Kmetijſke in rokodèlſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. N 6. V ſrédo 7. Svezhána. 1844 Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Odsrejenja ſadnih dreveſizis peſhka. Kakoſhne ſadne peſhke in koſhize ſo sa ſetev dobre? Le is peſhek in koſhiz od sdraviga drevéſa in is popolnoma sreliga ſadja, lepe dreveſiza sra- ſtejo. Zhe bolj ſo ſriſhne, raji selené. Is gjiniliga, ſuhiga in ſparjeniga ſadja pa ne bodo oselenile. Skuſhnja uzhi, de v naſhih krajih divjaki is manj shlahtnih peſhek bolj ſtore, kakor is shlahtniga ſadu. Saj vidimo, zhe shlahtnejſhi je ſad, ſlabeji in manj jedrate ſo njegove peſhke, tadaj manj perpravne sa ſetev in sa raſt. Boljſhi je tadaj peſhke is puſtiga, kakor is shlahtniga ſadja ſejati, tode potlej ſe mora s shlahtnimi zepizhi pozepiti, ker vemo de zepljen ſad vſo laſtnoſt od plemena ſvojiga zepizha na ſe vsame. Zhe ſe pa svershe, je usrok semlja ali pa mras. To vunder le velja per jabelzhnih in hruſh- kovih peſhkah. Kadar pa ſadiſh koſhize od bre- ſkev in zhéſhpelj, ali orehe ali koſtanj, jih vsami od shlahtnih plemen ſadja, ker ſe ne ſpremene tako, de bi ſe zepiti mogle, kakor jabelka in Sadne peſhke ſe morajo v dobro prav vde- hruſhke. Skuſhnja uzhi, de is koſhize isrejeno lano semljo ſejati, ktera ima zel dan ſolnzhno drevo je komej oſem del manj shlahtno, kakor toploto in veter od vſih ſtrani. Semlja ſe mora tiſto od kteriga je koſhiza. Jabelzhna in hruſhkova srahlati in od vſiga plevela in kamnja ozhiſtiti, peſhka pa vezh ko polovizo laſtnoſti ſvojiga po- dobro je, zhe ſe perſt na shelesni mreshi preſeje. prejſhniga plemena sgubi. Semlja je sa ſadne peſhke narbolji, zhe ni Kdaj ſe morajo ſadnje peſhke in koſhize ſejati? ne prepuſta, ne pre maſtna. V puſti semlji dre- Peſhke in koſhize le selené, kadar simſki veſiza malo korenin ſtore in kaſno raſtejo. mras preſtojé in ſe ſneshne mozhe napojé. Zhe- ſo posneji ſejane, kakor semlje ſkorja smersne, ne- kalé. Jabelka in hruſhke ſe ſejejo od ſ. Mihela do ſ. Joshefa; kadar ſe more vunder, pred ko je mogozhe. Posneji ſajene bodo ſhe le drugo pomlad selenile. Narbolj je, zhe ſe peſhke koj ſrove ali ſriſhne poſejejo. Poſebno dobro je to sa zheſh- pljeve in zheſhnjeve koſhize, ker tako bodo she pervo pomlad selenile. Zhe ſe poſuſhé, posneji selené. Zhe peſhke ali koſhize ſpravljaſh, ne ſuſhi jih na gorkim, ampak na vetru, in ne hrani jih v sakurjeni hiſhi, ampak na merslim. Roſtanja in orehov ni dobro jeſen ſaditi, ker jim hud mras ſhkodva in miſhi sa njimi hité. Sato ſe morajo v globoko jamo vſuti, po verhu s brinjovimi vejami obdati, de miſhi do njih ne morajo, po tem s perſtjo saſuti in s dilami pokriti, de jih mozha ne salije. Kadar ſneg ſkop- ni in mras neha, ſe vſi iskaleni is jame vsame- jo in poſadé. V kakſhno semljo ſe morajo ſadne peſhke ſejati? maſtni semlji ſo ſizer