Zdrav Vestn | Odnos slovenskih zdravstvenih delavcev na področju perinatologije do carskega reza na zahtevo 865 IZVIrnI članek/OrIgInal artIcle 1 Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana 2 KO za perinatologijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana Korespondenca/ Correspondence: as. mag. Miha lučovnik, dr. med., e: mihalucovnik@yahoo. com Ključne besede: porod; carski rez; carski rez na zahtevo; odnos zdravstvenih delavcev Key words: labor; cesarean section; cesarean section on maternal request; attitudes of health personnel Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn 2014; 83: 865–71 Prispelo: 17. dec. 2013, Sprejeto: 8. sept.2014 Odnos slovenskih zdravstvenih delavcev na področju perinatologije do carskega reza na zahtevo the attitude of Slovenian perinatal care providers towards cesarean section on maternal request nataša erkić,1 tanja Premru Sršen,2 Miha lucovnik2 Izvleček Izhodišče: Carski rez na zahtevo nosečnice je opredeljen kot carski rez brez medicinske indi- kacije. Mnenja o upravičenosti so deljena. Na- men raziskave je bil preučiti odnos do carskega reza na zahtevo v različnih skupinah zdravstve- nih delavcev, ki delajo na področju perinatologi- je v Sloveniji. Metode: Presečna raziskava je narejena z anke- tnim vprašalnikom. Vprašalnik je vseboval pet trditev, ki kažejo na odnos do carskega reza na zahtevo. Strinjanje s trditvami v vprašalniku smo primerjali v različnih skupinah anketirancev. Za analizo rezultatov smo uporabili Kruskal-Walli- sov test, odgovore med posameznimi skupinami pa smo dodatno primerjali z Mann Whitneye- vim U-testom; stopnja značilnosti p < 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 159 anketi- rancev: 22 babic, 12 pediatrov, 23 diplomiranih medicinskih sester, 17 specialistov ginekologije in porodništva, 13 specializantov ginekologije in porodništva, 19 študentov babištva, 25 študen- tov zdravstvene nege in 28 študentov medicine. Odnos do carskega reza se je med skupinami statistično značilno razlikoval. Babice, študenti babištva in porodničarji so manj, pediatri, diplo- mirane medicinske sestre in študenti medicine pa bolj naklonjeni carskemu rezu na zahtevo. Zaključek: Obstajajo pomembne razlike v odno- su do carskega reza na zahtevo med skupinami zdravstvenih delavcev, ki delajo na področju pe- rinatologije v Sloveniji. Abstract Background: Cesarean section on maternal re- quest is defined as a cesarean section performed in the absence of maternal or fetal indications. The objective was to evaluate the attitude of peri- natal care providers in Slovenia towards cesarean section on maternal request. Methods: We performed a cross-sectional ques- tionnaire based survey. Participants responded to five Likert-type attitudinal questions. Data were analyzed by ANOVA for statistical signifi- cance (p < 0.05). Results: We included 159 participants: 22 mid- wifes, 12 pediatricians, 23 nurses, 17 obstetricians gynecologysts, 13 trainees in obstetrics and gy- necology, 19 midwifery students, 25 students of nursery, and 28 medical students. The attitude towards cesarean section on request differed sig- nificantly among groups. Midwifes, midwifery students and obstetricians had a less favorable, while pediatricians, nurses and medical students a more favorable attitude towards cesarean sec- tion on request. Conclusion: There are significant differences in attitudes towards cesarean section on request among different groups of perinatal care provid- ers in Slovenia. Uvod Naraščanje deleža porodov s carskim rezom v skoraj vseh državah sveta je v za- dnjih desetletjih postalo pomemben javnoz- dravstveni problem.1-5 Na podlagi številnih analiz perinatalnih rezultatov je očitno, da vse pogostejši carski rezi ne vodijo k manjši 866 Zdrav Vestn | december 2014 | letnik 83 IZVIrnI članek/OrIgInal artIcle Slika 1: Strinjanje s trditvijo: »Ženska ima pravico izbrati carski rez kot način poroda, tudi če zanj ni medicinske indikacije.