. Voditelj katoliške mladine Mar« Sanguier je včeraj pripeljal tisoč' otrok, ki bivajo nn počitnicah, h grobu Brianda v Cocherelle, kjer so otroci trosili cvetlice na Briandov grob z vzklikom: »Za mir na svetu.« Otroci so obiskali tudi Briandovo posestvo, kjer so jim Briandovi nečaki postregli z okrepčili. Piccard ostane na zemlji Milan, 25. avgusta, tg. Za riovi načrt poleta v stratosfero, ki ga je zamislil profesor Piccard od Hudsonskega zaliva, je Mussolini obljubil Piccardu vso finančno pomoč. Profesor Piccard pa se tega tretjega poleta ne bo udeležil sam, temveč je določil za to človeka, ki bo lahko premagal v polarnih krajih vso težkoče, če bi bilo treba, v polarnih krajih vračati se po ledu. Profesor Piccard hoče ta tretji polet samo pripravili, poveriti pn ga lioče Kipferju, ki je spremljal profesorja na prvem poletu v slratosfero. London, 25. avg. ž. Anglež 0.swakl, Slirott se pripravlja, da potolče Piccardov rekord v stratosferi. Skonstruiral bo balon, s katerim se bo lahko dvignil v višino 27.000 metrov. Letošnje francoske vojaške vane Pariz, 25, avgusta. »Petit Journal« poroča, da se bodo letošnje velike vaje francoske armade vršile na nemški meji vzhodno od Chalons sur Marne. Vaje se bodo vršile od 20. do 30. septembra, Udeležile se jih bodo druga divizija severnoafriške pehote, 15, pehotna divizija in prva konjeniška divizija, skupaj s težko artileriio, aviatiko in tanki, vsega skupaj 40.000 mož. Voditelj vaj bo general Camelin v navzočnosti šefa generalnega štaba generala Weyganda. Staltfanshi manevri Rim, 25. vgusta. ž. Manevri italijanske vojsko sc nadaljujejo. Rdeča stranka je izzvala napad na bregovih pri Ubbiu in PoriSfei, ter sc vsled premoči utaborila. Plava stranka je zelo liudo napadla desno krilo nasprotniku, ki je silno ogrožen. Ponoči bndo manevri končani. Izid pričakujejo z velikim zanimanjem. Predsednik vlade Mussolini jc ppsetil Pcruggio, kjer so ga svečano sprejeli. Določil jp vse potrebno /.a čim lepši sprejem v mestni posvetovalnici po končanih manevrih. Tudi kraj je v neprestani zvezi z vojaštvom, ki sodeluje v manevrih. SM!can'e madž. parlamenta Budimpešta, 25. avgusta, ž. Danes jp vsled zahteve opozicijo sklicana izredna seja tnadjurskega parlamenta za 2. septembra L 1. Sklicanje seje je zahtevalo 50 poslancev. 'Nu izredni seji bodo ra/molrivali interpelacijo, ki jo bo izročila opozicija proti vladi vsled volivnega teror j a. Prepovedana Msti Belgrad, 25. avgusla. AA. Z odlokom notra-n ela ministrstva je pod št. 30.8% z dne 23. t. m. p.-cnovcdano uvažati in razširjati v naši državi skednje liste: Poleclni listi«, »Praški listi«, »Po-ivde'jni listi , »Seidren in »Moravski listi«, ki , iti It. II ajHjo v cestvosiovAMU. Resen položaj v Sanghaju Šanghaj, 25. avgusta, ž. Bojkot japonskega blaga, ki ga podpirajo tudi odgovorna mesta, je zopet povzročil veliko napetost med Kitajsko in Japonsko, Zaradi bojkota je Japonska znatno pomnožila svojo posadko v Šanghaju. Poveljnik japonske posadke je izdal proglas, v katerem prepričuje narod, da bo vojaštvo znalo ščititi njihovo premoženje in življenje. Splošno smatrajo položaj kot zelo resen. Tokio, 25. avgusta, ž. V bližini mesta Čingvan v Mandžuriji je prišlo do hudih in krvavih borb med japonskim vojaštvom ter neregularnimi kitajskimi četami. V teh borbah so Kitajci zgubili 5C0 mož. Kitajski ustaši so ujeli japonskega konzularnega uradnika in ga odvedli s seboj. Stavka na Poljskem Varšava, 25. avg. Ig. Radi ponovnega znižanja delavskih mezd je izbruhnila v kongresni Poljski splošna stavka. V industrijskem revirju Lodz je ustavljen obrat v eni največjih tovaren, ker so delavci odklonili napovedano 15 do 20 |>rocentno znižanje mezd. V Varšavi grozi nova stavka mestnih nastavljeneev, ki že skoraj leto dni ne dobivajo več točno svojih plač. Tudi tiskarski nameščenci so sklenili demonstracijsko stavko. V vzhodni šleziji so brezposelni rudarji na svojo roko odprli zapuščene tako zvane »divje cehe«. Prišlo je do spopadov med brezposelnimi delavci in policijo. Več oseb je bilo ranjenih. Osebne vesti Bejgrat), 25. avgusta. 