★
ra
PRIMORSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI • Štev. 264 Q655^
PoStnlna plačana v gotovini
Spedizione in abbon. post. J. gr.
TRST, sreda 22. novembra 1950
Cena 15 lir
Ogabni
šovinističnih šolnikov
Od evropskih držav je FLRJ edina glasovala proti rasni diskriminaciji v Južni Afriki
Strah sovjetske delegacije, da ne bi kdo omenil postopanja njene vlade, ki je preselila cele narode in ukinila nekatere narodne in avtonomne republike - Debata 0 Kitajski in Eritreji v posebnem političnem odboru Organizacije združenih narodov
LAKE SUCCESS, 21. — Pred jttsebnim političnim odborom nkt -S° danes razpravljali o »i. i ^tajske nacionalističen y, e> da je SZ prekršila
‘bt.ajsko-sovjetsko pogodbo iz leta 1945 in listino OZN. i 0 kratkem govoru Kuomin-rt*2C?ega delegata, ki je ob-razložti svoje obtožbe, je govo-u ameriški delegat Dulles, ki J6 Podprl predlog omenjenega “ta, naj se ustanovi komi-Ja* ki naj bi zbrala podatke u. . vDrašanju. Nato je zopet aovoril Kuomintangov delegat, le še nadalje obtoževal So-letsko zvezo, da se vmešuje ; kitajske notranje zadeve.
Sovjetski delegat Malik je *aVrnil obtožbe Kuomintango-*eSa delegata in dejal, da pri-“?la grožnja proti politični ne-gjVisnosti in nedotakljivosti *«tajske od ameriških mono-?°Ustbv, ker da ZDA še nabile ogrožajo Kitajsko z na-ob mandžursko - korejski ?eH. Nato je Malik dejal, da ‘e.vse, kar se nanaša na Ki-^isko ip o čemer je govoril uomintangov delegat, notra-J* vprašanj« kitajskega ljud-•jVa in da se OZN ne sme vmešati. Končno je Malik dejal, aa je Sovjetska zveza preveč ‘aPaslena v svoje zadeve, zato a bi se lahko vmešavala v ‘‘vljenje drugih držav, in pri-P.omml: «Naš politični sistem nam ugaja ne nameravamo ga
Pa vsiht, drugima.
Ne &lede na to, čfa Kuomin-smgov delegat sploh ne more *n nima pravice govoriti v sjienu kitajskega ljudstva ie ®eba poudariti, da tud} Malinove besede niso v sikladu z dejanji voditeljev Sovjetske zve-Zaman Malik zatrjuje, da se ru ne namerava vmešavati v ‘otranje zadeve drugih držav, ne misli vsiljevati svojega političnega sistema drugim itd.
1 je cela vrsta držav Vzhod-Je Evrope jasen dokaz vmeša-a in vsiljevanja svojega si-da ne navajamo še to-drugih primerov.
Za Malikom je govoril bri-J®hski delegat, ki je proti ime-,°Vanju komisije, in je dejal.
a&loh ne vidi elementov, ki i Upravičevali razpravljanje o Odbor je nato odigodil siejo aa jutri.
Kitaj,
tm' sko delegacijo, ■ le V Lake Success,
ki po-
i ,	■	c	nul«,.,	pričaku-
da kV Londonu jutri jn zdi se, fet
j v J
iz Londona odpotovala v ijttek zvečer v New York
'"'eraj so ZDA predložile
br*3 P°scbnim političnim od-trikr1 .res°tucijo, ki zahteva
b,
^'ključitev Eritreje v federa-1 z Abesinijo. Ameriški de-Erit -^e deiaL da bo imela av, r^3a v okviru te federacije zlomijo v notranji politiki; f;n la vprašanja, obrambo in *nanee	______—1:„1 „
t>Ua.
n°e pa bo upravljala Etio-.Odbor. je sklenil, da bo bile. 331 tudi mnenje predstav-v vseh eritrejskih politič-
%ncija »Nova Kitajska« o Tibetu
KALIMPONG, 21. — Tibet-sA Lnančni minister Čepon ? • ie danes v Kalimpon-&ot . vil- da je dobil uradno Su rt S?1 da so v Lake Succes-bosun * poziv, ki ga je Tibet i al zaradi vdora kitajskih da .Minister je nato sporočil, Kg,.130 v kratkem prispela v bell'mp?nS tričlanska tibetska iak8ac^a- ki bo odnotovala v lj ® Success. Kontno je Sa-»rev,8 potrdi', da je bil zaradi t>al ■ a oblasti po mladem tegg^Lami odstavljen 72-letni
tah? Veslph agencije «Nova Ki-gojiv?8 pfl'e Tibetanci brezpo-skup?. odobravajo nedavno
nih strank, ki bi za to zaprosile.
Danes je delegat Arabske lige zahteval neodvisnost za Eritrejo in dejal, da to neodvisnost želi ogromna večina prebivalstva. Pripomnil je, da če so bili sklepi preiskovalne komisije drugačni, je bilo to zaradi tega, ker da so teroristi preprečili delu prebivalstva, da izrazi svoje želje komisije. Kakor je znano, je komisija ugotovila, da večina prebivalstva želj združitev z Etiopijo. « * »
V zvezi z vprašanjem rasnega razlikovanja proti Indijcem v Južni Afriki, je bila od vseh evropskih držav Jugoslavija e-dina, ki je v posebnem političnem odboru glasovala za resolucijo, s katero se predlaga skupna konferenca predstavnikov Južnoafriške unije, Indije in Pakistana, zato da se pre-preprečijo rasne diskriminacije nad Indijci Južnoafriške unije. Značilno je, da predstavniki držav sovjetskega bloka niso glasovali za to resolucijo, s katero Združeni narodi zabra-njujejo rasno diskriminacijo.
V razpravi v posebnem političnem odboru ni sovjetski blok ravno tako podprl čilske-
ga delegata, da se članom odbora razdeli besedilo južnoafriškega rasističnega zakona o tako imenovanih skupinskih področjih, s katerimi se dovoljuje rasna diskriminacija do Indijcev in domačinov sploh. Cernu ie Sovjetska zveza proti temu, da se člani odbora seznanijo z besedilom rasističnega zakona, ki uzakonjuje težki položaj, v katerem živijo domačini v Južnoafriški uniji? Stališče predstavnika Sovjetske zveze o tem izhaja od tod, ker sama Sovjetska zveza . v°di rasno diskriminacijo. Sovjetska delegacija se očitno boji, d>> bi kdo sprožil vprašanje postopanja sovjetske vlade s celimi narodi v Sovjetski zvezi. Očitno se boji, da bi kdo lahko omenil sovjetski zakon o preseljevanju celih narodov s Krimskega polotoka in Kavka, za ter zakon o ukinitvi nekaterih nacionalnih republik in avtonomnih oblasti.
Razgovor Dulles- Malik
LAKE SUCCESS. 21. — Ameriški delegat v OZN Foster Dulles se je sinoči razgovarjal s sovjetskim delegatom Mali-
kom v zvezi z mirovno pogodbo z Japonsko. Dulles je izjavil, da mu je bil Malik izročil spomenico, s kateri sprašuje za pojamila o prejšnjih predlogih ZDA. Dulles je dejal, da bodo na to spomenico odgovorili, ko jo bodo proučili.
Reuter poroča, Ja zahteva sovjetska spomenica pojasnila o sledečih točkah: 1. Udeležba drugih članov komisije za Daljnji vzhod pri pogajanjih za pogodbo; 2. plačilo vojnih reparacij po Japonski; 3. usoda nekaterih japonskih otokov.
-!f
trgovinska zbornica
BUENOS AIRES. 21. — Danes je bil v Buenoa Airesu ustanovni občni zbor argentinsko - jugoslovanske trgovinske zbornice, na katerem sta govorila predsednik borze in jugoslovanski trgovinski svetovalec.
V nedeljo bodo Jugoslovani v Buenos Airesu praznovali obletnico neodvisnosti Jugoslavije. Jugoslovansko poslaništvo je organiziralo razne manifestacije, ki bedo na poslaništvu.
med FLRJ in Mijo
BEOGRAD, 21. — Zadnja šte. vilka revije ((Mednarodna politika«, ki komentira jugoslo vansko-grške odnose, piše, da se je vprašanje normalizacije teh odnosov premaknilo z mrtve točke s tem, ko je bila ustanovljena nova grška vlada, v kateri ni več Caldarisovih populistov. Revija piše, da je jugoslovanska javnost z zadoščenjem sprejela izjave grške vlade, ki je najavila, da je pripravljena olajšati prevoz blaga, namenjenega Jugoslaviji skozi solunsko pristanišče. To dejstvo, poudarja revija, dokazuje, da je grška vlada začela kazati večje razumevanje do rešitve vprašanja normalizacije odnosov med obema državama, kar bo koristilo obema državama in bo izboljšalo njuno gospodarsko sodelovanje.
Na koncu piše revija, da je tudi Jugoslavija dokazala svoje dobre namene za to sodelovanje. Repatriirala je grške vojake ter podvzela vse potrebne ukrepe za nagel povratek iz Jugoslavije v;;eh otrok, katerih starši so dokazali, da so v Grčiji. V tej zvezi omenja revija, da je Mednarodni rdeti križ poslal v Atene svojega predstavnika, ki je zbiral prošnje grških staršev skupaj z drugimi dokumenti in jih izročil predstavništvu Jugoslovanskega rdečega križa v Grčiji. V kratkem, piše revija, bodo 63 otrok vrnili svojim staršem v Grčiji
BERLIN, 20.	— Predsednik
berlinskega občinskega odbora Schweder je poslal načelniku jugoslovanske misije v Nemčiji polk. Poliču sožalno brzojavko zaradi nedavne velike nesreče na | Savi.