«; prikazana so povprečja in standardne deviacije; skupine: ŠZM študent/ka zdravstvene nege, ŠMeD študent/ka medicine, ŠBaB študent/ka babištva, gIn/POr specialist ginekologije in porodništva, Sec gIn/POr specializant ginekologije in porodništva, BaB babica, DMS diplomirana medicinska sestra, PeD pediater; ocene: 5 – popolnoma se strinjam, 4 – delno se strinjam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 – delno se ne strinjam, 1 – sploh se ne strinjam maternalni ali perinatalni umrljivosti, so pa povezani z več zapleti po posegu in višjimi stroški obporodne ter poporodne oskrbe.3-7 V Sloveniji je med letoma 1987 in 2011 de- lež carskih rezov porasel s 7,3 % na 19,4 %. Leta 2011 je bilo pri nas narejenih že več kot 4200 carskih rezov (vir: Nacionalni perina- talni informacijski sistem). Delež urgentnih carskih rezov narašča veliko počasneje kot delež načrtovanih, torej tistih, ki se opravi- jo pred začetkom poroda. V zadnjih desetih letih se je v Sloveniji odstotek načrtovanih carskih rezov povečal za dvakrat, vendar ta porast ni bil enak v vseh porodnišnicah. Razlike v deležu načrtovanih carskih rezov med porodnišnicami je v majhni, sorazmer- no homogeni populaciji nosečnic težko ra- zložiti zgolj z medicinskega vidika. Prav tako je težko verjeti, da se je pogostost medicin- skih ali porodniških indikacij za carski rez v zadnjih letih pri nas tako močno povečala. Zato lahko z veliko verjetnostjo domneva- mo, da je pomemben del načrtovanih car- skih rezov narejen na zahtevo nosečnice in brez medicinske indikacije. Carski rez na zahtevo nosečnice je opera- cija, za katero se odločimo brez razlogov pri materi ali plodu. Mnenja tujih strokovnih organizacij o upravičenosti takega carskega reza so zelo različna in segajo od načelnega sprejemanja želje nosečnice kot indikacije za poseg, do nedvoumnih trditev o neetičnosti takšne odločitve. Za ameriško združenje po- rodničarjev in ginekologov (American Col- lege of Obstetricians and Gynecologysts) je carski rez na zahtevo s stališča spoštovanja pacientove avtonomije sprejemljiv, obe- nem pa je zanje sprejemljivo takšno željo nosečnice tudi zavrniti.8 V Veliki Britani- ji je priporočilo NICE (National Institute for Healthand Care Excellence) podobno neopredeljeno, saj svetujejo individualno obravnavo vsake želje nosečnice po carskem rezu brez medicinske indikacije.9 Kanadsko združenje porodničarjev in ginekologov (Society of Obstetricians and Gynecologysts of Canada) meni, da je vaginalni porod najvarnejši način poroda.10 Mednarodna federacija za porodništvo in ginekologijo (FIGO) pa meni, da je odločitev za carski rez brez medicinske indikacije samo na podlagi želje nosečnice, neetična.11 Strokovne perinatološke organizacije v Sloveniji še niso zavzele enotnega stališča do carskega reza na zahtevo nosečnice. Za oblikovanje takšnega stališča je zelo po- membno poznati odnos zdravstvenih de- lavcev do tega pojava. Namena raziskave sta bila raziskati, kakšen je odnos zdravstvenih delavcev, ki delajo na področju perinatolo- gije v Sloveniji, do carskega reza na zahtevo. Ugotoviti smo želeli tudi, ali se ta odnos med različnimi skupinami zdravstvenih