Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Pri svitlem cesarji sta bila te dni imenitna gospoda, v nedeljo ruski carevič Konstantin in v ponedeljek rumunski kralj Karol in rjegov brat, kraljevič Ferdinand. Oba so svitli cesar vsprejeli slovesno in jako ljubeznjivo, posebno pa vsprejem ruskega careviča ne ostane brez dobrih nasledkov glede na politične razmere pri ruski in naši državi. — V državnem zboru so pričeli včeraj razprave o drž. proračunu za leto 1893. Če se tudi vršijo razprave po krajši poti, vendar ni upanja, da se izvršijo pred božičem. Govorov bode dovolje, se ve, da vnies tudi nepotrebnih. Štajarsko. Višji državni pravduik za šlajarsko in koroško deželo je postal c. kr. dvorni svetnik, pl. Ffliigel. Mož zna neki tudi slovenski, sicer pa se šteje med nemške liberalce. Prelat Karlon je stavil v drž. zboru v imenu nemških konservalivcev vprašanje do ministra za uk in bogočastje, ali in kedaj misli šolske postave premeniti z ozirom na skupno pismo avstrijskih škofov, toda minister baron Gautsch še je na dolgu z odgovorom svojim na to vprašanje in elovek lahko zna, zakaj da ga odlaga. Koroško. Šolske oblastnije v Celovci gredo po časi naprej, kedar jim gre rešit pritožbe ali prošnje slov. občin glede na slovenske, verske šole. Večkrat trpi to leta dnij in še več, predno pride občini odgovor na njp prošnjo, sem ter. tje pa pride taka prošnja na poti od občine v Gelovec v izgubo ter ni o njej ne duha ne sluha. — Tudi nekaterim Nemeem ni po volji, kar počenja poslanee za Beljak, dr. Steinwender; da jim zaveže jezik, naročil si je mož pri svojih privrženeih zaupnico in če govori ta resnico, potem si naj Beljak oblizne vse prste, da ima tacega zastopnika: bolji sp še niti ni porodil, kakor je »slavni vodja nemškib naeijonaleev«. Kranjsko. Blizo vsa društva, kar jili premore bela Ljubljana, so se priporočila vodji dež. vlade, baronu Heinu in ga prosila njegovo podporp. Ubogi baron nam se že skoraj smili, kajti sleči mu bode brž »starega človeka«, ako jim boče ustreči, če le tudi samo na oči! — Dolenjska železnica vrlo napreduje, toda domači vozniki nimajo od nje zaslužka, ker sp gradivo vozi na železničnih vozičih, ki teko po šinjah. — V Novem mestu dobijo bolnišnico, ki jo priredijo usmiljeni bratje iz Gradca. Primorsko. Unkraj črno-rmenih soh, v blagi Italiji je neka tovarna za naše denarje, kajti laški delalci prinesejo jih radi čez Primorje v razne naše dežele. Teh delaleev so že več zaprli, toda ponarejenih denarjev še pribaja vedno v naše kraje; delalca denarjev še po takem gosposka nima v rokah. Tržaško. Vlada ne dovoli mestnemu zastopu v Trstu narediti nove ljudske šole pri Sv. Magdalen, ker laške ondi ni treba, slovenske pa mestni zastop ne mara. — Doslej pobira mesto točarino in vrže jim to do 300.000 gld., za prihodnje leto pa visoka vlada ne dovoli več tega davka, ker mesto nima do njega pravice. Vsled tega je velika jeza pri laški gospodi! Istersko. Občinske volitve je vlada na želje Lahov ovrgla in v unem tednu so imeli tedaj nove. Kolikor se posname iz slov. listov, zmagali so slov. in brv. volilci tudi pri sedanjih volitvah. Hrvaško. Sedaj je upanje, da dobijo v Zagreb že v kratkem novega nadškofa in sicer moža, ki ga ni izvolila madjarska vlada. Daj Bog, da se vresniči to upanje! Ogersko. Dosedanji minister za drž. finance, dr. VVeckerle sestavlja