1. ?a gozdnega pristava S. skupine pri gozdni upravi v Raškem je postavljen m arisn t n m nn — .. *7 J 't6'tf Marjan Tomec, do sedaj v Ražnju- Ž« „- ______ pristava 8. skupine in šefa gozdne up"aye v SS^ zudi je postavljen Robert Hartman, do' sedaj pri gozdnem ravnateljstvu v Sarajevu. — Iz državne službe je odpuščen Srečko Veber, gozdni pripravnik pri banski upravi v Banjaluki. Belgrad, 25. avgusta. 1. Danes je objavljena lista učiteljev in učiteljskih kandidatov, ki so sprejeti na tečaj za fizično vzgojo v Belgradu. Tečaj se prične 6. septembra t. f. Udeleženci bodo stanovali v domu jugoslovanskega učiteljskega združenja. Med 60 kandidati se nahajajo tudi 4 Slovenci: Ivan Pretnar, učitelj v Zavrču, Stanko Mi-kuš, učitelj v Celju, Andrej Štrukelj, učiteljski kandidat iz Zaloga in Praprotnik Anton, učiteljski kandjdat i? Šmarja pri Ljubljani. Agrarna reforma v Albaniji V Albaniji se niso do sedaj še vršila nobena merjenja zemlje. Edino, kar je tozadevno ugotovljeno je, da znaša celokupna površina državnega ozemlja 28.000 km=. Tu so predvsem zelo razsežna veleposestva, ki so pa v rokah maloštevilnih pri-veligiranih mohamedanskih rodbin. Le ti so svojo prvotno majhno posest vedno bolj in bolj razšir-jevali na škodo svojih nezaščitenih sosedov. Takoj po končani svetovni vojni so nastala v deželi stremljenja, ki so zahtevala izmerjenje posestev in pravično razdelitev zemljišč. Že leta 1921 je albanski kabinet sklenil, da se bo izvršila ka-tastracija cele dežele. V ta namen je pozval italijanskega inženjerja polkovnika Amadeja s skupino inzenjerjev, ki so pomladi leta 1922 začeli z delom; kmalu pa so trčili na hud odpor domačih Beljakov, tako, da so bili prisiljeni prenehati z delom. Medtem ko je Ahmed Zogu stal kot državni predsednik na čelu države, ni bilo več govora o kaki agrarni reformi. Šele takrat, ko je stopil na albanski prestol, je ob priliki svojega prestolnegu govora v januarju leta 1929 označil čim prejšnjo 111 odločnejšo agrarno reformo za socialno nujnost svoje drža/ve. To je smatral, da je eden izmed glavnih težkoč njegovega vladnega Jirograma. Toda nasprotovanja in ovire so bile še tako velike, da so zavlačevale sprejem zakona o agrarni reformi do aprila 1930; njegovo realizacijo pa so ovirale se do danes. Osnova reforme naj tvori razdelitev veleposestva v tri dele: en del dobi podložni kmet proti določeni, zmerni denarni odškodnini, drugi del ostani zaenkrat še v posesti dosedanjega posestnika, ki se pa mora zavezali, da bo ozemlje intenzivno in čini bolj plodonosno obdeloval, dočim pa ostane tretji del še v nadaljuj lastnini dosedanjega posestnika, s tem delom lahko svobodno razpolaga. Razdelitev tega veleposestva se naj izvrši po izmeri katastra. Za izvršitev teh zemljiških zaktmov je bila v Tirani osnovana generalna direkcija za agrarno reformo« kot osrednje oblastvo v?eh zemljiških operacij. Kakor vidimo se je izvršila la agrarna reforma v jako mili obliki, kar grp pač na rov>>; ondotnih socialnih in gospodarskih razmer. Pred nekolikimi meseci je albansko generalno ravnateljstvo za agrarno reformo poslalo raznim drŽavam, med njimi Češkoslovaški, Avstriji in Nemčiji prošnjo, da naj jim pošljejo tri zemljemerske inženjer je in 10 zemljemerskih tehnikov. Medlem pa je v albanskem jiarlamenlu prodrlo mnenje, da ,je Sistematično izmerjenje katastra preveč zamudno in predrago. Vlada je bila pooblaščena, da vzame za osnovo svojih agrarnih operacij skice. Vlada ie na to pristala ler je izdala pristojnemu ravnateljstvu za agrarno reformo tozadevno uavo-dilo in s lem sc je vprašanje izvršitve katastra odložilo zooet za nedoločen r.ns, Tehnična vprašanja h izvozu sadja V zadnjih letili ji' postal izvoz sadja važna postavka našega izvoza. Posebno naši kraji so imeli od tega lepe dobičke. Kakovost našega sadju je zaslovela tudi v tujini. Do sedaj pa je bilo pri nas le malo sadjarjev, ki bi sadjarstvo gojili-kot glavni vir dohodkov. Skrb za