delavcev pomembno razlikuje. Metode Maja leta 2013 smo naredili presečno raziskavo z anketnim vprašalnikom. Podat- ke smo zbrali med udeleženci Novakovih dni (osrednji strokovni sestanek Združenja za perinatalno medicino Slovenije) in med študenti babištva, zdravstvene nege ter me- dicine, ki so opravljali vaje na Kliničnem od- delku za perinatologijo Ginekološke klinike Ljubljana (študenti Zdravstvene fakultete in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani). Zdrav Vestn | Odnos slovenskih zdravstvenih delavcev na področju perinatologije do carskega reza na zahtevo 867 IZVIrnI članek/OrIgInal artIcle Slika 2: Strinjanje s trditvijo: »Ženska, ki rodi s carskim rezom, je prikrajšana za pomembno življenjsko izkušnjo.«; prikazana so povprečja in standardne deviacije; skupine: ŠZM študent/ka zdravstvene nege, ŠMeD študent/ka medicine, ŠBaB študent/ka babištva, gIn/POr specialist ginekologije in porodništva, Sec gIn/POr specializant ginekologije in porodništva, BaB babica, DMS diplomirana medicinska sestra, PeD pediater; ocene: 5 – popolnoma se strinjam, 4 – delno se strinjam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 – delno se ne strinjam, 1 – sploh se ne strinjam Vprašalnik smo sestavili iz dveh sklopov. V prvem sklopu smo anketirance razpore- dili v homogene skupine glede na poklic in izobrazbo. Drugi sklop smo sestavili iz pe- tih trditev o carskem rezu oz. vaginalnem porodu. Za oceno strinjanja s trditvijo smo uporabili 5-stopenjsko Likertovo lestvico (5 – popolnoma se strinjam, 4 – delno se stri- njam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 – delno se ne strinjam, 1 – sploh se ne stri- njam). Vključene so bile naslednje trditve: 1. »Ženska ima pravico izbrati carski rez kot način poroda, tudi če zanj ni medi- cinske indikacije.« 2. »Ženska, ki rodi s carskim rezom, je pri- krajšana za pomembno življenjsko izku- šnjo.« 3. »Tudi, če bi moja nosečnost (oz. noseč- nost moje partnerke/hčerke) potekala normalno, bi se raje odločil/a za načrto- vani carski rez kot za poskus vaginalnega poroda.« 4. »Bojim se vaginalnega poroda (svoje- ga oz. moje partnerke/hčerke), saj lahko privede do raztrganin presredka in/ali poškodb medeničnega dna.« 5. »Za otroka je bolj varen carski rez kot va- ginalni porod.« Primerjali smo odgovore v različnih sku- pinah anketirancev. Za analizo rezultatov smo uporabili Kruskal-Wallisov test, odgo- vore med posameznimi skupinami pa smo dodatno primerjali z Mann Whitneyevim U-testom pri stopnji značilnosti p < 0,05. Podatke smo obdelali s statističnim računal- niškim programom (SPSS 20.0., SPSS Inc., Chicago, IL, ZDA). Rezultati V raziskavi je sodelovalo 159 anketiran- cev: 22 babic, 12 pediatrov, 23 diplomiranih medicinskih sester, 17 specialistov gine- kologije in porodništva, 13 specializantov ginekologije in porodništva, 19 študentov babištva, 25 študentov zdravstvene nege in 28 študentov medicine. Na Novakovih dne- vih leta 2013 je sodelovalo 130 udeležencev: babic, pediatrov, diplomiranih medicinskih sester, specialistov ginekologije in porodni- štva ter specializantov ginekologije in poro- dništva (odziv na anketo 67 %). Podatka o odzivu na anketo znotraj posameznih sku- pin nimamo. Vsi študenti zdravstvene nege, babištva in medicine, ki so v času izvajanja ankete opravljali vaje na Kliničnem oddelku za perinatologijo v Ljubljani, so izpolnili an- keto (odziv 100 %). Po podatkih iz leta 2010 je bilo v Sloveniji zaposlenih približno 260 specialistov ginekologije in porodništva (v anketo vključenih 7 % populacije), 230 spe- cialistov pediatrije (v anketo vključenih 5 % populacije), 60 specializantov ginekologije in porodništva (v anketo vključenih 22 % populacije) in 690 babic (v anketo vključeni 3 % populacije).12 Ni podatka, koliko diplo- miranih medicinskih sester v Sloveniji dela na področju perinatologije.12 V raziskavo smo vključevali študente babištva, vpisane v drugi in tretji letnik – približno 60 študen- tov (v anketo vključenih 32 % populacije); študente zdravstvene nege vpisane v drugi in tretji letnik – približno 160 študentov (v anketo vključenih 14 % populacije) ter štu- dente medicine, vpisane v peti letnik–pribli- žno 160 študentov (v anketo vključeno 18 % populacije). 868 Zdrav Vestn | december 2014 | letnik 83 IZVIrnI članek/OrIgInal artIcle Slika 3: Strinjanje s trditvijo: »tudi, če bi moja nosečnost (oz. nosečnost moje partnerke/hčerke) potekala normalno, bi se raje odločil/a za načrtovani carski rez kot za poskus vaginalnega poroda.«; prikazana so povprečja in standardne deviacije; skupine: ŠZM študent/ka zdravstvene nege, ŠMeD študent/ka medicine, ŠBaB študent/ka babištva, gIn/POr specialist ginekologije in porodništva, Sec gIn/POr specializant ginekologije in porodništva, BaB babica, DMS diplomirana medicinska sestra, PeD pediater; ocene: 5 – popolnoma se strinjam, 4 – delno se strinjam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 – delno se ne strinjam, 1 – sploh se ne strinjam Mediana vrednost strinjanja s trditvijo »Ženska ima pravico izbrati carski rez kot način poroda, tudi če zanj ni medicinske in- dikacije« je bila 2. Razlike med skupinami so bile statistično značilne (p < 0,001). Najbolj so se s trditvijo strinjali študenti zdravstvene nege (mediana ocena 4), najmanj pa speci- alisti ginekologije in porodništva ter babice (mediana ocena 1) (Slika 1). Mediana vrednost strinjanja s trditvijo »Ženska, ki rodi s carskim rezom, je prikraj- šana za pomembno življenjsko izkušnjo« je bila 3. Razlike med skupinami so bile stati- stično značilne (p < 0,001). Najbolj so se s trditvijo strinjale babice, specialisti gineko- logije in porodništva ter študenti babištva (mediana ocena 4), najmanj pa študenti me- dicine (povprečna ocena 2) (Slika 2). Mediana vrednost strinjanja s trditvijo »Tudi, če bi moja nosečnost (oz. nosečnost moje partnerke/hčerke) potekala normalno, bi se raje odločil/a za načrtovani carski rez kot za poskus vaginalnega poroda« je bila 1. Razlike med skupinami so bile statistično značilne (p < 0,001). Najbolj so se s trditvijo strinjali pediatri in diplomirane medicinske sestre (mediana ocena 2) (Slika 3). Mediana vrednost strinjanja s trditvijo »Bojim se vaginalnega poroda (svojega oz. moje partnerke/hčerke), saj lahko privede do raztrganin presredka in/ali poškodb me- deničnega dna« je bila 2. Razlike med skupi- nami so bile statistično značilne (p < 0,001). Najbolj so se z navedeno trditvijo strinjali pediatri (mediana ocena 4), najmanj pa spe- cialisti ginekologi porodničarji, specializanti ginekologine in porodništva ter babice (me- diana ocena 1) (Slika 4). Mediana vrednost strinjanja s trditvijo »Za otroka je bolj varen carski rez kot vagi- nalni porod« je bila 1. Razlike med odgovori so bile statistično značilne (p < 0,001). Naj- bolj so se s trditvijo strinjali študenti zdra- vstvene nege in medicine (mediana ocena 3), najmanj pa specialisti ginekologi porodni- čarji, specializanti ginekologije in porodni- štva, študenti babištva ter babice (mediana ocena 1) (Slika 5). Razpravljanje Najpomembnejša ugotovitev naše razi- skave je, da se odnos zdravstvenih delavcev na področju perinatologije