Nejasni nameni italijanske vlade
¥ zvezi z narašeniifemiašistžčne delavnosti
Sumljiva nejasnost novega zakona - Potrebno je predvsem v temeljih zatreti fašistično zlo
uPno
Voj' izjavo upravnega in tia M^oga odbora Južno-zahod-
tin p:, s.a odDora juzno-zahoa tajske - ter Poveljstva ki
Slo
osvobodilne vojske. Ti-i Predstavnik v Pekingu
je v tej zvezi dejal, lom" praviJna politika popol-odgovarja koristim ti-t , jga Bbdstva ter da so jo
zadoščenjem sprejeli tibet-
^ ‘zseljenct ter vsi oni, ki so Preživeli imperialistični tije • Cičimej je izrekel upa-oblL«?* Lodo tibetske krajevne io . I takoj izvedle likvidaci-kod lmperia'ističnega vpliva, P°btiko mirne osvobo-J, . ter svečano spre-sko. aisko osvobodilno voj-
tega so Cičimej in dru-t)e]t. ani tibetske kolonije v Minž.gp Poslali listu «Vzen-btgVif0* Pismo, v katerem t>0dpi . da Tibetanci iskreno Voiašva^0 iziavo upravnega in s’v. . p,Ra odbora ter povelj-Ski za*1 V Južnozahodni Kitaj-h« a mirno osvoboditev Ti-klta;„,er Ugotavljajo, da bodo
RIM, 21. Danes se je pod De Gasperijevim predsedstvom sestal ministrski svet irj je razpravljal o načrtu zakona, o katerem sta se včeraj sporazumela notranji minister Scelba in pravosodni minister Piccio-ni, in ki se nanaša r.a vprašanje fašizma v Italiji. Notranji minister je poročal o zakonu.
Zakon bodo nujno predložili obema zbornicama, ker ga hočejo odobriti še pred koncem leta. Nekateri listi poudarjajo, da je namen zakona «zatreti vsakršen totalitarizem desnice ali levice«. Pri tem se sklicujejo na govor demokrščanske-ga tajnika Gonelle, ki je govoril o «celotni obrambi demokracije«, in da s tem ni hotel toliko združiti r.eofaši-zem in komunizem, pač pa da je dejansko hotel prizadeti samo zadnjega.
Novi zakon poudarja, da je zakonska določba iz leta 1947, ki prepoveduje obnovitev fašistične stranke v vsakršni obliki, nezadosten.
Na podlagi novega zakor.a bo veljalo, da se je fašistična stranka zopet ustanovila, «ka-dar gibanje ali združenje programsko teži po istih protidemokratičnih smotrih, ki so lastni razpuščeni fašktični stranki, ali usmerja svoje delovanje k poveličevanju metod, dejar.j, načel in eksponentov omenjene stranke, ali pa kaže zunanje manifestacije fašističnega značaja«.
Dalje gre zakon za tem, da zasleduje bolj gibanja ali stranke kakor posameznike in zato predvideva med drugim celo znižanje kazni, ki jo določa omenjeni zakon iz leta 1947, od 20 let zapora na 10 let.
Sicer pa prepušča zakon sodni oblasti, da sama presodi o razpustitvi takega gibanja, ki bi ga označili za fašističnega, kakor tudi definicijo in ugotovitev fašističnega značaja. Sploh je zakon dokaj nejasen, tako da prepušča precejšnjo iniciativo sodniku. In ravno pri tem se vidi, da vlada nima prave volje likvidirati in pobijati fašizma. Saj je dobro znano, da je ves državni aparat prenasičen z elementi fašistične mentalitete in da so sodišča prenekaterikrat oprostila razne fašiste, kljub temu da je obstajal že omenjeni zakon iz leta 1947. In novi zakon ne prinaša prav nobene jasnosti, pač pa še večjo zmedo, ko prepušča sodni oblasti odločanje, ali gre za fašistično dejavnost ali ne. Kaj pa to pomeni če o tem presojajo ljudje s fašistično mentaliteto, ni treba m-
ti poudarjati!
Vsekakor ni dovolj izdajati zakone za iztrebljenje fašizma, kajti to zlo je globoko ukoreninjeno v samem družabnem sistemu države, katere orgam ga dobrohotno dopuščajo. Zato je potrebna vse drugačna akcija, katere pa se sedanja italijanska vlada prav gotovo ne bo lotila, kajti morala bi globoko poseči v ves državni aparat, morala bi predvsem udariti po tistih, ki fašizem podpirajo in finansirajo.
Zato obstaja nevarnost, de bo sedanja demokrščanska vlada na vse načine skušala nov’ zakon obrniti predvsem proti komunistom, ki jih demokrist jani označujejo za ((totalitariste«. Zato čaka italijansko de lavstvo še huda borba, ki je toliko težja zgradi izdajstva sedanjih voditeljev KP Italije, ki s tem, da služijo hegemoni-stičnim interesom sovjetske birokratske kaste, samo šibijo strnjenost in silo delavskega gibanja in dajejo sovražniku argumente za nastopanje proti demokratičnemu gibanju sploh
načrt zakona začasni značaj in da bo v veljavi, dokler ne bo spopolnjen kazenski zakonik, ki bo predvideval te primere v dokončni obliki.
Na popoldanski seji je pravosodni minister poročal o izločitvi iz novega kazenskega zakonika onih zakonov, ki se nanašajo na bojkot in_ vojaško ter gospodarsko sabotažo, zased, bo podjetij in zemljišč. O tem bo ministrski svet razpravljal r.-a prihodnji seji. Gre namreč, kakor je znano, za zakone, ki so jih bili že napovedali irj ki bodo predvsem naperjeni proti sindikalnim svoboščinam tei bodo praktično onemogočili vsako stavko in s tem v zvezi je tudi zamisel tako imenovane civilne milice, ki naj bi bila v službi demokrščanske vlade.
Komentarji o izidu volitev v Nemčiji
BONN, 21. — Zvezna vlada je danes sklenila, da se bo pritožila pri visoki zavezniški ko
Scelba je obrazložil, da ima j misiji zaradi Sklepov medna-
Egiptski predstavnik protestira proti pisanju angleškega tiska
Demonstracije študentov v Kairu in Aleksandriji - Izjave egiptskega zunanjega ministra
trebjf11 Voisk' nudili vso po-^*'6v°dežele^ na8 ° osv°b°'
v	21'	—	Kakor	poročajo
ie gršk obveS{enih krogih, je ba-5osl a v'ada sklenila poslati za 9'tanirti* v Be°f ad Spirosa Ka-ait s	js	bil	grški	posla-
1 Madridu,
Laburistični poslanci
za sestanek zunanjih ministrov štirih velesil
LONDON, 21. — 41 laburističnih poslancev je nocoj predložilo v spodnji zbornici spomenico, ki zahteva sestanek zunanjih ministrov štirih velesil. Večina teh poslancev pripada sindikalnemu krilu labu-ristične stranke. Današnja spomenica sledi oni, ki io ie pred nekaj dnevi predložilo 22 levičarskih laburističnih poslancev, ki so zahtevali na) se postavijo novi predlogi na sovjetski predlog za konferenco štirih in pa določitev razorože-nega pasu na Koreji, katerega ne bi smele prekoračiti sile OZN<
LAKE SUCCESS, 21.	—
Egipt je včeraj protestiral proti nezaslišnim napadom anglosaškega tiska in radia zaradi nedavnega prestolnega govora kralja Faruka. Egiptski delegat Asmi je izrabil priliko med debato, ki se je začela pred posebno komisijo OZN o svobodi obveščanja, ter je odločno obsodil zlorabo te svobode po tisku in radiu v Ameriki in Angliji v zvezi z govorom kralja Faruka o angleško-egaptr sporazumu.
Egiptski minister za zunanje zadeve Šalah El	®ei j®
včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da se misli Egipt pogajati ’ z Anglijo za sklenitev
SE
mora biti sklenjena ta pogodba na podlagi enakopravnosti ter da mora uresničiti zeljo e-giptskega ljudstva ter biti sklenjena v duhu listine Združenih narodov. Minister pa ne v London zato, da bi začel tozadevna pogajanja, pač Pa, bo pogajal o egiptski h kreditih v Angliji, ki znašajo 350 do 370 milijonov funtov šterun-gov.
Šalah El Din Bej ni hotel ničesar omeniti, ali misli Egipt zaradi angleškega stališča prodati zadevo glavni skupščini OZN ali Varnostnem svetu ali morda mednarodnemu razsodi" šču. Poudaril pa je, da sta evakuacija s področja Sueškega prekopa in pa ukinitev protek-torata nad Sudanom neločljivo povezani.
V dobro obveščenih krogih v Kairu pravijo, da sedaj e-giptska vlada proučuje Bevi-nnve izjave o angleško-egipt-skih odnosih. Egiptski poslanik v Londonu Omar paša je v dolgem telefonskem razgo-
voru z ministrom Ibrahinom Faragom, ki sedaj nadomešča odsotnega zunanjega ministra Šalah El Din Beja, potrdil, da namerava Bevin proučiti sploh vse egiptsko vprašanje skupaj z egiptskim zunanjim ministrom. Šalah El Din Bej, ki bo prišel v London naravnost iz Lake Successa, bo izrabil priliko in bo poleg vprašanja e-gipts-kih kreditov v Angliji načel tudi nekatere točke Faru-kovega govora.
Visokošolci in študentje v Kairu in študentje v Aleksandriji so danes zapustili šolo ted demonstrirali po ulicah. Študentje so vzklikali svobodnemu Egiptu in Nilski dolini. To so prve javne demonstracije po Bevinovih izjavah v spodnji zbornici o odnosih z Egiptom, ko je odklonil zahteve egiptske vlade.