lepe in naglo raſtejo, pa nikjer ne bodo rade raſtle, ker ſo predobre perſti navajene. Sato predobro perſt s mertvizo sme- ſhaj ali s peſkam. Prepuſto semljo s ſtrohlivimi plevami, s zeſtnim blatam, ali s drugo maſtno perſtjo sboljſhaj. Nikdar peſhkam, ali dreveſizam s shvinſkim gnojam ne gnoji. Vſak shvinſki gnoj je ſadju ſhkodljiv , dokler ne ſtrohni; in drevo ſe vſuſhi, kakor bitro korenine do gnoja doſe- shejo, ker gnoj musgo ali ſok dreveſa, in shi- vesh leſa ſkasi in drevo konzha. Na ſolnzu in na vetru je sato dobro peſhke ſejati, de ſe dre- veſiza nàvadjo na vſako ſpremenjenje vremena in vterjen sdrav leſ saredé. (Konez ſledi.) Pomozhki, ki ſo zhloveku potrebni. zhe ga ſlab srak saduſhí. Pogoſtoma ſe ſliſhi, de zhloveka ſlab srak ali ſopár saduſhí. V danaſhnih novizah boſte, ljubi bravzi, sopet prav shaloſtno pergodbo brali, ravno tega reda. In komaj pred ſhterim meſzi ſe je ravno taka tudi v neki kovazhnizi v Hartbergu na Shtajerſkim pergodila. Ravno sató bom tudi po ſvoji mozhi od tega potreben nauk in pod- uzhenje v naſhih novizah, kolikor je mogozhe na tanjko popiſal; le poſluſhajte me: Pervizh vam bom povédal, ktéri srak zhlo- veka saduſhí? — Nar ſhkodljivſhi od vſiga je ogljen sapuh (Kohlendunſt), in nar navarniſhi je sherjavizo v saperto zhumnato (ſtanizo) noſiti, ſogreti, in podkuriti jo. Ta nerodna na- vada jih je she veliko jesarov (tavshentov) sadu- ſhíla in pod semljo ſpravila. Marſiktéri je ſhel svezher sdrav in veſel k pokôju, in drugo jutro ſe ni sbudil vezh. Shkodljivi in nevarni hlapi in ſopári, ki srak pokvarijo, ſo na dalje: vſe tiſte zvetlize v sa- perti zhumnati, ktére imajo mozhan duh. ali pa zhe mozhno in jako vonjajo; ravno tako tudi ſopári vina, shganja in óla, poſébno tazhaſ, dokler ſhe v kleti (keldri) vré; ſopári v rudni- kih, v vodnakih ali ſhtirnah, jamah, obó- kih, klétih in jezhah, zhe ſo taki kraji dol- go zhaſa saperti, i. t. d. Kdor ſe predolgo v takimu sraku obotávlja, ga omami in vezhkrat tudi saduſhí. Kaj mu je tedaj ſtoriti, komur ſe taka neſre- zka perpetí? Nar pred ſe mora tak zhlovek urno na sdravo in proſto ſapo perneſti. Kdor ſe pa is gole ljubesni v take kraje, kjer je popolnama pokvarjen srak, podá, od ondod kakorſhniga zhloveka ſpraviti in negodni ſmerti otéti ga, ta mora, ſebe varvaje od ondod nar pred ſlab in ſhkodljiv ſopár, kolikor more, pregnati, ali ſaj poboljſhati; potlej ſhe le naj ſe varno noter ſpuſtí. V zhumnati, kjer ſe je taka neſrezha naklju- zhila, ſe imajo duri hitro in okna odpreti, de jo sdrava ſapa preletí; v kléti pa urno lini- ze odmaſhiti, in vrata na ſteshaj odpah- niti. V take kraje ſe s velikim pridam pomezhe nekaj gorezhe ſlame, kjer ſe nima vneti kaj; koriſtno je tudi v nje vode vljivati dovelj, po tem bo ſhe le ſhkodljiv in pokvarjen srak sdrav- ſhi in boljſhi poſtal. Med tém ſe ima pa tudi