do carskega reza precej razlikuje med posameznimi skupina- mi zdravstvenih delavcev. Pediatri in diplo- mirane medicinske sestre so bolj naklonjeni carskemu rezu, tudi če zanj ni medicinske indikacije. Na drugi strani pa so babice in specialisti ter specializanti porodništva, ki so bolj naklonjeni poskusu vaginalnega po- roda oz. manj naklonjeni carskim rezom na zahtevo. Vseh pet vprašanj v anketi se je nana- šalo na odnos do carskega reza na zahtevo brez medicinske indikacije, vendar je vsako obravnavalo drugačen vidik te teme. Prvo vprašanje je raziskovalo odnos do carskega reza z vidika medicinske etike. Medicinske delavce smo namreč spraševali, ali je nače- lo avtonomnosti zadosten razlog, da bi se strinjali z operacijo, ki prinaša tudi tveganje za žensko. Tretje vprašanje je bilo, za razli- ko od prvega, namerno postavljeno tako, da se je moral zdravstveni delavec do carskega reza na zahtevo opredeliti z osebnega vidi- ka. Razporeditev odgovorov je bila podobna, Zdrav Vestn | Odnos slovenskih zdravstvenih delavcev na področju perinatologije do carskega reza na zahtevo 869 IZVIrnI članek/OrIgInal artIcle Slika 4: Strinjanje s trditvijo: »Bojim se vaginalnega poroda (svojega oz. moje partnerke/hčerke), saj lahko privede do raztrganin presredka in/ali poškodb medeničnega dna.«; prikazana so povprečja in standardne deviacije; skupine: ŠZM štutent/ka zdravstvene nege, ŠMeD študent/ka medicine, ŠBaB študent/ ka babištva, gIn/POr specialist ginekologije in porodništva, Sec gIn/POr specializant ginekologije in porodništva, BaB babica, DMS diplomirana medicinska sestra, PeD pediater; ocene: 5 – popolnoma se strinjam, 4 – delno se strinjam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 – delno se ne strinjam, 1 – sploh se ne strinjam vendar se je s trditvijo v tretjem vprašanju strinjalo precej manj vprašanih (media- na ocena pri prvem vprašanju je bila 2, pri tretjem pa 1). Nekateri zdravstveni delavci so torej pripravljeni upoštevati avtonomijo nosečnice in se s carskim rezom na zahtevo strinjajo, čeprav sami takšne operacije zase ali svoje bližnje ne bi želeli. To je bilo pred- vsem izraženo v skupini študentov babištva (mediana ocena pri prvem vprašanju 3, pri tretjem pa 1). Drugo vprašanje je obravna- valo odnos do vaginalnega poroda. Ta je bil najbolj pozitiven pri študentih babištva in babicah (mediana ocena 4). Četrto in peto vprašanje sta dodatno preučevala odnos do vaginalnega poroda oz. poskusa vaginalne- ga poroda. Trditev v četrtem vprašanju se nanaša na zaplete vaginalnega poroda pri porodnici, v petem pa na zaplete pri novo- rojenčku. Tudi pri teh dveh vprašanjih so bili odgovori precej podobno razporejeni. Najbolj so zapleti med vaginalnim porodom skrbeli pediatre, študente medicine in štu- dente zdravstvene nege. Anketa, ki smo jo izvedli, ni bila name- njena ugotavljanju vzrokov za razlike med posameznimi skupinami. Zato lahko zgolj sklepamo, kaj razlike, ki smo jih opazili, povzroča. Specialisti ginekologije in poro- dništva so se v primerjavi s specialisti pedi- atrije statistično značilno manjkrat strinjali s trditvijo v vprašanju 1 (p = 0,034), vpraša- nju 3 (p = 0,013), vprašanju 4 (p = 0,001) in vprašanju 5 (p = 0,025). Razlika ni bila stati- stično značilna (p = 0,092) le pri trditvi, da je ženska, ki ne rodi vaginalno, prikrajšana za pomembno življenjsko izkušnjo. V vseh pri- merih so bili ginekologi bolj naklonjeni va- ginalnemu porodu od pediatrov. Te razlike so najverjetneje posledica dejstva, da so pe- diatri večinoma soočeni s tveganji za otroka, povezanimi s poskusom