V zvezi s temi dogodki piše angleški list «News Chronicle«, da je imel Bevin prav, ko je zavzel tako odločno stališče do Farukovega govora. List piše, da so angleške čete edina uspešna obramba na Bližnjem vzhodu in da zaradi tega Anglija ne bi smela pristati na umik svojih čet s področja Sueškega prekopa. Kar se tiče egiptskih zahtev do Sudana, poudarja list, d’a bi bil «naravnost zločin vsiliti Sudancem, naj živijo v taki bedi in revščini, v kateri živijo nesrečni felahi v ■tu«.
iaily Telegraph«, ki odo-biava odklonitev egiptskih zahtev, piše, da te zahteve ne bi bile izrečene, če ne bi bil Bevin v zadnjem času zavzel tako nepremišljenega stališča do Bližnjega vzhoda. «Daily Telegraph« piše nato, ali ni morda prestolni govor v Kairu navadna komedija, s katero bi si Egipt želel preskrbeti koncesije na bližnjih pogajanjih o e-giptskih kreditih v Angliji,
rodne uprave za Porurje, ki je kljub nasprotnemu stališču nemške delegacije določila, da boop v prvem trimesečju prihodnjega leta izvozili 6.83 milijonov ton nemškega premoga. Po seji vlade je uradni glasnik izjavil, da vlada upa, da bodo znižali količino premoga, določenega za izvoz. To pa zaradi tega, ker v Nemčiji primanjkuje' kuriva. S svoje strani pa je glasnik ameriške visoke komisije izjavil, da se FS vsej verjetnosti visoka zavezniška komisija ne bo vmešavala v ta spor.	.	'
Po vesteh oobro obveščenih krogov v Bonnu nasprotujejo liberalci temu, d-a bi kancler Adenauer prevzel ministrstvo za zunanje zadeve, ki bo v kratkem ustanovljeno. Po pora zu demokrščanske stranke na nedeljskih volitvah in po uspehih liberalne stranke vztrajajo baje liberalni ministri, da bi ta'resor predali osebi, ki ne bi bila odrvisra od kanclerja. Ni še znano, kakšno stališč? bo zavzela 'demoikrščanska stranka v tej zadevi.
Schumacher je danes pred parlamentarno skupino nemške
socialdemokratske stranke komentiral izide nedeljskih volitev. Izjavil je. da je nemški narod prepričan, da ni mogoče več tako vladati, kaikor si želi vlada v Bonnu. Usipeh socialdemokratske stranke, je dejal njen vodja, je treba pripisati stališču, ki ga je stranka zavzela do nemške udeležbe pri obrambi Zahodne Evrope, medtem ko se je Adenauerjeva vlada obvezala brez pomislekov. Schumacher je demagoško omenil da se zvezna vlada moti če misli, da bo glede življenjskih vprašanj nemškega naroda lahko odločala na lastno pest, rte da bi za to prej vprašala ljudstvo.
Listi Zahodne Nemčije posvečajo veliko prostora izidom nedeljskih volitev. Uvodniki se pečajo s posledicami, ki jih bo imela socialdemokratska zmaga in resne izgube krščansko-de-mokratske stranke.
List ((Frankfurter AUgemeine Zeitung«, ki velja za nekakšno uradno glasilo zvezne vlade, pravi, da se je Adenauerjev položaj poslabšal. in piše. da je treba prinisati Poraz demokrščanske stranke socialnim in politično-gospodarskim vpraša-njem Isti list namiguje na koalicijo s socialdemokrati, omenja skupaj s socialdemokratskimi časopis) možnost razpustitve parlamenta, Se bi parlament odrekel kairxlerju Adenauerju zaupnico.
«New York Hergld Tribune« piše, da so nemški socialisti dokazali, da so še večji nacionalisti kot konservativci. List piše da so nemški socialdemokrati pripravljeni uporabljati vprašanje rjemžke oborožitve kot sredstvo, da bi si zagotovili politična ln vojaška jamstva okupacijskih sil. Na vsak način pa piše Ust. da morajo zahodne sile kljub temu ie naprej razpravljati o vprašanju oborožitve ne glede na mnenje nemškega ljudstva.
Voditelji Sovjetske zveze sovražniki demokracije
Drugi del Djilasovega članka v
BEOGRAD, 20. — Beograjska «Borba» objavlja danes drugi del Djilasovega članka odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Djilas piše, da je spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo nepremostljiv in nič milejši, če že ne odstrejši od spora med delom in kapitalom, med despotizmom monopola in proletarsko-plebejsko demokracijo. Današnji članek Djilasa je zaključek prvega članka iz vrste člankov, v katerih bo podal znanstveno analizo družbenega reda v Sovjetski zvezi, značaj današnjih dveh blokov v svetu in bo govoril o izkustvih Jugoslavije v borbi za socializem.
Djilas poudarja, da vse obtožbe sovjetskih voditeljev proti Jugoslaviji: o nacionalizmu, imperializmu, zavojevalnim načrtom itd., kažejo njihovo pravo stran in zgodovinska praksa meče te obtožbe na njihovo lastno glavo. Obtožili so nas tudi fašizma. Analiza kaže, da dejansko ni drugače niti s to obtožbo.
Djilas piše dalje da je državni kapitalistični monopol v Sovjetski zvezi dobil despotske oblike v vseh področjih življenja. Triintrideset let je poteklo, toda gnili zastareli kapitalizem se ne boji vpliva Sovjetske zveze, pač pa se Sovjetska zveza brani in zapira pred tem svetom.
Djilas piše dalje, da v Sovjetski zvezi vlada kasta, ki se okorišča z vsemi razrednimi kapitalističnimi privilegiji. Gre za privilegirano parazitsko razdeljevanje, dejansko za ropanje viška vrednosti.
Državni kapitalistični - monopolistični red v Sovjetski zvezi se ni mogel izogniti nasprotij, ki so karateristična za monopolistični štadij kapitalizma sploh, nego jih je s svojo totalnostjo vse bolj poostril in neizbežno jim daje najbolj surove oblike, ki jih moderna zgodovina kapitalizma pozna. To kažejo razna ((čiščenja« zaradi ((nacionalističnih« odklonov v vseh sovjetskih republikah razen ruske. Ti odkloni so ali ' izraz nacionalističnih teženj domačega, nacionalnega državnega kapitalizma proti hegemoniji državnega kapitalizma vladajočega naroda, ali pa so izraz demokratskih in socialističnih teženj delavskih množic.
Za časa zmage leninske faze Sovjetske zveze je bilo narodnostno vprašanje rpšeno. toda sedaj so ga pustili v nemar in vse bolj se ravnajo po golih ustavnih formalnostih, katerih se v pogojih birokratskega ve-likoruskega monopolističnega despotizma nihče več ne drži. Kakor kažejo izkušnje zadnje vojne, v kateri so se vsi narodi razen velikoruskega držali in morali držati, zaradi take nesocialistične politike, relativno slabo, ne slabi pač pa ja. či zaostritev narodnostnega vprašanja in vodi do mon-struoznega uničevanja celih narodov, katerega celo nemški kapitalizem pod Hitlerjem ni uspel izvesti, razen proti Zidom.
Voditelji Sovjetske zveze — zaključuje Djilas — niso samo ((revizionisti« v teoriji, pač pa tudi v praksi dobivajo in so že dobili vse bolj izrazito podobo sovražnikov marksizma, pri čemer pa se niso odrekli, da bi jim ta, razume se. izmaličen in ponarejen, služil kot krinka, ki jo pripravljajo in uporabljajo. kakor jim je kdaj po. trebno, da skrijejo svoj pravi obraz. Oni so, bodo in morajo biti proti vsaki revoluciji in demokraciji, kar ne
da je ne bodo še izkoriščali za določene praktične hegemoni-stičn-e namene.
Jupslovansko-avstrijska
trgovinska pogajanja
BEOGRAD. 21. — Danes je prišla v Beograd avstrijska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala	z jugoslovanskimi
predstavniki za avstrijsko - jugoslovanski plačilni in trgovinski sporazum.
List «Wiener Neuer Tages-zeitung« piše pod naslovom ((Jugoslavija, važen trg«, da nudi postopna industrializacija Jugoslavije nove možnosti za dobavljanje izdelanih proizvodov. List piše tudi o značilnostih avstrijsko - jugoslovanske trgovine in pravi, da se je avstrijski izvoz v Jugoslavijo povečal y primeru Z letom 1937.
KAIRO, f — Minister za preskrbo je sporočil, da bodo v Egiptu spet uvedli bičanje. Te kszni se bodo posluževali proti trgovcem, ki bodo kršili predpise o cenah najnujnejših življenjskih potrebščin. Minister je poudaril, da spada ta ukrep v program borbe proti draginji.
PARIZ, 'A — Avstralski radio j. javif, da je vrhovno sodišče v Sidneyu danes začelo .razpravo o zakonu, ki dovoljuje vladi, da lahko razpusti komunistično partijo. Sodni dvor, katerega sestavlja 7 sodnikov, bo moral odločati. če zakon nasprotuje ustavi avstralskega dominiona.
V včerajšnji številki «Primorskega dnevnika» smo konkretizirali naše zahteve po nižjih strokovnih šolahy ki morajo biti odprte, da bodo lahko vs-i oni slovenski otroci, ki ne odhajajo iz osnovne šole na srednješolski študij brez velikih ovir in stroškov, dovršili v redu svojo osemletno šolsko obveznost. Ker se ta mladina po dokončanem 14. letu posveti poklicu ima prav tako pravico do nižjih strokovnih šol, kakor italijanska mladina. Italijanski naziv teh šol — «av-viamento al lavoros — daje šolam pravi značaj, toda le tedaj, če ie šola zares strokovna. Ce se potegujemo zato, da se obstoječi šesti in sedmi razredi izpremenijo v nižje strokovne šole in da se spet drugod ustanovijo te šole na novo, ne mislimo pri tem samo zunanjo, formalno obliko, ki se izraža v nazivu in v namestitvi za te šole kvalificiranih vzgojiteljev, temveč tudi in predvsem na vsebino, na program teh šol, ki seveda naj ne ostane le na papirju. Znano je namreč, da tudi nekatere že obstoječe nižje strokovne šole ne odgovarjajo svojemu namenu, to pa predvsem zato, ker niso za tak pouk materialno dovoljno opremljene.