pasiti vedno, de neſrezhniga zhloveka ſhe ka- koſhna druga ne doletí. Kdor ſe po zhloveka, ki ga je v takim kraju neſrezha salésla, ſpuſti, ſi mora popred, preden gre ponj, s ſlanelo, ali kako gobo v jeſihu namozheno, noſ in uſta savesati; ravno tako dobro je tudi, zhe ſi s njim obleko poſhkropi. Naj ſi napravi po tém ljuzh na dolgo palizo, de ſi bo naprej ſvetil s njo; zhe mu pa ljuzh vgaſne, naj ſe rozhno nasaj vèrne, tako dolgo, dokler ne- goden ſopár prepodi od ondot. Tému pa, ktéri ſe v vodnák ſpuſti, ſe mu verv zhes perſa per- veshe, po ktéri ſe nasaj potégne, in matos (ſtrik) v roko da, s ktérim bi osnanil, zhe bi mu ſlabo priſhlo, de bi ga hitro nasaj potegnili. Rozhno ſe mora potem na proſto ſapo per- neſhen zhlovek ſlezhi do nasiga, in tako po- loshiti, de ima viſoko sglavje; uſta, zhe ſo shle- saſte, ſe mu imajo ozhiſtiti. Sadaj ſe poſlush, ljubi moj pomozhnik! mersle vode, — to je nar bolji opravilo, ki ti ga je ſtoriti. — Sahvalimo sanjo previdnoſt boshjo. ktéra nam v naſhih potrébah vſelej k pomozhi perſtopi; povſod jo najdemo, kamur ſe le kre- nemo, ne ogibajmo ſe tedaj dobrih darov is nje milih rok jemati! — Polivaj ga s merslo vo- dó po lizah, in po kosarzu mu jo s mozhjo v obras brisgaj. She boljſhi je pa, zhe mu zeli shivot, poſébno pa glavo in perſi poljivaſh. Sakaj poljivanje s merslo in biſtro vodó je od vſih perpomózhkov nar boljſhi; she doſtikrat je zhu- dama pomagalo, in marſiktériga zhloveka negodni ſmerti she vezhkrat otélo. Sa take bolnike ſo tudi vezhkrat driſtle s merslo vodó dôbre. — Streſi ga zhes perſa, de popred k ſapi pride. Pihaj mu s uſtmi ali s kakim pihalam prav pozhaſi in varno sdravo ſa- po v vanj. — Sliſhiſh potihama ihtiti ali pojemati ga, imaſh she pervo snamenje, de ga boſh kmalo k shiv- ljenju obudil. Vsami ſadaj neki klinzhik, ki ga moraſh per takimu opravili vſelej per ſokah imeti, ter mu ga med sobe vtakni, de mu loshej sdra- vo ſapo do pljuzh perpraviſh. Kadar dihati jame, treſti in dergetati ſe, ne polivaj ga vezh s vodó. Si ga ſrezhno oshivil, mu moraſh sadaj shi- vot pregréti, to je, dergni ga s vrozhno fla- nelo, in kartazhi po poplatih vſeſkosi (to delo je tudi tazhaſ dôbro, preden bolnik k ſápi pride). Poloshi ga v poſteljo, takó, de bo imel prezej viſoko sglavje. Daj mu savshiti mlazhne limo- nade, ali mu pa zurni v shlizo vode kake kap- lje verliga jeſiha, de jo popije. V zhaſi gré tudi zhloveku, kadar k ſebi pride, puſhati, poſebno tiſtimu, ki je poln kervi, ravno sato poſhlji urno po sdravdnika, de ga popred na noge ſpravi. — Tvoje nar vezhi opravilo je pa, zhe ſi ſe le tega dershal, zheſar ſim te uzhil, — neisre- zheno veſelje boſh obzhutil takrat, kadar boſh zhloveka ſmerti reſhil in otél, ktérimu je malo manjkalo, de ſe ni v ſlabim sraku sadúſhil. Uni zhlovek pa, ktériga ſi ſmerti otél, ti bo ſlavo in hvalo