sadje je bila celo na večjih posestvih stranskega pomena. Uspeh pridelku je bil v klavnem prepuščen skrbi narave, če je bila letina slaba, so bili tudi dohodki temu primerni. S to tolažbo so se prizadeti večinoma potolažili. Kakor v marsikateri drugi stvari, tuko je bila tudi glede sadjarstva Amerika kažipot k novim načinom in sistemu gojenju sadja. O tem prinaša zanimivi* podatke mesečnik iTtvhnik «"d \Virt-scliaft«, ki primerja uinerikaijske iu nemške razmere nu tržišču jabolk. Vsebina članka ni samo zanimiva za sadjarje, temveč za vsakega, ki se zanima zu razvoj našega gospodarstva. Primeri statistike kažejo, kako temeljito je proučavanje teh vprašanj v inozemstvu in kako potrebna je točna statistika o pridelku in izvozu. Jz naslednjega sestava je razvidno število sadnega drevju v Ameriki iu Nemčiji. Nemčija 51 45 2» 14 lržave Združene 115 20 14 10 14 00 število »»donosnih Vrsta drevja jabolku češplje hruške črešnje breskve — pomaranče — Številke se nanašajo na dreves v milijonih. Za Nemčijo so številke le približne. Ud 134 milj. sadnih dreves ima Nemčija samo 84 milj. po sadnih plantažah, ki se bavijo izključno s sadjarstvom. Nemške razmere moremo brez večjih sprememb primerjati z našimi., dcčim so bistveno različne od amerikunskih. Tam obstojajo velepodjetja, ki se samo bavijo s pridelovanjem sadja. Seveda se ugodno podnebje Kalifornije nc more prenesti v naše kraje, vendar pa so Ameri-kanci tudi pod manj ugodnim podnebjem s pomočjo tehnike in skrbnega obdelovanja znatno izboljšali pridelek. Izmučili so iudi neugodno razmerje med takozvaninii dobrimi in slabimi letinami in s tem izenačili tudi cene. Posebno na tržišču jabolk Ii m je to izredno dobro uspelo, tako, da se čuti .onkurenea amerikanskega jabolka celo že v Evropi. V Nemčiji imajo približno 600® vrst jabolk, pri nas jih morda ne bo toliko, mnogo manj pa tudi ne. Skoro vsak kraj ima svojo posebnost. V Ameriki pa odpade 71% celokupnega pridelka na 15 vrst, ki imajo skoro enako velikost ter zelo po-d obli o zunanjost. Naša jabolka pa imajo razne velikosti in zelo različno zunanjost, Standard-tip smerikanskega jabolka ima žive barve. Vsled tega upi i v;i dosti bolj privlačno na kupca, kakor nase vrste jabolk, ki nimajo teh prikupljlvih barv in proli poškodbam niso tako odporne. A/nerikanci namreč goje slajše, odpornejše vrste, pri nas pa se smatra kot dobro jabolko ono, ki je nekoliko kislo. Radi tega pa so naša jabolka silno občutljiva ter prično hitro gniti. Vse navedene okolnosti so za shranjevanje, prebiranje in prodajo jabolk odlo-fj^tega pomena. kontinentu je v- jeseni zadostna pbnudba kvalitetnega sadja, ki seveda upTivii ua cene. Sadjarji, ki creiiar rabijo, noČAfti še običajno prevzeti levarnosti zadržavmija zalog sadju v skladišču, kjer bi se mogle pokvarili na ta ali oni način. Večina sadjarjev do danes nima niti primernega skladišča za daljše shranjevanje sadja. Prisiljeni so tedaj, sadje oddajati konsumentu čim hitreje, da pridejo hitro do denarja ter se izognejo morebitnim izgubam. Okrog Božiča, ko je želja po svežem jabolku največja, ugotovimo, da so se zaloge v naši kleli pokvarile. Ob takem času se pojavi na sadnem trgu (posebno v onih deželah, ki imajo živahno trgovino za Ameriko) rdeče amerikansko jabolko, ki je sveže iu nepokvarjeno in doseže radi tega dobre cene. Kolike množine teh jabolk se uvažajo, je razvidno iz sledečega: V Nemčijo so uvozili: „ 1. 1030. 243.754 ton jabolk v vrednosti 74 milj. RM (962 milj. Din). 1. 1931 118.535 Ion jabolk v vrednosti 50 milj. RM (650 milj. Din). Radi točnega opazovanja tržnih pojavov na kontinentu pride amerikiuisko sadje na trg vedno tedaj, kadar je mogoče doseči najugodnejše cene. K temu pripomore Iudi hitra in točna poročevalska služba amerikanskih konzularnih agentov. Velike medsebojne razdalje amerikanskih držav so bile najboljša šola za primerno postopanje s sadjepi, da se ne pokvari in da ostane sveže. Razni tehnični pripomočki, hladilni vozovi na železnicah in velike javne kakor tudi zasebne hladilne naprave, v kalere se spravljajo zaloge sadja •do Ugodnih prodajnih prilik, so postale vzorne. Za nase razmere so posebno važnosti hladilni vozovi, k' omogočajo dosti cenejši prevoz z nuvud- niiu tovornim vlakom, kot pa brzovozno blago z osebnimi ali brzimi vlaki. V Ameriki so to žo zgodaj spoznali ter 1. 