Tudi tu ima italijanski šovinizem prste vmes. Račun odločujočih činiteljev je dokaj enostaven;
Slovencem sicer pustimo nižjo strokovno šolo. a poleg nje ustanovimo italijansko, ki jo bomo dobro opremili z vsem potrebnim in bo že zaradi učnih pripomočkov imela vsekakor boljše uspehe in bo zato privlačevala tudi slovenske otroke.
Na taki kalkulaciji je n. pr. zgrajena diskriminacija nabre-ž inske nižje strokovne šole. Z e v ženskih oddelkih je med italijansko in slovensko šolo ‘Čelika razlika, kajti prva ima
vse potrebne pripomočke (posodo in drugo) za pouk gospodinjstva, medtem ko je slovenska šola brez vsega tega, kar je za pouk gospodinjstva neobhodno potrebno.
Se večja rcri ka se kaže v moških oddelkih. Na italijanski šoli je bil ustanovljen me-haniški oddelek in kot smo že poročali opremljena delavnica z dragimi stroji, katerih cena gre v milijone. Slovenska nižja strokovna šola Pa seveda ne razpolaga z delavnico, ki bi bila prav tako potrebna kot italijanski.
Tudi to očitno diskriminacijo je treba takoj odpraviti: tudi na slovenski nižji strokovni šoli naj se odpre takoj meha-niški oddelek z delavnico in naj se tudi slovenskim učencem nudi oni strokovni pouk, ki mu bo jutri koristil v njegovi borbj za vsakdanji kruh. Prav tako naj se za dekleta oskrbi vse one predmete, ki morajo služiti dobremu pouku gospodinjstva.
Seveda velja ta naša zahteva V načelu za vse nižje strokovne šole. Vse te šole morajo biti oskrbljene z vsem onim inventarjem in učili, ki omogočajo Jispešen pouk v strokah, katerim so posamezne šole namenjene. Vsako drugačno ravnanje je neodpustljiv kulturen zločin nad našo mladino. ki zasluži enako ravnanje kot italijanski učenci iste vrste šol.
Mislimo, da je že skrajni čas, da preneha biti slovenska šola zapostavljena pastorka. Ker vemo. da italijanska šovinistična šolska uprava ne bo mogla nikdar biti slovenski šoli nič drugega kot zlohotna mččeha, ponavljamo našo upravičeni) zahtevo po:
ustanovitvi samostojne šoi-ške uprave in po pravilnem materialnem oskrbovanju slovenskega šolstva.
m
Južni Korejci še 70 milj novo obrambno črto pred
od sovjetske meje - Kitajci utrjujejo mestom Sinuiju in električnimi centra-
lami na reki Jalu - Vesti o demilitariziranem pasu v Severni Koreji
TOKIO, 21. — 7. ameriška divizija je dosegla mandžursko meuo. Zasedla je zapuščeno in bombardirano mesto Hjensa-njin ter se utrdila vzdolž reke Jaiu. da bi se uprla morebitnim napadom. Hjensaniin so 'bila glavna vrata, skozi katera so prihajali Kitajci r.a Sever-novzhodno Korejo. Istočasno je južnokorejska divizija Kapitol napredovala za 12 milj vzdolž sevemovlhodne obale ter dosegla točko, ki ni niti 70 milj oddaljena od sovjetske meje. Ameriški mornariški strelci, kj napredujejo zahodno od 7. divizije, so zasedli polovico umetnega jezera pri Sosinu. ne da bi naleteli na odpor. Na osred-njezahoctai fronti so 6., 7. in_8. južnokorejska divizij® napredovale za poldrugo do 7 milj tile Za petami umikajočega se nasprotnika.
Severnozahodino pa se zaostruje odpor nasprotnikov in vse kaže, da s? mislijo Kitajci spopasti pred začasno severnokorejsko prestolnico Sinuiju irj pred električnimi centralami na reki Jalu.
Glasnik generala Mac Arthurja j? dejal, da so Kitajci vzpostavili novo črto. ki gre s področja pred Sinuiju proti severovzhodu do Mešana in Unsana. Napovedal je, da bodo nasprotniki nudili ogorčen odpor na tej črti, katero bodo mord® uporabili tudi za izhodišče niove ofenzive. Lovci, bombniki Pete letalske sile so izvršili 40 bojnih poletov proti sovražnikovim četam, ki se zbirajo za novo črto, ter proti avtomobilskim kolonam, ki prihajajo z mandžurske meje.
Patrulje 24. ameriške divizije so n® zahodnem robu črte na-... letele na streljanje nasprotni-pomeni, 1 kovih strojnic. Vendar so na
osrednjezahodni fronti južno-korejske čete napredovale do 7 milj naprej, ne da bi naletele na odpor.
Edin® zavezniška kolona, kateri nudi sovražnik odipor, je divizija Kapitol na severr.o-vzhodmi Koreji. Ameriška križarka «Saint Paul« ter druge vojne ladje in letala z nosilke letal so bombardirale važn? postojanke pred južnokorejskim napredovanjem.
Poročilo severnokorejske vojske pravi, da je ta vojska na vseh področjih fronte zapletena v boje z ameriškimi in juž-nokorejskimi enotami. Poročilo trdi, da ni sovražnikova ofenziva na področju Tokšana prinesla nobenega uspeha, ter da =P na tem področju čete severnokorejske vojske še naprej branijo na starih položajih. Na vzhodnem področju fronte pa divjajo boji severno od Gav-sana In severnovzhodno od Menghana.
Iz dobro obveščenih krogov v Londonu poročajo, da so v Londonu, Washingtonu in v Parizu na tem, da sklenejo sporazum o ustanovitvi demilitariziranega področja v Severni Koreji.
svečajo veliko prostora izpustitvi tega vojnega zločinca, ki je bil izpuščen na častno besedo.
Singemicu je bil poslanik v Anglijil. Leta 1932, ko je bil konzul v Sajgonu je bil nanj izvršen bombni atentat. Pri tem je izgubil nogo. Atentat je izvršil neki korejski domoljub. Bivši japonski zunanji minister je sedaj pod nadzorstvom duhovna Sumio Doja, ki bo pri ministru ostal toliko časa, dokler ne bo prestal kazni. Singemicu je 128. vojni zločinec. ki je bil osvobojen na častno bejedo.
na
TQKIQ, 21. — Singemicu, bivši japonski zunanji minister, ki je bil kot vojni zločinec obsojen na 7 let ječe, je danes zjutraj zapustil jetnišni-co. Singemicu, ki je podpisal kapitulacijo Japonske, je tako preživel v zaporu samo 4 leta in pol Japonski časopisi po-
Poplave in neurja
v Kaliforniji, Angliji in Franciji
JAKARTA. 21. — ((Prepričan sem, da Varnostni svet ne bo razpravljal o vprašanju Amboine«, je izjavil indonezijski ministrski predsednik Macir, ki se je danes zjutraj po štiridnevnem bivanju na Južnih Molukih vrnil v Jakar-to. Dodal je, da še niso normalizirane razmere na Amboini, ker je tam še na stotine gverilcev. Poudaril pa je, da je tamkajšnje prebivalstvo z velikim zadoščenjem sprejelo indonezijske čete.
SACRAMENTO, (Kaliforni. ja), 21. — Zaradi poplav, ki uničujejo obširne predele v Kaliforniji, je zvezna vlada razglasila izredno stanje. Mobiliziranih je bilo 5 tisoč mož narodne garde, ki bodo pomagali prizadetemu prebivalstvu. Poplave pa so se začele tudi v zvezni državi Nevada. Ne §*e" de na škodo, ki so jo Poj*™! povzročile samo V Kaliforniji, znaša škoda več kot 12 milijonov dolarjev. Ugotovljeno je tudi, da je že več ljudi izgubilo življenje. V Kaliforniji so poplave najbolj prizadele pod ročje reke Bear, čigar narasle vode so podrle jezove in preplavile mesti Hammonton in Marigot. Tudi na področju Fresno, v osrednji Kaliforniji je položaj zelo resen. V samem mestu Sacramento je skoraj 700 ljudi ostalo brez strehe zaradi poplave reke American. Poleg velike škode v naseljih so nastale velike težkoče v prometu. Železniški promet je zelo omejen in glavni dve železniški progi v Kaliforniji speljani čez pogorje Sierra, sta prekinjeni zaradi usadov,
V Nevadi, kjer so sedaj prav tako mobilizirali narodno gardo, je reka Truckee paralizirala življenje v mestu Renu. Več ji” del mesta je dva metra pod vodo. 8 mostov čez reko. Truckee, ki teče prav skozi mesto, je poplavljenih. Ogromne količine vode so zajele središče mesta.
HAMBURG, 21. — Hude ne-vihte divjajo na Severnem morju in na Severnem Atlantskem pceanu. Štiri ladje so nasedle ob. danskj obali. Norveška 1600 tonska ladja «Kul» pa se je potopila na Baltiškem morju blizu švedske obale Vse člane posadke pa so rešili.
V Južni Angliji posebno pa v grofiji Devon so neurja povzročila velike poplave. Blizu Exetera so v°de prekinile železniški promet Temza pa je zelo narastla.
Izredno hud veter, ki je v Poitiersu, y Franciji dosegel 191 km na uro ter U0 km v Parizu, piha že tri Oni. V notranjosti dežele sta veter in deževje povzročila veliko škodo, ki še ni preračunana Poplave so v Juri, kjer je narastla reka Douks že pred enim tednom preplavila bližnja^ po. lja.	i
* # *
LONDON, 21. — Močno deževje je danes povzročilo poplave v nekaterih predelih Londona in področjih v južnj Angliji. Popoldne je še deževalo in reke, predvsem na jugu, so močno narastle. Glavna cesta Southampton , Salisbury je pod vodo in so promet zaradi tega preusmerili. V Warwick-shire je reka Avon prestopila na več krajih bregove. Prav taku je narastla tudi reka Bath. V dolini Eveshem so živino spravili na griče, da bi jo obvarovali pred poplavami.