dajal, in prepeval veſel zeli zhaſ ſvojiga shivljenja. Dr. Bleiweif. Naprej podaj! (Reſnizhna pergodba.) Menim, de bo prav malo bravzam naſhih noviz snano, kako je pred kakſhnimi 50 ali 60 léti pre- ſlavi knes in vojvoda Braunſhvajgerſhi Karl Vilhelm pijánzhvanje med maſho krotil. V Braun- ſhvajgu*) ſo imeli mosháki nektérih vaſi navado ob nedéljih naméſto v zerkev sahajati, po shganja- rijah potikati ſe, in pijanzhvati, kolikor jim je sa kosho moglo. Duhovſhina ſi veliko persadéva tega odváditi jih, ali vſe opómbe in ſvarila ſo bile saſtonj; ne prime ſe jih kar beſediza pobóljſhati ſe, in ſvoje neródne ſhege opuſtiti: dokler ſe savoljo tega per deshelſki goſpoſki ne pertóshi, od koder jim doíde ojſter ukas, shganjarije in ſpilnize popuſtiti, in v zerkev hoditi. Ta ukas jih gane, in takó oſtraſhi, de ſe ve- zhidel vſi pijánzhvanja vanajo, rasun ene vaſi, ki ſe ji Ludem pravi, ktéra vedno per ſvoji termi oſtane, in ſe ne da shganjariji odpovedati in ſpil- nizam. Pervo nedéljo po vójvodſkim ukasu in deshel- ſki sapovedi, ki ſo sopet svonovi k boshji ſlushbi sapéli, ſe sopet uni terdovratni Ludemzhani memo zerkve in farovsha pojé in shvishgaje v navadno kerzhmo podé, kjer ſo ga ſerkali vezhkrat do terde nozhí. Vójvoda tega svediti urno ſklene, ter pravi: „Ako ſe ravno moji Ludemzhani sapovedi, ki ſim jim jo uni dan osnaniti dal, savoljo pijánzhvanja in opuſhanja v zerkev hóje, vpirajo in naſproti ſtavi- jo , ako ſe lih puntajo pokorni biti tému, kar boshjo ſlávo sadene, gotóvo v kratkim jim bom kaſho vpi- hal, zhe bi slodja v ſebi imeli; pokasal jim bom pót, ki jim ga je hoditi potrébno, bom vidil, zhe bodo moje ukase in sapovedi zhiſlali ali ne!" Drugo nedéljo ſe napravi, v rujavi poverhnji ſuknji od verha do kolen sapet, in neposnam v ravno tiſto vaſ, kjer njegovi puntarji prebivajo, ter ſtopi malo popred, ko svonovi v zerkev sapojó v lih tiſto shganjarijo, kamur Ludemzhani vſako nedéljo sahajajo, burke vganjajo in pijánzhvajo, dokler imajo v shepi boshjakov in belizhov kaj, kjer jih zhaka misa she pogernjena. In komaj ſe je sa misa vſedel, ſo she svonovi sapéli, in perpodilo ſe jih je pivzov polno omisje, ja ſkorej bi djal polna shganjarija. Neki vampaſti hruſt, (rudezh in viſh- njev po zelim obrasu, kakor vezhidel vſi tiſti, ktéri radi in vſeſkosi shganje in firovo vino shljevijo, okrogljiga in salikaniga oblizhja je bil, ravno tazi- ga, ko polno luno riſajo), jo nar pervi permaha. Voditel, poglavar in ſtaraſhina Ludemzhanſki je bil she vezh lét, in ſe vójvodu blisha. Na njegovim meſti ſedeti viditi ga, mu oſerzhje savrè, ga meri od témena do poplátov, in pravi ſvojim tovarſham raskazhen: „Kakó je to hudizha, de ſe je ta ptu- jiz v naſhe ſ-hodiſhe pertépel, in ravno na moj ſtol savaljil?