vaginalnega poro- da, medtem ko porodničarji obravnavajo tudi zaplete pri materi. Poskus vaginalnega poroda se lahko zaključi s spontanim (neza- pletenim) vaginalnim porodom, pri katerem pediatri večinoma niso prisotni. Lahko pa se poskus vaginalnega poroda konča tudi z urgentnim carskim rezom ali kirurškim do- končanjem vaginalnega poroda, pri katerih je tveganje za poškodbo novorojenčka večje, kot je pri elektivnem carskem rezu. V teh pri- merih pa so pediatri skoraj vedno prisotni, zato je njihova ocena tveganja vaginalnega poroda najverjetneje nerealna. Absolutno tveganje za otoka, povezano z načrtovanim carskim rezom – pogostejša dihalna stiska novorojenčka – pa je razmeroma majhno: 35,5/1000 za načrtovani carski rez; 12,2/1000 za urgentni carski rez in 5,3/1000 za vaginal- ni porod.13-16 Pomemben razlog za negati- ven odnos porodničarjev do carskega reza na zahtevo je, po drugi strani, soočanje z zapleti med in po posegu pri materi. Ob naraščanju deleža carskih rezov se porodničarji vse po- gosteje srečujejo tudi z zapleti v naslednjih nosečnostih, kot sta na primer predležeča in vraščena posteljica.7,17-20 Dejstvo, da je mne- nje specializantov porodništva zelo podob- no mnenju specialistov, kaže na razmeroma veliko pogostost in resnost zapletov po car- skem rezu. Očitno namreč ni potrebno imeti zelo veliko izkušenj oz. let delovne dobe, da bi se porodničar srečal z resnimi zapleti ob carskemu rezu ali po njem, kar gotovo vpliva na njegovo mnenje o smiselnosti izvajanja 870 Zdrav Vestn | december 2014 | letnik 83 IZVIrnI članek/OrIgInal artIcle Slika 5: Strinjanje s trditvijo: »Za otroka je bolj varen carski rez kot vaginalni porod.«; prikazana so povprečja in standardne deviacije; skupine: ŠZM štutent/ ka zdravstvene nege, ŠMeD študent/ka medicine, ŠBaB študent/ka babištva, gIn/POr specialist ginekologije in porodništva, Sec gIn/POr specializant ginekologije in porodništva, BaB babica, DMS diplomirana medicinska sestra, PeD pediater; ocene: 5 – popolnoma se strinjam, 4 – delno se strinjam, 3 – niti se strinjam, niti se ne strinjam, 2 – delno se ne strinjam, 1 – sploh se ne strinjam teh operacij na zahtevo. Naši rezultati so v nasprotju s tistimi, ki jih je objavil Robson s sodelavci. Ugotovil je namreč, da se avstral- ski specialisti porodničarji z manj kot 10 let delovnih izkušenj hitreje odločajo za carski rez brez jasnih porodniških ali medicinskih indikacij, več kot dve tretjini specializantov pa sta izrazili pripravljenost izvajati carske reze na zahtevo porodnice po opravljenem izpitu.21 Babice so po definiciji specialisti za nor- malno nosečnost in porod. Njihova naklo- njenost normalnemu (vaginalnemu) porodu zato ne preseneča. Kljub temu pa so Klein in sod. poročali, da je bila kar četrtina kanad- skih babic prepričana, da vaginalni porod povzroča urinsko inkontinenco in težave, povezane s spolnostjo, čeprav dokazov za to ni.22 Slovenske babice niso bile le načeloma naklonjene vaginalnemu porodu, ampak je bila ta naravnanost nespremenjena tudi pri trditvah, ki so se nanašale na njih same oz. partnerje in hčerke. Za razliko od babic pa je presenetljiv odnos diplomiranih medicin- skih sester do carskega reza. S trditvami 1, 3 in 5 so se strinjale statistično značilno bolj od babic (p = 0,005 za vprašanje 1, 0,013 za vprđanje 3 in 0,020 za vprašanje 5). Diplo- mirane medicinske sestre so, podobno kot porodničarji in babice, izpostavljene zaple- tom po carskem rezu. Razlog za tak odnos je lahko v tem, da diplomirane medicinske sestre ne izvajajo obporodne oskrbe, zato imajo morda do