Boji v Indokini
SAJGON, 21.	- Francosko
poveljstvo je javilo, da so včeraj Hočiminhove oborežene sile sprožile napad na utrjeno postojanko Tudaumot, ki je komaj 25 km oddaljena od Saj-gona, vietnamske prestolnice. Tudi druge francoske utrjene postojanke na tem področju so bile izpostavljene manjšim napadom. Severnovzhodno od Benkata, 45 km severno od Saj-gona so francoska letala napadla zbirališča HočiminhoviH oddelkov. Na severu napadajo francoske čete Hočiminhove partizane, ki pronicajo na južno področje francoskega mostišča na področju ustja Rdeče reke.
Italija in Belgija
se ne strinjata z osnutkom Schumanovega načrta
PARIZ, 21. — Iz Pariza prihajajo vesti o novih težkočah in nasprotjih, ki so nastale med predstavniki šestih držav, ki se v Parizu razgovarjajo o Schumanovem načrtu. Belgijci se nikakor ne strinjajo s se- i danjiin osnutkom in hočejo nova jamstva v statutu naddržav-ne oblasti v zameno za žrtve, ki se zahtevajo od belgijske industrije. Zahteva se namreč, naj bi belgijski rudniki, ki so mam donosni, postopoma, znižali proizvodnjo. Belgijska vlada se baje načelno strinja s tem, želi Pa v zameno neke vrste mednarodne pomoči, da se omogoči boljša oprema nekaterih rudnikov in racionalizacija načina proizvodnje.
Tudi italijanski zunanji minister Sforza je pred odhodom v Rim izjavil, da bo Italija, ki je med prvimi privolila v Schumanov načrt, prisiljena odkloniti podpis sporazuma o «poolu» za premog in jeklo, če ne bo rešeno vprašanje alžirskih rudnikov. Po njegovem mnenju je to glavni pogoj za udeležbo Italije pri Schumanovem načrtu. Italija zagovarja namreč stališče, da je treba vključiti v ta načrt tudi Alžir in po možnosti vso Severno Afriko. Italijanska kovinarska središča so namreč v bližini morja in italijanska industrija bi rada prejemala surovine in še posebnq železno rudo iz Alžirja.
LONDON, 13. — «Sunday Times«, konservativni nedeljski časopis poroča, da bo na pristanek sovjetske vlade lahko poslal svojega stalnega dopisnika v Moskvo. Dopisnik, ki bo zastopal svoj časopis v sovjetski prestolnici, je novinar Cyril Ray, bivši vojni dopisnik ((Manchester Guardiana« in «Timesa». Ray bo edini angleški dopisnik v Sovjetski zvezi. Stalni dopisnik agencije »Reuter« je zapustil Sovjetsko zvezo v začetku letošnjega leta.
CIO zahteva odpravo
Mac Carranovega zakona
CIKAGO, 21. — Mac Carra-nov zakon, katerega je na koncu zasedanja odobril kongres pred volitvami, je zbirka, v naglici sestavljenih ukrepov brez vsakršne medsebojne zveze, ki nima ničesar skupnega razen označbe, da je proti rdečim, pravi resolucija, katero Je odobril letni kongres CIO. Delegati te velike ameriške sindikalne zveze zahtevajo odpravo zakona ln predlagajo, naj Truman imenuje odbor, v katerem bodo vidnejši držav-15ani, ki bodo proučili vprašanje notranje varnosti ZDA. Istočasno je kongres CIO odobril enostavno odpravo Taft-Hartleyevega zakona, ki omejuje sindikalno delovanje.
Kongres je dalje predlagal, naj ta zakon nadomestijo z novim zakonom, ki bo urejeval odnose med delavci in delodajalci, na osnovi Wagnerjeyega zakona, katerega jg let« 1947 zamenjal Taft-Hartleyev zakon.
KAIRO, Im. — Visokošolci In študentje drugih šol v Kairu so danes počastili «dan mučenikov«. Počastili so spomin egiptskih vi-sokošolcev. ki so bili ubitj leta 1942 med krvavimi Izgredi,
Pismo
iz nabrežinske občine
Vaš dnevnik je v zadnji nedeljski številki (19. XI.) objavil p od naslovom eUprimo se Po-tujčevalcem», kako nas naši sovražniki izrinjajo z naših tal z naseljevanjem, nam, skrajno sovražnega življa in kaj naj ukrenemo proti temu prodiranju v našo zemljo. ki ga italijanska reakcija vsestransko podpira. K temu poročilu je potrebno. da dostavimo še kaj, da sj bomo na jasnem, kako se razvija ta zadeva pri nas. Pošteni občani vse to vidijo in so zaskrbljeni. Pravimo pošteni, ker je med nami tudi nekaj takih, ki ne vedo več od kod in kaj so in so že davno stavili na kramarsko stojnico svojo osebno čast, svojo narodno zavest; ki so pretrgali vsake vezi s preteklostjo: z boroo naših očetov, sinov, bratov in sestra na svoji zemlji, Za svoj jezik in njegove dragocene vrednote; izgubili so čut dolžnosti do bodočih pokolenj — kratko: mrtvi so za vse, kar je v zvezi z našo bitnostjo, z našim obstojem in častno ter vsestransko utemeljeno borbo za naše pravice. Leti služijo kot mešetarji italijanski reakciji in njenim služabnikom pod različnimi plašči.
Na srečo je takih zgubljenih Sinov zelo malo in jih omenjamo le zato. ker se skušajo zopet uveljavljati po fašističnih metodah. Mnogo bolj neparna od teh je n. pr. zakrinkana ekspozitura italijanske reakcije na občinskem uradu v Nabrežini. Po. vršen opazovalec ne opazi pravih namer občinskega tajnika, ki so mu pri srcu — kot se zdi —- predvsem in za vsem zlasti, težnje eitalianissimes na naši zemlji. Dokaz za to je, da bi v sklopu teh teženj rad prikazal našo občino kot suho vejo na našem tržaškem upravnem telesu. Te politike so se posluževali iredentisti, češ dq Trst ne more živeti brez Italije.
Ce nas gospod tajnik gleda s takimi_ očali, mu povemo to-le: Zavedamo se. da smo skupnosti dovolj prispevali in še vedno prispevamo kmetje in delavci v dveh smereh: s svojim težkim delom ali kot proizvajalci in z nakupom potrebnih življenjskih sredstev ali kot potrošniki (s trošarino). Dovolj visok davek — krvni, materialni in moralni — smo plačevali onemu krvniku, ki nas je zversko preganjal nad četrt stoletja, nam požigal domove, pustošil zemljo. nas mučil in moril — onemu fašizmu, ki si ga nekateri novi fašisti v naši občini spet želijo.
Se plačujemo. A kaj imamo od tega? Kaj in koliko se nam vrne od teh dajatev, ki se stekajo v blagajno za kritje skupnih potreb? Mar nismo prizadeti tudi mi. če so na primer pri tržaški občini izdatki za osebje (3643 nameščencev) za 4.30 milijonov lir višji od vseh rednih občinskih dohodkov? (Glei poročilo tov. dr. Dekleve na II. zasedanju glavnega odbora OF. objavljenem v »Pri-morSkem dnevniku:) 14. XI. t. l.l). Ali vodimo mi — delovno ljudstvo — politiko, katera trpi, da je v državnih in samoupravnih službah 33 tisoč ali nad ena tretjina dela zmožnih ljudi? Nismo krivi, če gredo milijoni in milijarde Za javna dela, katera pretežno niti ne služijo nam. Nismo krivi, če dobj industrija visoke milijarde podpore samo zato, da životari in izloča iz delovnega procesa mrtve roke ali brezposelne, katere pa moramo podpirati prav mi z davki. In tako dalje.
Naša občina je del upraVme skupnosti na Tržaškem ozemlju in mora zato nositi del bremena, katero bi odpadlo, če nP bi odločal o naši usodi °ni razred, kateri dosledno in brezobzirno ščiti le svoje ali delovnemu. predvsem Pa slovenskemu ljudstvu nasprotne interese in bi uprava ne bila v rokah dolgi, predolgi procesiji njegovih (kapitalističnih) strežnikov, katerih bistvena naloga je staviti na vrat delovnega ljudstva, zlasti še slovenskega, čim težji jarem.
O. N.
SLAVA PADLEMU BORCU!
Tov. Boris Škerlov a j
PROSVETNA KONFERENCA V PADRIČAH
z m
Mev se bo razgibalo
Pred šestimi leti na vče-jšni dan 21. novembra 1944 padel v domobranski za-di zaveden borec, partizan yris Skerlavaj. Pokojni se rodil JI. junija 1923 na pčinah; stopil je v NOB 19. mi ja 1944. Kot partizan je l splošno priljubljen v Vi-ivski dolini.
Openska mladina se ga še edno opominja kot zavedne-a tovariša.
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza prireja tudi letos, kakor druga leta, prosvetne konference po terenu, da se seznani od blizu s problematiko in delom prosvetnih društev.
Preteklo nedeljo je bila prosvetna konferenca v Padričah za prosvetna društva iz Bazovice, Trebč, Gropade in Pa-drič. Odborniki teh prosvetnih društev so zastopnikom Prosvetne zveze pojasnjevali s kakšnimi težkočami se morajo boriti pri reševanju prosvetnih problemov. Tov. Boštjančič je v svojem referatu nakazal smer prosvetnega delovanja, ki gre za tem, da se društva v svojem prosvetnem delu čim bolj osamosvojijo in da se prosveta decentralizira. Zastopniki prosvetnih društev so v razgovoru, ki se je razvil po referatu, odobravali nove smernice in povedali nekaj stvarnih primerov, kako je dosedanje centralizirano poslovanje škodilo razvoju ljudske prosvete. Sicer je res, da so bile prilike take, da so mnoga prosvetna društva zašla v slepo ulico in si niso znala pomagati ter jim je bila v takih primerih Prosvetna zveza v veliko pomoč, a danes so te težko-če premagane in ni potrebe po centraliziranem prosvetnem delu. Prizadevati si je treba, da se društva osamosvojijo in da po-
ODMEV .RDEČE KAPICE. V SKEDNJU
Blagor naivnežem,.