“ — Ter ſe molzhé na deſno ſtran sraven njega vſéde. Ravno takó ſe tudi njegovi ſoſédje okrog mise rozhno sverſté. Per ti prizhi prineſe kerzhmar nekakſhno pre- ſneto veliko poſódo shganja na miso, in ga pred ſtaraſhina poſtavi, in pravi: „Ozhe Matíja! To je kapljiza le, obljubim, taziga niſte she sdávnej ſer- káli.— Ştaraſhinu to ſliſhati ſe she s zurkama ſlíne zedé, popáde ſteklo s obéma rokama, vójvoda v lév sanizhljivo pogléda, jo s posheljenjem k uſtam na- ſtavi, is ktere ga ſerzhe, de je kaj. Potém jo ſvo- jimu tovarſhu na deſno ſtran podá, rekózh: „Pi in naprej podaj!" — In ſtékla gre po verſti is rok v roke, dokler pride do sadniga moshá, ki na levi ſtrani vójvoda ſedí. Tudi ta jo s veſeljem sgrabi, in k uſtam nágne, vójvodu odmajáje, de ne bo ſér- kal is nje — píje, in jo da ſvojimu blishnimu, lih po tem poti nasaj, po kterim je k njému doſhla, re- kózh: „Pi in jo sopet okrog nasaj podaj!" Na to ſe poſóda s shganjam sopet v lév verne na- saj, ktéro mosh sa mosham ſerzhno objame, in zhverſto is nje pije, jo naprej podá, de ſpet v ſta- raſhinove roké pride. Tudi ta, she po podóbi med vſimi nar huji piviz, ga vſéka is nje takó, de bi jo bil kmalo na ſuho djal, in rézhe proti vójvodu hlinjen in poſmehljaje ſe: „Sopet okrog nasaj jo podaj!“ Blagi knes tega ſliſhati, ſerdit na kviſhko pla- ne, ſvojo poverhnjo ſuhnjo odpne, ſe jim v vo- jáſhki obleki pokáshe, in s ſvetínjo na perſih. Sa- gromí preſneto hudo nad njimi, in ſposnáje ga, de je njih deshelſki vladar in oblaſtnik, ſvitli knes in vojvoda Karl Vilhelm, ſe na enkrat jamejo vſim krog mise hlazhize treſti. On jim napravi ojſtro pridigo savoljo nemarnoſti, ki jo she toliko zhaſa doperna- ſhajo, in obeta veliko kasnoſt, zhe ne bodo ſvojih nerodnih navad in ſheg, poſebno pa pijánzhvanja popuſtili. V tem hipi vſéka togoten oſhabniga vam- pesha sa úho, takó, de mu sobjé saroshljajo, de je troje ſolnz vidil, ter sakrizhí nad njim: „Na- prej podaj!" Preſtraſhen to ſliſhati ne zhaka dru- giga ukasa; ampak urno vbriſhe ſvojiga tovarſha na deſni plati, kolikor more. „O jaj! ta je bila slodjevo gorka!“ savpije njegov ſoſed po sadob- ljeni saúſhnizi sa uſheſam popraſkaje ſe, — odla- ſha in premiſhljuje, kaj bi ſtoril, ali bi naprej po- dal ali ne.— Sdaj sgrabi vójvoda ſvoj mezh, oterne po misi s njim, in sakrizhi: „Le urno naprej podaj! in vſaki, kdor ne bo rozhno délal téga, kar vam sapovem, tému bom s mezham pomagal." Ta rasſódni glaſ in oleſkani mezh ſpodbóde in vna- me vſe Ludemzhane, takó, de ſo, ko bi trenil sapóved ſvojiga premiliga knesa na tanjko dopolnili, in is zele mozhí. In saúſhnize ploſkajo okoli uſhéſ in brenzhe od glave do glave noter do sadniga mo- shá, in komaj jo je tá na levo ſtran dobil, mu jaki knes she drugo na deſno pertiſne, rekozh: „Sopet okrog nasaj jo podaj!" In saúſhnize treſkajo lih po tiſtim redi do ſtaraſhina nasaj. Tega Braun- ſhvajgerſki knes sopet drugizh sa úho vſéka, in