vaginalnega poroda neko- liko drugačen odnos. Na to kaže tudi razme- roma nizka ocena strinjanja s trditvijo, da je »ženska, ki rodi s carskim rezom, prikrajša- na za pomembno življenjsko izkušnjo«. S to trditvijo so se diplomirane medicinske se- stre strinjale statistično pomembno manj od babic (p = 0,009). Zanimive so tudi razlike med študen- ti medicine in babištva. Medtem, ko so bili odgovori slednjih podobni odgovorom ba- bic in so kazali na pozitiven odnos do vagi- nalnega poroda, so študenti medicine očitno precej bolj kot specializanti in specialisti porodništva naklonjeni carskim rezom na zahtevo. Tako so se v primerjavi s študenti babištva statistično značilno manj strinjali s tem, da je ženska, ki ne rodi vaginalno, pri- krajšana za pomembno izkušnjo (p = 0,001), bolj pa so se strinjali z izjavo, da je za otroka carski rez varnejši (p < 0,001). Razlog za to gre morda zopet iskati v odnosu do samega vaginalnega poroda. Izobraževanje študen- tov babištva temelji na spoznavanju in vode- nju fiziološkega poroda. Študenti medicine pa so, v trenutno prevladujočem izobraže- valnem sistemu, veliko manj izpostavljeni »normalnosti« vaginalnega poroda in ne- redko med vajami v porodnišnici vidijo več carskih rezov in vakuumskih ekstrakcij kot nezapletenih vaginalnih porodov. Na preda- vanjih in vajah se več časa posveča zapletom kot fiziološkim dogajanjem v nosečnosti, med in po porodu. Naravnanost študentov medicine do carskih rezov na zahtevo je z vidika naraščajočega deleža carskih rezov pri nas zelo pomemben podatek. Kaže na to, da bomo morali, če bomo želeli upočasniti naraščanje načrtovanih carskih rezov, verje- tno več pozornosti posvetiti izobraževanju bodočih zdravnikov. Le tako bomo namreč lahko dosegli to, da bodo zdravniki v vseh vejah medicine ob odsotnosti medicinskih indikacij zagovarjali koristi vaginalnega po- roda. Zdrav Vestn | Odnos slovenskih zdravstvenih delavcev na področju perinatologije do carskega reza na zahtevo 871 IZVIrnI članek/OrIgInal artIcle Z našo presečno raziskavo, narejeno na vzorcu 159 anketirancev, lahko seveda le oce- nimo odnos slovenskih zdravstvenih delav- cev na področju perinatologije do carskega reza na zahtevo. Vendar so lahko naši rezul- tati koristni pri oblikovanju enotnega stali- šča strokovnih perinatoloških organizacij v Sloveniji do tega pojava. V prihodnosti bo v raziskave o odnosu do carskega reza na željo nujno potrebno poleg različnih zdravstve- nih delavcev vključiti tudi same nosečnice. Zaključek Obstajajo pomembne razlike v odnosu do carskega reza na željo med skupinami zdravstvenih delavcev, ki delajo na področ- ju perinatologije v Sloveniji. Babice, študenti babištva in porodničarji so manj, pediatri, diplomirane medicinske sestre in študenti medicine pa bolj naklonjeni načrtovanemu carskemu rezu na zahtevo. Literatura 1. Hamilton BE, Martin JA, Ventura SJ. Births: Pre- liminary data for 2007. National vital statistics re- ports. 2009; 57. Hyattsville, MD: National Center for Health Statistics. Pridobljeno 4.10.2013 s sple- tne strani: http://www.cdc.gov/nchs/data/nvsr/ nvsr57/nvsr57_12.pdf. 2. Martin JA, Hamilton BE, Ventura SJ, Osterman MJK, Wilson EC, Mathews TJ, et al. Births: Final data for 2010. National vital statistics reports. 2012; 61. Hyattsville, MD: National Center for Health Statistics. Pridobljeno 4.10.2013 s spletne stra- ni: http://www.cdc.gov/nchs/data/nvsr/nvsr61/ nvsr61_01.pdf. 3. Lumbiganon P, Laopaiboon M, Gumezoglu M, Paulo Souza J, Taneepanicskul S, Ruyan P, et al. Method of delivery and pregnancy outcomes in Asia: the WHO global survey on maternal and perinatal health 2007–08. Lancet 2010; 375: 490–9. 