Naše včerajšnje poročilo — poudarjam — poročilo o nedeljski uprizoritvi «Pdeče kapice» sta z vso resnostjo pog a-bila dva naivneža, ki na žalost ne ločita nedolžnega, vsekakor dobronamernega satiričnega sestavka od resne kritike. V ::a-valu svete jeze sta poslala uredništvu vsak suoi dopis ter me v čedni slovenščini poučila, kako sem, sirota, še tešč, kar se tiče gledališke umetnosti, odra in igrania. Člane?.- je baje tak, da se človeku gabi, ker pn se, pisun, niti nisem podpisal, je žeto odgovorno uredništvo, ki dopušča izrabljanje glasila OF v take name. re itd. itd.
E*en izmed obeh dopisov je anonimen. Sodeč po prijaznm. laskavih opazkah na moj račun, ga je nedvomno sestavil junak, moralno in duhovno močan tako, da si ne z-a pravilno tolmačiti niti šaljivo zavitega poročdca. Podpisanemu tovarišu va vsekakor ne morem zameriti, ker se ■>> zmerjanja lotil v rovsem dobri veri, nemara naščuvan in ne da bi si natančneje ali svloh prebral poročilo. Poznam bistro glavo in dvomin, da bi se mog-i drugače izpostaviti posmehu.
Torej .navadno, dobronamerno poročilo, prijateljčka, vod katar o se nmnnar običajno ne podpiše. Vendar tudi kot poročilo laskavo in vzpodbudno za igralce. Menim, d- je nasilnežu na odru v na-večjo pohvalo sovraštvo dvorane, siromaku m deskah usmiljenje občinstva, strahooetcu posmeh in posmeh in pomVovanie gledal, cev. Toda taki in podobni občutki publike so namenjeni le volku, kot volku, botru Bode-žu, kot botru Bodežu in kajpada strini Mini le kot strini Mini. In ako so jih znali vzbuditi pri gledalcih so dosegli uspeh. Da se. je to zgodilo pni nedeljskih preds*avah, smo bili priča vsj navzoči in nismo varčevali s pohvalo.
Kritiko, ono pravo, resno kritiko pa bo napisal mojster, MILAN LIPOVEC
stanejo iniciativna.
Na konferenci so se pogovorili tudi o delovnem načrtu za posamezna društva, ki so se konference udeležile. Živahno razpravljanje o delovnem načrtu je pokazalo, da je med sašimi prosvetarji mnogo dobre volje za prosvetno izživljanje. Tako so sklenili zastopniki iz Trebč, da bodo ustanovili igralsko družino, Gropaj-čani bodo sodelovali s Padri-čami, v Bazovici bodo obnovili tamburaški in pevski zbor, Padriče in Bazovica bosta priredili kulturno prireditev v korist novoletne jelke in še mnogo drugega so obljubili. Ker je delovni načrt individualen, bo brez dvoma društveno delovanje razgibal.
Konferenca je bila živahna in plodovita.
DA BO VESELJE NAŠIH NAJMLAJŠIH ČIM VEČJE
Naše žene zopet na delu za uspeh novoletne jelke
Čeprav je do otroškega praznika — novoletne jelke še dober mesec, so se naie žene že lotile dela, ki so ga tudi druga leta s tako marljivostjo in požrtvovalnostjo opravile — pripravljanja raznovrstnih igrač,
Čudni načini
kupovanja zemljišč
Ng Opčinah ob Konkor.elaki cesti je velika stavba z lepim in obsežnim vrtom. Tu je zdaj «11 viiiaggio del fanciullo«, o katerem smo že pisali in ima namen poitalijančiti naše kraje. Stavbo in vrt. je dal na razpolago Motka, menda Ceh po rodu. Vodja te ustanove je dbn Sehirza, k; se je nekoč pisal Sirca in je kraškega rodu. Zdaj gradijo še neke stavbe in se zdi, da hočejo zelo razširiti ta že precej velik kompleks in privabiti otroke celo iz Furlanije in Severne Italije. Za to potrebujejo nova zemljišča, ki so tam v okolici. Don Sehirza se trudi na vse načine, da bi prepričal lastnike, naj oddajo zemljišča, in sicer po smešni ceni 200 lir za kv. meter. Seveda naši kmetje nočejo slišati na to uho. zato si je podjetna vodja izmislil drug; način. Kmete .vabi k občinskemu delegatu na Opčinah in tam zahteva, da mu lastniki odstopijo zemljišča po omenjeni ceni. Ker se ipu kmetje ne pustijo kar tako in nočejo pristati na 'fcupčijo. je don Sehirza pred dnevi izjavil, da n.e bo mogel odgovarjati za škodo, ki bi jo otroci povzročili na zemljiSčih.
Na vsak način je pozivanje k občinskemu delegatu za sklepanje pogodb moralni pritisk. To lahko vsak razume, prav ta-
12-letni tatič
Na policijsko postajo v Ul. Caprin je včeraj ob 15.30 prišla 43-letna Alicg Leone iz Ul. Ca-nova 21 in vsa nesrečna prijavila, da ji je izpred poslopja št. 33 v Ul. Piccardi ob 13.45 izginila niena «Lambretta». Ob prijavi si najbrže ni niti zdaleč mislila, da se bo že čez nekaj ur lahko zopet vsedla na svoje vozilo. In vendar je bilo tako. Neki prometni stražnik je namreč ustavil nekega 12-letnega otroka, ko je hotel voziti mimo njega, čeprav je bila cesta zaprta. Ko ga je povpraša! za dokumente, se je pričel deček zapletati v protislovja, zaradi česar je odšel z njim na njegov dom. Tu je 12-letni Bruno C. pred svojo mamo takoj priznal, da je ukradel «Lambretto», zaradi česar ga je stražnik odpeljal s seboj na policijsko postajo, od koder pa sq ga po kratkem zaslišanju spustili in ga oddali v varstvo njegovih staršev.
ko je tisto izmikanje odgovornosti neresno za, ravnatelja take ustanove in ima enak ustrahovalna namen.
Poleg vsega tega le omenjena cena 200 lir v neposredni bli-
OBCNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV bo v soboto 25. no. vembra ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. Vabljeni so vsi člani društva.
zini Opčin zares smešna, ker je povprečna cena za zemljišča od 700 do 900 lir za kv. m. To naši kmetje na Opčinah dobro vedo, kakor tudi vedo, kje se skriva zajec in kakšen je Pravi namen tega »Villaggio del fanciullo«:	poitalijančita naše
kraje in jim dati tuje lice. Zato kmetje vztrajajo na svojem. In imajo popolnoma prav kot skrbni gospodarji in kot Slovenci. ,
ki bodo osrečile ob tej priliki naše najmlajše. Ni je bilo med našimi ženami take, ki bi pomena te dobrodelne akcije ne razumela in ki ne bi bila prir pravljena po svojih močeh prispevati k uspehu tega najlepšega otroškega praznika. Prav tako ni bilo nobenih izgovorov, češ da nima časa ali kaj podobnega. Vsaka se dobro zaveda, da mora toliko časa že najti, da tudi sama po svojih močeh prispeva k čim lepši obdaritvi naših najmlajših, ki se teh daril že tako zelo veselijo.
Tako se je zbralo že v vseh okrajih precejšnje število žena, ki so z delom že pričele. Gornja slika kaže prav skupino žen na delu pri izgotavlja-nju ličnih igračk, ki so že pretekla leta žele toliko odobravanja in občudovanja med majhnimi obdarovanai. Letos bodo igračke še mnogo lepše in tudi več jih bo, so nam hitele zagotavljati žene, katerih roke so hitele ustvarjati tako lične igračke, ki so tudi nas očarale. «Fri letošnji novoletni jelki bo prav gotovo še mnogo več otrok, ki bodo pričakovali darilo. Zato moramo pohiteti. Tako vesele bi bile, če bi lahko osrečile vse malčke, ki si tako želijo lepih igračk«.
Nismo si upali motiti jih pri delu, zato smo se raje kar poslovili z obljubo,, da jih bomo, obiskali, ko bo že več dela izvršenega.
Lahko pa zagotovimo vse one male srečneže, ki bodo letos deležni darila ob novoletni jelki, da v igračkah res he
bodo razočarani, kajti požrtvovalne žene so pripravile toliko lepega, da se bodo vsakemu ob-darovancu gotovo zasvetile oči o^ veselja in zadovoljstva ter bo s hvaležnostjo v srcu pomislil: «To je pa zopet delo naših dobrih mamic«.
Uslužbenci INPS so stavkali
Včeraj so stopili v protestno stavko uslužbenci INPS (Isti-tuto nazionale previdenza sociale - Zavod zg socialno skrb. stvo). Kot smo izvedeli je bila stavka protestnega značaja ter se je zaključila že včeraj zvečer.
Kot je našim čitateljem prav-gotovo dobro znano, so uslužbenci omenjenega zavoda že pred časom zahtevali izboljšanje svojih mesečnih prejemkov; svojo zahtevo so utemeljevali s tem, da je bil delovni umik podaljšan, ne da bi se plače pri tem kaj povišale. Uprava zavoda, na katero so se uslužbenci obrnili, ni hotela o tej zadevi razpravljati. Zara. di tega 'je prišlo do zaostritve položaja in nato tudi do protestne stavke.
Uslužbenci Zavoda za socialno skrbstvo bodo preko svojih sindikalnih predstavnikov nadaljevali s pogajanji, dokler njih upravičene zahteve ne bodo pravilno rešene.
KOLEDAR
LyUda!L'Aue-'3tinb-1}ladU>-
Sreda 22. novembra
Cecilija, Jezdimir
Sonce vzide ob 7.13, zatone ob 16.29. Dolžina dneva 9-15. Luna vzide ob 15.04, zatone ob 5.03.