pravi: „Sopet okrog naprej jo podaj!" Potém, ko je saúſhnize she nekih ſheſt potov ſèm ter tje okrog mise dervíl, vſtane, ponoví ſvoje opómbe in ſvaríla ſhe enkrat, jim pertí in shuga *) Braunſhvajg vojvódſtvo na Némſhkim. kaj ſe jim ſhe sgoditi sna, zhe ne opuſtijo ſvoje gerde terme in pijanzhvanja, in ſe odrine od ondot, kjer sapuſtí ſvoje vshalene pivze, in napol omam- ljene, ktérih uſhéſa od prejetih saúſhniz od shar- javize goré, in saliſhi in rudezheji od ſhkerlata zvetó. — Gotovo ne bi jih bilo nar bolji shganje, ne shiva ljubesen in ſerzhna poboshnoſt lépſhi ri- ſati samoglo. In njih uſhéſa ſo bile po prejeti sa- úſhnizhbi tudi vſimu dobrimu in koriſtnimu odperte in vglajene. Pridno in pogoſtama ſo potlej sahajali v zerkev, in v isgled ſo bili kmalo veliko drugim ljudem v zelimu Braunſhvajgu. Ali bi ne bila tudi pri naſ na Şlovenſkim tu in tam ravno taka sauſhnizhba doſtikrat potrébna? — Danecki. Po ſklepi z. k. dvorne piſarnize od 21. Ki- movza léta 1843 jim je pa ſhe drugih troje miloſtljivo pervoljenih, to je: na ſ. Jederti, ſ. Le- narta in ſ. Luzije dan. Ako ſo imenovani ſomnji lih ſhe le 27. dan Liſtopada lanſkiga léta od z. k. Ljubljanſke kreſije osnanjeni bili, je vunder le she pervi, na ſ. Luzije dan, pokasal, de bodo ſzhaſama v Menkſhu nar gorſhi ſomnji. Ako je ravno po malim dnarjev med ljudſtvam v naſhimu kraju, in ſkorej bi rekel, de ſi ne more vſaki kmet omiſliti vſiga, zheſar potrebuje, jih je vunder le perderlo kupzov in prodajavzov vſe polno ſkupej, od vſih ſtrani. — Sato pa tudi vſi Menkſhani pravijo, de bodo prihodnizh ſhe bolji; in kdor kóli jih bo obi- ſkoval, bo vidil, de reſnizo terdim; sadovoljen naſ bo sapuſtil in prihodnizh ſhe raji v Menkſh hodil na ſomenj, — v sali kraj gorenſke ſtrani, ktéri med meſtmi: Ljubljane, Krajnja in Kamnika ſtoji. Franz Dolenz. Povéſti is Ljubijane. (Somenj v Ljubljani o ſvétim Pavli) je bil velik; vreme je bilo po volji, ravno sato je tudi veliko ljudi ſkupej priſhlo. Blaga, poſébno volóv je bilo vezh, ko o ſvéti Oſhpeti. Nar viſhji kup sa par deshelſkih volóv je bil 145 goldinarjev. Is Şhtajerſkiga niſo ta pot kar repa pergnali. Hro- vaſhkih preſhizhev je bilo okolí 150 glav, ki ſo jih po polſhéſt krajzerjev ſunt prodajali. Konjſki ſomenj je bil poln ſtarih merh, ko unikrat o ſvéti Oſhpeti. — Shtevilo na prodaj pergnanih volóv in krav je bilo 600, konj pa le 400 glav. Mende ne boſte vredniku teh noviz ozhita- li, ako ſe ravno per ti priliki tudi zhes preveliko neſnago in vmás govéje shivine na glaſ in s nevoljo pertóshi. „Kakoſhna je bila neki le govedi- na?" me sna marſikdo popraſhat, de mi ni bila vſhezh.—Mu odgovorim: „Taka, de ſe is gno- ja, ki ga na ſebi noſi, komaj vidi.