1024 imeli- 123.500 hladilnih voz, £ai}inij\p ie primerjali obseg amerikanskih iu rieiiisHIh hladilnih naprav. Amerika je Imela leta 1927. 1363 hladilnic s prostornino '20,477.000 m3, Jdčlm Nemčija dve leti kasneje 30 hladilnic s prostornino 650.0(10 nr'. Amerikanci 6.6 milij. Najbolj no naraslo hranilne \ logi:, dučiin so javni fondi še padli. Med aktivi omenjamo vedno večji plasmSn v blagajniške /,api.»o Narodne banke ter velik dvig državne zadolžitve (zu 7(1 milij. Din). * Vidika poravnata v Uelgrudu. Kakor |X>ročajo belgrajski listi, jc olvorjeno poravnalno postopanje o imovini znane stavbne tvrdke Draantlna I). Sičan-skega. Pri aktivah 12.9 milij. znašajo pasiva 11.2 milij. in nudi upnikom 50%. Posctnikom je>eiii>k*ga Ijuliljaii-kefut velesejma od 3. do 12. septembra t. I. Uprava ljubljanskega velesejma jo izdala kakor prejšnja leta tudi letos jieniianenlne legitimacije |io 80 Din. Taka legitimacija daje pravico do znižane vozniuo zn polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseli večjih krajih celo države, lahko pa se naroče z dopisnico tudi pri velesejtnskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih iu privatno so posotnlkoiu zu-sigurana. Držav nu !>adua razstava bo v Siuederevu od 25. do 29. septembru. Za kongres je dovoljena polovična vožnja. Kako je drugod. Po vsem svetu so hranilne vloge do srede leta 1930 naraščale, deloma še 1931. Sedaj je dotok postal mirnejši in vidimo, du izkazujejo hranilne vloge v juniju letos v primeri z junijem lani zmanjšanje v Nemčiji, Madjarski, Finski, Danski in Argentiniji. V prvi polovici leta so hranilne vloge še padle v istih državah; v splošnem pa 1e letos bil zabeležen večinoma prirastek. Največji je letos prirastek na Švedskem 12.8°/,, Romuniji 11.2% in na Poljskem, znaten še v Bolgariji 8.2",; in Franciji 4.9%. Izravnava davčnih dolgov in terjatev. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani objavlja: Dobavitelji, ki imajo terjatve napram Dravski finančni direkciji v Ljubljani, obenem pa sami dolgujejo na raznih davkih, naj prijavijo z vlogo, kolkovano pu tarifni postavki 1 g takso za 5 Din, da Žale deloma aii v celoti poravnati davke z zapadlimi protilerjatvami. V prijavi, ki jo je nasloviti na dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani, je navesti pristojno davčno upravo, številko davčnega konta, iznos plačljivega davka, datum in iznos fakture in urad ali zavod itd., za katerega se jc dobava izvršila, K zvišanju prometnega davka smo dobili v objavo sledeče vrstice: Trgovski list- od 23. t. m. in »Jutro« od 24. t. m. poročata, da jc bil splošni prometni davek povišan ud I na 2% in poleg tega • uveden še poseben 10% luksuzni davek. Obadva lista izvajata: »Važno je glede tega davka določilo, na podlegajo luksuznemu davku tudi zadruge, ki so sicer prometnega davka oproščene itd.« Radi jasnosti hi bilo primerno, če bi »Trgovski list« in Jutro« povedala, katere konzumne zadruge so tega davka oproščene? če so mogoče tega davka oproščene obligatne uradniške zadruge, potem naj nikar ne govorita o vseh konzumnih zadrugah, ki prometni davek ves čas točno plačujejo. S takim poročanjem so čitatelji nepravilno obveščeni, kakor da bi konzumne zadruge ne plačevale tega davka. Tdliko radi jasnosti. Naj bo konec tega slepomišenja. — Konzumar. Znižanje 'diskonta v Avstriji. Avstrijska Narodna banka je znižala diskont od 7 na 6%. Nemški kliringi. Nemčija je sklenila obračunski pogodbi z Grčijo in Bolgarijo. Borza Dne 23. avgusta 1932. Denar Danes so popustili vsi devizni tečaji, te Curih je ostal neizpreinenjen. LJubljana. Amsterdam 2294.29—2305.63, Berlin 1358.47—1364.27, Bruselj 891.35 — 795.29, Curih 1108.35—1113.85, London 196.86—198.46. Newyork 5677.70—5705.96, Pariz 223.36—224.48, Praga 168.56 —160.42, Trst 201.74—294.14. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 95.945 Din. Curih. Pariz 20.17, London 17.79, Ne\vyork 514.50, Bruselj 71.40, Milan »6.36, Madrid 41.40, Amsterdam 207, Berlin 122.325, Stockholm 91.40, Oslo 89.10, Kopenhagen 94.75, Sofija 3.72, Praga 15.22, Varšava 57.60, Atene 3.20, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.65. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.31». Vrednostni papirji Današnja tendenca za- državne papirje je bila nekoliko slabejša, ravnotako deloma tečaji. Promet je bil na zagrebški borzi slab: vojna škoda 200 kom. in 7% Bler 2000 dol. Delnice Priv. agr. banke so danes zopet znatno padle brez zaključkov. Ljubljana. Vojna škoda 197 bi., 8% Bler. pos. 44.50 bi., 7% Bler. pos. 41 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4145 den., Priv. agrar. banka 232—240, 7% inv. pos. 49.50 den.. agrarji 25 den., vojna škodu 195—108 (196, 197). 12. 194 — 198, 0'/e begi. obv. 81.35—35. 8% Bler. pos. 44 —45.50. 7% Bler. pos. 41.623—42 (41.625, 41.875, 42), 7'. pos. Dlllt 43 den. Belgrad. Narodna banka 4500 bl„ Priv. agrar. banka 230—285 (237, 238), 7% invest. ,io*. 51-52 (51.50), vojna škoda 196—198 (198), 4onico je tendenca neizpremenjeno čvrsa. 1'udi »hira koruza je z»do č\r»la. Zanjo zahtevajo, ker ni dosti blaga 115—117, za okroglo Za mletev 135, činkvantin 149—130, nadalje stane umetno sušena za oktober, november in december 72.50—75, času primerno suliu za decsmber-januar 00—(>2.50. Moka je v ceni in tendenci nelspremeujena, dočim stanejo debeli otrobi 85, drobnj pa 75 v Vojvodflii. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Prouiel: 21 vagonov. Spori PRED ODLOČILNIMI TEKMAMI. V nedeljo bo v vseh skupinah dosežena odločitev, kdo bo sodeloval v državnem prvenstvu. V naši skupini je bilo /e prošlo nedelji) odločeno, d« sodelujeta v finalnih tekmah Viktorija in Gradjan-ski. V drugI skupini je niguren Hajduk, medtem ko se morata Hašk in Concordia še boriti zn drugo mesto. Odločila bo medsebojna tekmii. V- prvem srečanju je zmagala Concordia z 2:1, kakor hitro zmaga tudi v revanžni igri, potem je Concordia tretji zagrebški klub v ožjem državnem prvenstvu. Concordia igra še s Hajdukom na lastnem igrišču, toda ta igra ne more dosti vplivati na plasma, ako zmaga nad Haškom. V tretji skupini je pa situacija še bolj negotova. BSK in Slavija imata enako število točk. BSK je na boljšem, ker je njegov nedeljski nasprotnik športni klub iz Skoplja. Sla-vijin nasprotnik pa Jugoslavija na lastnih tleh. Skoro bi rekli, da bo BSK zmagal in sicer mora zmagati s precejšnjo razliko golov, kajti računati mora, da Siavija lahko preseneti in premaga Jugoslavijo. V tem slučaju bo odločevala o sodelovanje v državnem prvenstvu boljša gol diferenca Medtem, ko je situacija taka, kot smo jo zgoraj opisali v ostalih skupinah, imamo v Ljubljani tekmo, ki ne bo vplivala na plasma. Primorje je na predzadnjem mestu, Ilirija pa na zadnjem. I a dva kluba pa odigrata svojo tekmo v letošnjem liginem tekmovanju. Zanimivost tekme je samo v tem, da se bosta skušala oba rehabilitirati pred svojimi klubskimi pristasi. Toda ta rehabilitacija ima samo lokalen pomen. Za slovenski nogomet jc čisto vseeno, kdo je na zadnjem mestu. Tako slabo našega nogometa ljubljanski klubi še niso reprezentirali. Kdini Maribor je bit, ki te i« vsai nekoliko postavil. Njegov nedeljski nasprotnik je Gradjanski. Razne športne vesti. V Zagrebu in Belgradu so vodilni klubi uganili, da so nočne tekme v poletni dobi najboljši vir dohodkov. Po dnevi radi silne vročine, ni mogoče privabiti gledalcev na igrišče. Vse hiti v kopališča. Radi tega prirejajo tekme ponoči, ki so prav dobro obiskane. Da je pa dobiček večji, tekmujejo kar med seboj. Gradjanski je povabil Jugoslavijo v Zagreb, Jugoslavija pa Gradjanski v Belgrad. V Zagrebu je zmagala Jugoslavija, v Belgradu pa Gradjanski, torej čisto prijateljsko. Obe tekmi so igrali