Jutri četrtek 23. novembra
Klemen, Ravijola
II. osrednje predavanje
Jutri 23. novembra bo v dvorani na stadionu »Prvi maj« II. osrednje predavanje, ki ga prireja odsek za ljudsko prosveto SHPZ: »EKONOMSKI IN GEOGRAFSKI ORIS JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE«.
Predaval bo tov.
PROF. CENE MALOVRH univerzitetni docent iz Ljubljane.
Pričetek predavanja bo točno ob 20.30.
OF
Seja glavnega odbora OF III. okraja bo danes 22. novembra ob 20 na sedežu v Ul. Molin a Vento.
Okrajni odbor OF I. okraja ima danes ob 20 sejo v Ulici Machiavelli 13.
ZAHVALA GLAVNEMU ODBORU OF
Družina Gustinčič se zahvaljuje glavnemu odboru OF za prejeto pomoč ob izgubi pokojne svakinje Gustinčič Frančiške.
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO S. ŠKAMPERLE obvešča svoje člane, da bo danes 22. novembra 6. redni občni zbor ob 20.30 v društveni dvorani na stadionu «Prvi maj«. Prosimo za točnost in gotovo udeležbo.
Danes seja občinskega sveta v Miljah
Danes ob 20 bo v Miljah redna seja občinskega sveta. Seja, na kateri bodo verjetno začeli razpravljati o občinskem proračunu za 1951, je javna in lahko vsak prisostvuje.
Radovedni smo, če bo milj-sk; župan kominformist Pacco obvestil občinski svet o izjavah delavca Pizzamusa glede «ugrabitve» in če bo preklical svoje lažnive trditve na prejšnji seji, ko je skupno z drugimi reakcionarnimi m komin-formističnimi svetovalci tako podlo blatil ljudsko oblast Istrskega okrožja. To bi bila njega častna dolžnost!
OBTOŽENA, BA JE UBILA SVOJEGA ZAROČENCA
Pretresljivo pripovedovanje Zofije Zaneato
o usodnem septembrskem popoldnevu
ko je v samoobrambi nehote in nevede z nožem tako nesrečno zabodla svojega zaročenca, ameriškega vojaka VVilliama A. Pruita, da mu je prerezala aorto in ga ubila • Danes ob 16 govori javnega tožilca in branilcev ter sodba
Srednje in vitke postave, kostanjevih las in ogrnjena v rjav površnik je včeraj pred tržaško poroto sedela 27-letna Zofija Zaneato, obtožena, da je ubila svojega zaročenca, ameriškega vojaka Wiliama A. Pruita.
Pred tremi leti jo je kot 24-letno neizkušeno in naivno mladenko revščina prisilila, da je zapustila svoj rojstni kraj Fossa pri Benetkah in odšla y svet po zaslužku. Pot jo je privedla v Trst, kjer se je kot gospodinjska pomočnica udinjala pri raznih ameriških oficirskih družinah
S težko zadrževami solzami, ki so tu m tam privrele v ne-utešeno ihtenje, je s tihim in žalosti polnim glasom pričela pretresljivo opisovati svoje nesrečno življenje:
Otvoritev operne sezone v gledališču „G. Verdi"
ki so j*r šovinistični prenapeteži pri tej predstavi izpremenili s svojim nastopom v navaden cirkus
27. januarja 1951 bo poteklo 50 let od smrti največjega italijanskega opernega skladat Ija Giuseppe Verdija. Njegova dela so se uveljavila na opernih deskah gledališč vsega sveta in še danes tvorijo njihov železni repertoar. V počastitev njegovega genija je za letošnjo sezono tržaško gledališče, ki se po njem tudi imenuje, razen uErnamja», s katerim je bila otvorjena letošnja operna sezona, pripravilo še tri dela velikega mojstra:	«R igoletta*,
uTraviatos in sFalstaffas.
• * *
Sobotna prhniera oper« »Ernama je btla uprizorjena v šovinističnem vzdušju. Ce bi ji slavni skladatelj mogel prisostvovati, bi ga bilo prav gotovo sram, da se njegove stvaritve uprizarjajo v hramu umetnosti, ki so ga prenapeti elementi v soboto zvečer izpremeaili v navaden cirkus. Zlasti ne more nihče zagovarjati skrajno neokusno mahanje z zastavami med predstavo. Da je s svojo prisotnostjo »počastila« premiero tudi soproga Italijanskega ministrskega predsednika Je povsem zasebna stvar in bilo bi tudi še razumljivo, če se ji priredi spontana ovacija; toda vodstvo gledališča nikakor ne bi
postane oficiaina, kar že v naprej pripravljena (mabanje z že pripravljenimi zastavami itd.), >n to v gledališču, ki Je občinsko ter namenjeno tako Slovencem kakor Italijanom. Ce bi te ova. cije dosegle svoj višek na zaključku predstave, se ne bi niti čudili, ako bi preveč razgrete ženske, ki so se najbolj razvnele, pripravile po predstavi še »junaški pohod« na slovenske kulturne ustanove. Naj zaključimo z žalostno resnico, da odgovorna o-blast ne vidi, ali noče videti dejstev, ki ustvarjajo razpoloženje, kakor okrog 1, 193». — ob pričet, ku množičnega preganjanja in zatiranja Slovencev in njihove kulture.
* * #
«Ernanit), katerega vsebina je povzeta po drami francoskega pisatelja Viktorja Hugoja, je V.erdijevo mladostno delo, prvič uprizorjeno v Benetkah leta 1944. Ta opera še ne predstavlja mojstrovine kasnejših del, ko je skladateljev izraz že izčiščen, vendar se v njej že pojavijo in prepletajo motivi ter tipični akcenti njegove partiture. Delo, ki muzikalno ne pomeni dosti (banalni ritmi!), je zanimivo predvsem kot rdtzvojna stopnja Verdijevega netvarjenja,
Zasedba je bila v splošnem dobra. V vlogi protagonista je nastopil tenorist Gino Penno. Mladi pevec ima lep, obsežen glasovni material, ki ga bo pa moral še tehnično izdelati; dobro Pa se prilega ta pevska vloga barvi njegovega glasu. Pevcu pa ne bi škodovalo malo več okretnosti v igri Sopranistka Adriana Guerrini je lepo oblikovala lik Elvire. Njen glas je topel in če bi bil nekoliko manj zastrt bi mogli imenovati njeno pevsko kreacijo brezhibno. Sonorni glas bari. tonista Carla Tagliabue se izvrstno prilega vlogi Don Carla, isto velja za basista Tan-credi Pasera, kot velikaša De Silva. V manjših vlogah so nastopili še Miro Lozzi, Liliana Hussu in izvrstni Vito Su-sca.
Opero je dirigiral z njemu običajno rutino Antonino Vot-to. Orkester je bil izvrstno in-toniran in je zvesto sledil dirigentovi taktirki; sicer pa partitura «Ernanija» ni predstav• Ijala zanj preveč težavne naloge. Lepe in efektne zborovske vložke je naštudiral Adol-fo Fanfani,
te >
«Z Wiliamom A. Pruitom — Baby ga je klicala — sem se spoznala na božično noč leta 1948. Bil je lep plavolas mladenič, v katerega sem se takoj zaljubila. V začetku je tudi on do mene kazal enaka čustva in sklenila sva, da se bova poročila. V ta namen sva si tudj preskrbela vse potrebne dokumente, ameriške vojaške oblasti pa so končno dale svoj pristanek. Pričela sva nakupovati razne malenkosti za opremo najinega bodečega doma, v Banah 51 pa sva vzela v najem opremljeno sobo. Dolgo časa je bil z menoj ljubez-njiv in nežen, nekega dne pa je do mene pričel postajati vedno bolj brezbrižen in grob. Pričel je piti in se družiti z raznimi lahkoživkami. Iz brezbrižnosti in grobosti pa je prešel tudi na nasilnost ter me pričel tepsti. Imela pa sefn ga rada in sem mu vse odpustila, upajoč, da bo postal zopet taki, kakršen je bil. V ta namen sem mu kupila tudi «Lambretto». Baby pa je od tega dneva naprej še redkeje ostajal doma in jig ves svoj prosti čas izrabil, da se je z njo v družbi te ali one lahkoživke vozil in zabaval. Ko ga nekega dne ni bilo na kosilo, sem mu šla naproti. Srečala sem ga na cesti in mu očitala, da ga ni bilo na kosilo. Bil je pijan in me z udarcem pest; podrl po tleh, nato pa me pričel brcati. Rešil me je šele neki ameriški vojak, ki je prišel mimo.
Tudi 14. septembra, to je usodni dan, jg bil zunaj z «Lambretto». Vrnil se je domov že malo okajen okoli ene popoldne in mi dejal, naj mu dam 1Q00 lir. Denar sem mu dala, proseč ga, naj se kmalu vrne.
Bilo je okoli 15.15, ko se je vrnil popolnoma pijan. Rotila sem ga, naj vendar neha piti. Pričel se je prepirati Videč ga z izbuljenimi očmi zaradi preveč popitega alkohola, sem mu rekla, da ga ne maram videti v takem stanju in da naj zapusti sobo. Odvrnil mi je, da ne bo nikamor odšel, ker on plačuje najemnino. Odgovorila sem mu, naj gre iz sobe vsaj toliko časa, da Se bom oblekla jn odšla sama.