novo ministerstvo in kakor se kaže, ostane vse pri starem, samo na mestu grofa Szaparvja prido nov minister za notranje zadeve. Po takera bodo pa stari dirindej, le še bolj za piščaljo kalvmccv. Temu pa ne more biti dober konec. Vunanje države. R i m. Sv. oee Leon XIII. so tudi letos odsvetovali katol. volilcem v Rimu in sploh po Italiji vdeležbo pri volitvah za državni zbor. Vsled tega je bilo le malo volilcev na raznih voliščih in torej za italijansko vlado zmaga lahka. Italijans ko. Med italijansko in avstrijsko vlado se je določilo, da obvelja znižana earina za laško vino saino, čp so prptoči v Reki in v Trstu v sodp in če se potrdi, da je naravno vino, velja pa potrdilo tudi laško. Ne vemo, če je ta določba srečna. Francosko. Anarhisti so napravili v Parizu zopet obilo strahu, ker je pri policiji razpočila bomba, katero so našli na stopnjicah neke biše ter jo prinesli v policijo, da se preišče. V tem pa je razpočila in več ljudij je ubilo, hišo pa skorej do cela razdjalo. Zločincem, ki so nastavili bombo, še niso na sledi. Belgijsko. V prestolnem nagovoru izraža kralj željo, da bode nova ustava delo sloge in modrosti ter poudarja, da bode gledati na to, da se delalceni sploh •iboljša stanje. Državne finance so v redu t. j. blagajnice so polne. Tak glas se sliši Se redko v kaki državi. Nemško. Zmerom manj je upanja, da se vsprejme v državnem zboru v Berolinu nova vojaška uredba, da-si se vlada trdno za-njo poganja: preveč požre deuarja in preveč Ijudij kliče pcid puško in za oboje neki ni nobene prave potrebe. — V Berolinu zboruje te dni odbor socijalistov in človeka postaja groza, kaj bi radi ti ljudje vse prenaredili, ko bi kedaj prišli do oblasti. Svet potem, ako kje pridejo taki ljudje do oblasti, gotovo ne stoji več dolgo. Rusko. Nekaterim listom se vedno sanja o neki zvezi, ki obstoji med rusko in francosko vlado in ker sta bila te dni ondi ruska princa Vladimir in Aleš pri predspdniku republike, Sadi-Carnotu na lovu, zato sklppajo na jako ozko zvezo med toma državama. Nam se ne zdi verjetna zveza, pač pa nekaka pogodba za slučaj vojske z nemško državo. Bolgarsko. Velika razstava je bila v Filipoplu in je tudi naših obrtnikov ondi nekaj svojih izdelkov razstavilo. Njo je zadnjo nedeljo knez Fprdinand slovesno sklenil. Ljudstvo ga je neki jako lepo vsprejelo, pa tudi Stambulova. Srbsko. Več obč. zastopov je prišlo v roke liberalcev, vendar pa še ima vlada svoje težave s skupščino, ki je po svoji večini radikalna in torej sedanji vladi nasprotna. Vlada je ne upa razpustiti, ker ne zna, bi-li nova ji bila bolja, liberalna vsaj po vpčini svoji. T u r č i j a. Zdravnika na sultanovem dvorci so zaprli, ker so ga imeli na sumu, da bi rad zavdal sultanu. Na njegovo srečo pa so kmalu izprevideli, da je to le grdo obrekovanje ter so ga vže drugo jutro izpustili iz ječe. ASrika. Francozi dolžijo nemške trgovce, da so Dahomejcem delili orožje in strelivo. Troje tacih Ijudij so ujeli, ki so jih našli v vrstah dahomejskib vojaških čet. No tera Nemcem (?) se ne bode godilo dobro. A m e r i k a. Sedaj je gotovo, da bode Gleveland na novo voljen za predsednika »združenib držav«. Za evropske države, posebej pa še za Avstrijo je ta novica vespla, kajti Gleveland podpira kmetovalce, ne pa toliko tovarnarjev, ki se branijo blaga iz Evrope, da potem svojomu blagu lahko nategnejo ceno višje.