med tednom. Korist je bila radi tega dvojna. Pri zadnjem nastopu v Belgradu jc Gradjanski sklenil zopet nočno tekmo, to pot z BSK-om, eno bodo zopet igrali v Zagrebu, drugo pa v Belgradu, Tako lahko delajo oni, ki s svojimi moitvi v prvenstvenem tekmovanju dosežejo uspehe. Naši klubi naj pa igrajo še naprej z Atletiki, Železničarji, Hermesom itd. Državni prvak v plavanju Ilirija priredi prihodnji teden v svojem kopališču, ako bo ugodno vreme, nočno plavalno tekmo, pri kateri bo .sode lovalo športno udruženje iz Karlovca (KSU). Kar-lovčani imajo v svojih vrstah izborne plavalne moči, s katerimi pa na zadnjem prvenstvenem tekmovanju radi financielnih težkoč niso mogli nastopiti. Iliriji bodo nevaren konkurent. Nastopil bo tudi Grilc v skokih, ki bo imel na pravilni deski priliko pokazati ali je res boljši kakor Kor-delič. Oba skakalca se pripravljata za revanž. Nastopili bosta tudi vvaterpolo moštvi Ilirije in KSU. Tako, da našemu občinstvu pripravlja državni prvak lepo nočno prireditev, s katero se bo oddolžil Ljubljani za slovesen sprejem v ponedeljek zvečer. Fotoamaterji! F*rk11t*f*rtnii» Va5ih negativov Vam m ui/ctut/c iopo in pocenj napravi folooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! R. D. BJackmore: Lorna Doone Roman iz Exmoora 10 Gorje mi! Še danes vam ne morem povedati, kako mi je poslalo mahoma vse jasno. Samo tega se spominjam, da sem se. brez solze odzibal in se skril v temnem kolu kolarne. Toda še na misel mi ni prišlo, da bi se bil jokal. Nad menoj so se majala bruna, kakor tla bt se hotela zrušili name; jaz pa nisem želel nič drugega, kakor da hi se skril in ne govoril z nikomer. Kdaj pa kdaj mi jc dospel na ušesa ženskemu ilvtenju podoben glas: bllt sta moja mali in sestra Anka, ki sta se jokali v tesnem objemu« Čel ud i sta mi bili najdražji bitji na svetu, vendarle .jima nisem mogel pogledati v obraz, šele ko sem sprevidel, da pričakujeta od mene pomoči in sla se obrnili proti meni, sem stpptl k njima. Četrto poglavje. Hrzen poset. Doonl lz Bag\vort!iyJa so mi umorili dragega očeta, ko je v sobolo vččer jezdil s semnja v Por-locku domov. Z njim vred je. potovalo šest sosedov, ki so bili vsi trezni kmetje, kajti moj oče se ni maral družiti z nikomer, ki je bil izpil čez pol galona piva ali čez galon sadjevca. Razbojniki niso imeli posebnega sovraštva do njega, kajti nikoli jih ni vodil za nos in tudi ni preveč rogovilil, ako so ropali druge. Vsi II kmetje so se mirno pomikali naprej, si vzajemno pomagali v polnih težavah in popevali zadovoljno cerkvene ter posvetne pesmi, da so si delali pogum. Iznenada pa jim je v mesečini prestregel pot neki jezdec. Kaj naglo so ga prepoznali po obleki in orožju, po nenavadni rasti in postavi, ki se je prikazala pred njimi v svitu večernih zvezd, četudi je stal samo eden proti sedmim, je bilo v resnici, kakor da bi bil stal mož proti možu. Med vsemi šestimi spremljevalci mojega očela ni bilo nili enega, ki h e bi bil potegnil izpod suknjiča svojega mošnjička in ga ponudil Doonu. Toda moj oče je bil vedno mnenja, da človeku, ki mu je dobro v lastnem suknjiču in telovniku, ni treba posegati po tuji obleki, ali se pa mora vsaj boriti zanjo. Zato je medtem, ko so njegovi tovariši trepetajoč od strahu snemali svoje klobuke, dvignil gorjačo in pognal konja proti Doonu. Razbojnik je naglo okrenil konja in se tako umaknil udarcu, četudi ga je presenetilo, da se mu sploh upu kdo ustavljati. Smiler, ki ni bil vajen boja in se ni znal okrelati drugače kakor pri plugu, je • v zaletu odvihral z očetom naprej, a izobčenec jp- 'medtem zažvižgal na palec iti oplenil ostale- svobodnike. Oče je poležal Smilera za vojke in poskušal pohiteti tovarišem na pomoč, tod« mahoma je bil obkrožen od kake desetorir.e mož, ki so, neki na konjih, neki peš, vstali, kakor je bilo videli, izza kupa ruše. Vkljub premoči je pogumno udrihal |io njih, v kolikor jih je mogel v temi razločiti. Ker je bil plečat in izredno močan in ie kri v njem pošteno zavrela, niso imeli razbojniki po-sebuo