“ Ravno sató ima tudi náſh kmet vezhidel ſlabo in revno shivino. De je ſnaga in zhednoſt blaga she poloviza kerme in klaje, tega ni satrobiti vſakimu zhloveku lahko; in de ſe mora verla krava dan sa dnevam zheſati ali ſhtriglati, ravno tako, kakor sali konj, mu tudi v glavo ſpraviti ni. On miſli, de je shivin- ſka kosha neki mertvi uſnjati tòk ali méh, sakaj bi ſe le vſeſkosi zheſati in ſnashiti mogla. — Tega pa ne vé, de sdrava in ſnashna kosha je k shiv- ljenju ravno takó potrebna, kakor sdrav shelodezh in sdrave pljuzha. — Na ſománji dan ſrezham, zhes predmeſtje S. Petra gredé, ſtarzhika ſpred ſabo revno kravizo gnati, ktéra je bila s gnojam tako obloshena in bla- tam, de ſe ji je od gnoja ſkorej kosha od vampa in beder luſhila. To viditi, niſim mogel vanati ſe, popraſhati ga: „Ozhe! ſte dimo kupili?“— „Kajſhe — le prodati ſim jo miſlil, tode kupza je bilo pre- malo," mi ſtarzhik odgovorí. — „Povedite mi, sa- kaj tako blatno in vmasano kravo terpite?“ Me po- gleda in pravi: „Goſpod! ali ne véjo, de ima tó shivina rada?“ „Kakſhen bik vam je pazh to povedal?" mu rezhem poſmehljaje ſe, ter grem ſvoj pot naprej, in miſlim ſam per ſebi: „ Kdo mi po- rezhe ſhe enkrat, de shivina ne umi govoriti, ker voli in krave ſami pravijo, de radi v neſna- gi, blati in gnoji shive in leshé, kakor mi je sadaj ta Dr. Bleiweiſ. ſtarzhek rasſodel! Shaloſtna pergodba. ki ſe je v petik 19. Proſénza 1844 po nózhi v Ugovizah na Koróſhkim perpetíla. She v zhetertik pred ta dan je bila neka novo obokana zhumnata s ogljem rasgreta. Drugi vezher gre troje ſantizhov — bratizi in udje edine rodo- víne ſo bili od 9. 12. in 15. léta ſvoje ſtaroſti — noter ſpati, bres ſkerbi, de bi ſe jim kaj shaliga in hudiga permeriti vtegnilo, ter mirno in ſladko poſpé — oh shaloſt, in ſe vezh ne prebudé! V ſobóto jutro jih vſih troje preshaloſtni ſtariſhi mertve v poſteljah najdejo. Shaloſt, ki jih viditi mertve, ozhe in mati obzhutita, ſi, ljubi moji, lahko miſlimo! De bi pazh rasglaſ te shaloſtne pergodbe uzhil, kako nevarno in ſhkodljivo je v ſtanizah prebivati, poſebno pa ſpati, ki ſo s ogljem raskurjene! — Urno, kaj je noviga? (V Dobravniku) v Dalmazii ſe potréſ ſhe smiram ponávlja; 13. in 15. Proſenza tekozhiga léta ſe je sopet semlja slo tréſla. (V pretezhenim létu 1843) je na Fran- zovſkim 48 fabrik sa zuker is bele péſe sdelati, v nizh priſhlo in davki od tazih ſabrik ſo sa poldrug milijon goldinarjev manj vergli. U Ljubljani U Krajnju Shitni kup. 31. Proſénza. 29. Proſénza fl. kr. fl. kr. 1 mernik Pſhenize domazhe banaſhke Turſhize Sorſhize Ershi Jezhmena . 1 „ Proſa . Ajde Ovſa 1 3 58 53 2 5 36 28 3 10 40 Nasnanje. Po ſklepi z. k. dvorne piſarnize od 12. ſuſhza léta 1835 ſo bili Menkſhanam trije ſomnji, to je: ſ. Polone, ſ. Urha in ſ. Mihela dan poterjeni. Zena preſhizhev v Krajnju 22. Proſénza: Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 14 goldinarjev in 20 krajzerjev zent. V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.