4. Belizan JM, Althabe F, Barros FC, Alexander S. Rates and implications of caesarean sections in Latin America: ecological study. BMJ 1999; 319: 1397–1400. 5. EURO-PERISTAT Project. European Perinatal Health Report 2010. Pridobljeno 4.10.2013 s sple- tne strani: http://www.europeristat.com. 6. NIH State of the science conference: Cesarean De- livery on Maternal Request Bethesda, Maryland, 2006. 7. Lučovnik M, Mujezinović F, Premru Sršen T. Elek- tivni carski rez na željo nosečnice: za in proti. Med Razgl 2013; 52: S 3: 49–59. 8. Cesarean delivery on maternal request. Commit- tee Opinion No. 559. American College of Obste- tricians and Gynecologists. Obstet Gynecol 2013; 121: 904–7. 9. D’Souza R. Caesarean section on maternal request for non-medical reasons: Putting the UK National Institute of Health and Clinical Excellence guide- lines in perspective. Best Pract Res Clin Obstet Gynaecol. 2013; 27: 165–77. 10. Society of Obstetricians and Gynaecologists of Canada. SOGC Advisory: C sections on demand. SOGCs position (press release). Ottawa 2004. 11. Lavender T, Kingdom C. Could a randomised trial answer the controversy relating to elective caesarean section? National survey of consultant obstetricians and heads of midwifery. BMJ 2005; 331: 490–1. 12. Strategija razvoja in celostne ureditve gineko- loško porodniške službe v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije 2010. Pridobljeno 11.7.2014 s spletne strani: http://www. mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/jav- na_razprava_porodnisnice_260111/Strategija_gi- nekolosko_porod_do_2020_260111.pdf. 13. Zanardo V, Simbi AK, Franzoi M, Soldà G, Salva- dori A, Trevisanuto D. Neonatal respiratory mor- bidity risk and mode of delivery at term: influence of timing of elective caesarean delivery. Acta Pae- diart 2004; 93: 643–7. 14. Morrison JJ, Rennie JM, Milton PJ. Neonatal re- spiratory morbidity and mode of delivery at term: influence of timing of elective caesarean section. Br J Obset Gynaecol 1995; 102: 101–6. 15. Zanardo V, Padovani E, Pittini C, Doglioni N, Fer- rante A, Trevisanuto D. The influence of timing of elective cesarean section on risk of neonatal pneu- mothorax. J Pediatr 2007; 150: 252–5. 16. Hansen AK, Wisborg K, Uldbjerg N, Henriksen TB. Risk of respiratory morbidity in term infants delivered by elective caesarean section: cohort stu- dy. BMJ 2008; 336: 85–7. 17. Getahun D, Oyelese Y, Salihu HM, Ananth CV. Previous cesarean delivery and risks of placenta previa and placental abruption. Obstet Gynecol 2006; 107: 771–8. 18. Yang Q, Wen SW, Oppenheimer L, Chen XK, Black D, Gao J, et al. Association of caesarean delivery for first birth with placenta praevia and placental abruption in second pregnancy. BJOG 2007; 114: 609–13. 19. Gurol-Urganci I, Cromwell DA, Edozien LC, Smith GC, Onwere C, Mahmood TA, et al. Risk of placenta previa in second birth after first birth cesarean section: a population-based study and meta-analysis. BMC Pregnancy & Childbirth 2011; 11: 95. 20. Bauer ST, Bonanno C. Abnormal placentation. Se- min Perinatol 2009; 33: 88–96. 21. Robson SJ, Tan WS, Adeyemi A et al. Estimating the rate of cesarean section by maternal request: anonymous survey of obstetricians in Australia. Birth 2009; 36: 208–212. 22. Klein MC, Kaczorowski J, Hall WA et al. The at- titudes of Canadian maternity care practitioners towards labour and birth: many differences but important similarities. J Obstet Gynaecol Can 2009; 31: 827–840.