lahkega opravila z njim. S krepko pestjo je že pobil ua tla kake Iri ali štiri napadače. kajti v posnmičnom boju se je vedno izredno odlikoval. Ostali so nalo potegnili konje v st ran in oče je menil, da ]>ojde donjov ko zmugalec in bo lahko Pripovedoval ženi o svojem junaštvu. Toda eden od napadaloev je čepel skrit za gomilo ruše. Prislonil je svojo dolgo puško k rami in pomeril v očeta. Ne morem vam pripovedovati, kaj se je potem zgodilo. Ljudje so veilelj samo, da je prišel Smiler domov z okrvavljenim vihrom, a očeta so našli drugo jutro mrtvegu na barju. Njegovo z bršijaiiom ovito gorjačo so našli prelomljeno pod njim. Je li bil ta boj pošten, lo naj presodi Bog med Dooni in menoj. Dogodek, zaradi katerega je postala moja mati vdova, mi otroci pa sirote brez očeta, je zbujal v onih nasilnih časih več žalovanja kakor pa razburjanja. Ostalo nas je troje otrok, toda nobeden od nas še ni bil poraben za delo, temveč smo bili zgolj materi v uteho, ko se je mučila za nas. Jaz sem bil najstarejši in la zavest me je silno težila. Za menoj je bila sestra Anka ,kaki dve leli mlaji« od mene, pa mala Lizika. Še preden sem se vrnil domov in ko še nisem zvedel nič o svoji žalostni izgubi — ni ga še bilo sina, ki bi bil ljubil svojega očeta bolj, kakor sem ljubil jaz svojega — je storila moja mali nekaj nadvse nenavadnega, zaradi česar so govorili vsi naši sosedje, da je morala bili ob pamet. V ponedeljek jutro, ko je ležal njen mož'še nepokopnn na ni r! vaškem odru, si je ovila lase z belo oglavnico, se zavila v črn plašč in se odpravila peš v Doonsko gnezdo, ne da bi bila vprašala koga za svet. Zgodaj popoldne je dospela do temnega, praznega vhoda, kjer ni bilo nobenih vrat, temveč sama neprodirna lema. Med nadaljnjim pripovedovanjem le povesti bom'kdaj pa kdaj žo omenil, kar som pozneje tamkaj satu videl, zalo se ne bom mudil tukaj z opisovanjem. Zadostuje naj, da ni nihče nastavil puške proti njej, temveč so ji samo zavezali oči, nn kar jo je nekdo za roko povedel naprej, ne da bi ii hotel kdo kaj hudega storili. Še zdaj se spominja, da je bila ona pol zelo hrapava in naporna; ker so zaprli za njo hladna železna vrata, ni mogla tam govoriti tako, kakor je nameravala pred odhodom. Ko je prehodila ono pot, so jI odvezali oči. Sama sebi skoraj ni mogla verjeti, kje je bila. Stala je namreč sredi globoke zelene doline, zasekane v obliki jajca med gorami, katerih strma skalnata pobočja so se dvigala osemdeset do sto čevljev visoko; na njihovih slemenih so se stikali gozdovi z nebesnim obzorjem. Mimo nje je |xičusi in zamolklo"žuborel potoček, kipeč na dan iz temnega podzemlja; in postajal je širji in širji, ko je tekel v dolino. Na travnikih, po katerih se je vil, je raslo na obeli straneh jelševje, a pod leon jn bujno poganjala Irava in rumeno gosto ločje se je odražalo v bistri struji. Dalje spodaj so stale na obeli bregovih kanuiilne štirivagalne liše, ki je med njimi tekla reka kakor nekakšna cesta. Vse hišo so bile enoiiadstropne in si niso stale pravilno nasproti, temveč nekako tako, kakor stojijo stožci pri takljanju. Samo ena izmed hiš, po vsem videzu poglavarjeva, jc bila dvojna, ali bolje, bila je sestavljena i/, dveh hiš, ki ju je vezala lesena brv. Moja mati jo naštela štirinajst koč, ki so si bilo na las podobne in razen poglavarjeve ni bila nobena boljša od druge. Vsakdo bi bil menil, dn so to hiše, stoječe globoko v mirni golini, daleč oenzion 39 do 55 Din. (r) Vsnkn be*odn t Din Konec krize nastopi takrat, kadar si bo vsak znal pomagati v vseh težkih prilikah. Zato se pripravite in se učite trgovskih in gospodarskih ved, zadružništva in jezikov. To vas v najkrajšem času nauči Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova 8. (u) Vsnkn beseda I Din Droben oglas r -Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem j pač kupen ti s knjižico da. Stavbne parcele na Brinju, ob Dunajski cesti, prva primerna za vsak obrat v izmeri 1308 m po 60 Din, ostale po 51 Din; na Jezici po 20 do 30 Din. Informacije: Herman, Jezica, ali pri Angelci . (p) Vila enonadstropna, nova, sc takoj ugodno proda v Zg. Šiški. Naslov v upravi Slovenca 12.297. (p) Parcele poleg kolodvora v Dev. M. v Polju prodam Naslov pove uprava Slovenca št. 12.299. (p) I Automotor i Vsnkn besedo I Din Harley Davidson 1200 cm', s prikolico — ugodno prodam ali zamenjam za manjši avto. Na-' slov v upravi Slovcnca št. 12.314. U) Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je moj iskrenoljubljeni in skrbni soprog, bral, stric in svak, gospod KIHSOVIC ALBERT uradnik drž. železnice dne 25. t. m. ob pol 8 zjutraj, po dolgem, mukepolncm trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 27. avgusta 1932 ob 2 popoldne od doma osti Podjunska ulica št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1932. Ana Kihsovic roj. Ribnikar, soproga in ostalo sorodstvo. mmm. : • , -.. >*■ WVI1 v!, ' . - ' s V - nj Ljudska posojilnica v Celju javlja lužno nosi. da je nje soustanovitelj in član načelstva, gospod hišni posestnik dne 25. avgusta umrl. Pogreb sc 1») vršil \ soboto, rine 27. avgusta ob 4 pojioldne na okoliško pokojna I išče. Naj počiva v miru blaga duša! Celje, dne 25. avgusta 19"32. LJUDSKA POSOJILNIC A V CELJU. kupimo Vsaka beseda t Din Maline in razno sadje kupuje Sadjak, Sv. Petra c. 83. k Poltovorni avto kupim. Lahko je tudi luksuzni, star in dobro ohranjen, znamke Ford, Chevrolet ali Fiat. Ponudbe na upravo Slovenca« pod št. 12.311. (k) Nahup in prodajo vreč ter jute h Grete L ^ Dunajsha 36 j Glasba Veaka beseda 1 Din Glasovir (Stutzfliigel) naprodaj. — Cena 9000 Din. Maribor, Maistrova ul. 18-1, desno (D BGOHuB Vsnkn besedo I Diu Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupci v ti mnogo prižene Slovencev najmanjP inserat Konfekcija — moda! Naiceaejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta St 14, Liubljana. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah, za strojno pletenje in ročna dela, po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja. Vse čebelarske potrebščine. konve za med, točilnice itd., obi-ralnike za sadje, lične ptičje kletke in vso že-leznino nudi Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Prst za vrtove, presejano, črno, Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta 38. '.clefon 33-82. (1) LaneneMne lo rirura krmit* nudi nairenel Veletrgovin« žita lo moke. A. VOLK, LJUBLJANA Re«lie.» re»ta 24. Prodam večjo množino brinjevca, hruševca, slivovke, 40 kadi in sodov za namakanje sadja od 5—15 lil ter vinskih sodov od 5—7 hi. Zamenjam tudi za špecerijsko blago. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11.907. (1) Šivalni stroj za krpanje vreč, Cops-špulmašina, enlel stroj — ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca" pod št. 12.315. (1) Nudim lep domač gorenjski oves in lečo po n a in i ž i i ceni Ljudevit Sire, Kranj. 1 Mednarodni velesefem v Pragi 4,-11. septembra 1932 Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 25% ČehoslovaSka 33°/0 Avstrija 25°/0 Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA COMPANV, Aleksandrova c.2 CEHOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom Dijakom srednjih šol! Profesorji Sole ,.Privatna naatava" nadaljujejo z Izobrazbo učenoev(učenk) za vse razrede. 1. Učenol(ke), ki so padli pri •prtj^rononi izpita, ruor^Jo zanesljivo v teku leta polotiti sprejemni izpit In lupit za 1. razred gimnazije, ne da bi izguMll leto. 2. Redni utenel(ke), ki ponavljajo raired, ki bo izgubili pravico do Sola-u)a ali ki so Bili izključeni, morejo tekom enega leta dovrSltl celo dva razreda ln nadomestni izgubljeni čaB. 3. Oddelek za redne notranje uftence(ke) sprejema v peuzionat učence(ke), ki se tele redno Solati na kaki belgrajakl državni Soli. Podučujejo se lz vseh predmetov ln se Jim s tem zagotovi uspeh. 4. Zaaebnl nSenol(ke). ki Jim manjka gimnazijska Izobrazba, morejo v kratkem času dovrSltl potrebne razrede. bivaiiSčaPU,lfc P"«avan|a za učence(ke), kl ne morejo OBtavltl mesta svojega ui!®nec,ednik: Franc Kremžar.