Po teh besedah me je pričel tepsti. Prijel me je za lase in me vrgel na tla. Ko sem ležala, me je še vedno držal za lase in me z glavo butal ob pod. Na tleh sem z roko zagrabila za neki predmet. Bil je kuhinjski nož, katerega sem teden dni prej kupila pri UPIM in katerega ročaj je gledal iz zavitka, j Sobo sva imela v najemu šele t nekaj dni in ie bila še v ne-
redu. Ko me je končno izpustil, sem mu z nožem zagrozila, da ga bom ubila, če me bo še tepel. Dvignil je zopet roko. Zbežala sem. Stekel je za menoj okoli mize in me pričel loviti. Med tekom sem se ustavila in nastavila nož v obrambo ne da bi sunila. Nenadoma je obstal kot prikovan. Odvrgla sem nož. Ne vem. kaj se je dogodilo. Vem samo, da je dvakrat zaklical «Zafi, Zofi« in padel. Pričela sem vpiti na pomoč.«
Če usoda hoče
Kot nujna im logična posledica vsakega takega ali podobnega kriminalnega dejanja so se tudi včeraj pred sodniki vrstile priče, samo s to razliko, da v teni primeru za razpravo niso bile odločilnega pomena. Nihče razen pokojnega Willia-ma in obtoženke namreč ni bil priča usodnemu dogodku.
Mladenka je s svojim pretresljivim pripovedovanjem tako prepričljivo opisala razvoj in zaključek usodnega septembrskega dr.e, ko je nehote in nevede ubila svojega ljubljenega zaročenca, da bi bilo težko, če bj ji človek ne verjel. Toliko posameznih odlomkov vsega dogajanja je nanizala, dJa očitno bije v ospredje misel na usodo — ali kakor hočemo že imenovati ono skrivnostno jn nerazumljivo dogajanje, tako tesno povezanega s človeškim življenjem — ki jo je v svoji strahotni in neusmiljeni stvarnosti privedla do umora. Od njenega spoznanja s pokojnikom na božično noč, njene ljubezni na prvi pogled, prvotne sreče in poznejšega razočaranja, potrpežljivo prenašanje prej ljubeznivega in nežnega in pozneje brezbrižnega, grobega in nasilnega zaročenca, njenega upanja, da se bo poboljšal, dejstva, da je bil njen zaročenec 14, septembra disciplinsko kaznovan, da mora ostati v vojašnici, pa je z njo ušel, do nakupa jedilnega pribora v trgovini UPIM, zavitka, v katerem je bil tudi nož, s katerim ga je zabodla, njenega padca, trenutka, ko jo je držeč za lase butai z glavo ob tla. slučajnosti, da re zgrabila prav za r.t>ž, katerega ročaj je molel iz zavitka, in njenega končnega usodnega ubada, ki je še bolj po naključju prerezal žilo aorto; ves ta skupek posameznih odlomkov nam tako živo kriči v obraz, d_a nas sili, da ji moramo verjeti, da je bi'l0 prav tako, kot nam je ona pripovedovala. In prav zaradi tega skupka so bile včerajšnje za sam dogodek nevažne priče s svojim pričevanjem velikega pomena za razpravo in nam le potrdile naše zgornje mnenje.
Gbtoženkine sostanovalke ali sosede Francka Cuk, Marija Grego, Miranda Benušič, Marija Rusijan, Ivana Hrovatin in Rudolf Hrovatin so izpričale, da je Sofija Zamcatto pridno, dobro in delavno dekle, s katero je pokojnik večkrat zelo grobo in nasilno ravnal ter jo tudj pretepal. Ena izmed prič je tudi povedala, da je usodnega dne z vrta slišala udarce, ko jo ie William tepel. V sobo so prišle šele po obtoženkinem klicanju na pomoč, ko je Wil-liam že mrtev ležal na tleh, ena izmed njih pa mu je dvignila majco in ga oblivala z vodo, misleč, da mu je slabo.
Er.ako dobro sta se o obtoženki jzrazila tudi ameriška narednika Bullov in Frick. Tudi ona sta prišla na krat dogodka šele kasneje in videla, kako je obtoženka med jokom poljubovala pokojnikov obraz in ga rotila, nai se osvesti. Potrdila sta tudi, da ie bil pokojnik db nje zelo grob ter omenila dogodek, katerega je povedala obtoženka, ko jo je William neki dan na cesti s pestjo podrl na tla in jo nato brcal.
Inšpektor ameriške policije Fertz se je prav taklo pohvalno izrazil o obtoženki. Z njo je imel opravka dvakrat. Prvič, ko ie zbirala dokumente za poroko in ko je o njej zbral tako odlične informacije, da jo je priporočil višjim oblastem, da ji dajo diovoljenje, ter drugič. ko ga je prišla prosit, naj bi Williama ne prijavi] sodišču pod obtožbo, da jo je tako pretepel, da ji je povzročil več poškodb. Na njeno prošnjo je nato pokojnika predlagal samo za disciplinsko kazen in ie bil kaznovan, da dva dni ne sme zapustiti vojašnice. Sodišču je tudi omenil, da ie bil IVilliam disciplinsko/ večkrat kaznovan, tudi r.-a dan usodnega dogodka, ko jP kljub kazni ušel iz vojašnice.
S tem ie bil dokazni postopek končan, predsednik sodišča Pa ie prečital poročilo o ugotovitvah zdravniških izvedencev, iz katerega smo izvedeli, da je bila noževa ostrina dolga 19 cm, ročai Pa 12 cm. Nož se je po nesrečnem naključju med rebri samo 3 cm globoko zadrl v telo ter pri tem po še večjem r.-aključju prerezal žilo aorto, zaradi česar je nastopila notranja izkrvavitev in smrt, kar je zadnji odlomek skupka vsega dogajanja, ki nam potrjuje obtoženkino tragično usodo, ko je nehote in nevede v samoobrambi ubila svojega zaročenca. Predsednik sodišča je nato razpravo odgodil na danes popoldne ob 16. ko bodo govorili še javni tožilec in branilca, nakar bo sodišče izreklo svojo sodbo.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
Uprava SNG vabi člane prosvetnih društev v mestu k vpisu za abonentske predstave v škedenjski dvorani-Člani naj se prijavijo čim prej pri svojem društvu ali pri SHPZ, Trst, Corso Garibaldi 4, IV.
Abonenti dobijo posebne izkaznice, ki bodo veljale navadno za drugo ponovitev (tretjo predstavo) vsake nove igre. Ako abonent ne more k predstavi, lahko odda svojo izkaznico drugi osebi. Morebitne spremembe se bodo objavljale v časopisju. Te predstave bodo po ugodnejših cenah: prvi prostori 150 lir, drugi prostori 100 lir? 2* abonente ne bo stojišč.
Odborniki in člani društev naj pohitijo z agitiranjem v svojem društvu, ker se bo vpisovanje v kratkem z** ključilo.
Priglasijo se lahko tudi člani tistih okoliških društev, ki imajo zadovoljive zveze s Skednjem.
RAZSTAVA V GALERIJI «ŠKORP!JON»
Danes ob 18. uri bo odprta v galeriji «Skorpijon» razstava likovnega umetnika Marijana Černeta in slikarja Sabina Co-lonija.
Prošnje za »inska slsnovanja
v Sv. Križu
Stalni prebivalci Sv. Križa lahko do 27. novembra vlože prošnje za stanovanja pri občinskem delegatu desetega sektorja. Stanovanja je zgradila tržaška občina.
Mladinski odsek Planinskega društva obvešča svoje člane, da bodo volitve novega mladinskega odbora na sedežu PDT (Piazza Cornelia Romana št. 2, I.) danes ob 20. uri.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cammello, V, XX Set-tembre 4; Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; S. Sabba, Trg Valm u-ra; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21 novembra 1950 se je V Trstu rodilo 10 otrok, po-'fok je bilo. 6 umrlo pa je 11 oseb.
Poročili so se: uradnik Otta-vio Bressi in uradnica Silvana Giaconi. inženir Worther Pran-di in dijakinja Ana Devescovi, mehanik Fausto Stanco in šivilja Angela Pisot, uradnik Venceslav Balbi in gospodinja Antonija Marino, uradnik Lav. renc Mauri in gospodinja Josi-pina Domio, pomorski strojni-čar Armenio Loik in uradnica Dora Velentino.
Umrli so: 81-letna Viktorija Margutti vd. Birolla, 81-letni Alojz Buffoni, 40-letni Rudolf Klobas, 66-letni Josip Bevilac-qua, 67-letni Erminio Achilli, 62-letna Italia Savoia por. Zi-letti, 69-letni Peter Miani, 78-letni Matija Vatovac, 66-letni Erminio Susanna, 85-letna Tereza Gerdol vd. Pahor, 64-letni Aleksander Aite.
SSi: RADIO IS
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na . srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc)
SREDA 22. 11. 1950
6.30: Jutranja glasba! 6-45: poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00 :	Opoldanski koncert ;
12.30: Melodije na harmoniki; 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Iz francoskih Ciper; 13.45: Gospodarski pregled (slov.); 14.00: Igra orkester Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45; Pregled tiska v slov.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Ritmična glasba; 18.00:	Z
našim ljudstvom (ital.); 18.15: Pojo slavni italijanski pevci; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30; Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Nekaj domačih zvokov; Gerschvvin:	Porgy	in
Bess - simfonična slika; 20.30: Obzorja 1950 (ital.); 20.45: Mojstri ritma; 21.00: Literarna oddaja - Sant Exupery: Odlomek iz nočnega poleta (slov.): 21.30: Operetna glasba; 22.00; Življenje jugoslovanskih narodov (ital.); 22.15: Čajkovski: Simfonija št. 5; 23,00: Zadnja poročila v ital.; 23.05:	Zadnja poročila v slov.;
23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Plesna glasba: 23.30: Zaključek.
Promet v He »risliišče
Priplule so sledeče ladie: parnik «Tyson Lykes» iz Sa-vannaha, motocisterna »Barbara M.» (it.) iz Benetk, motocisterna (Baocon (it.) iz Ravene, motocisterna «Mantova I« (it.) iz Ravene, parnik «Chela-tros« (gr.) iz Port Arthurja, motorna ladja «Barleta» (it.) iz Carigrada, motorna ladja «Zagreb» (jug.) iz Beiruta, parnik «Oksfordshire» (ang.) Iz Port Saida, parnik ePrenjs (jug.) iz Anversa, parnik «Ti-nos (gr.) iz Smirne, parnik «Pelikan State« (ZDA) iz ZDA, parnik «Stromboli» (it.) iz severnega Pacifika.
Odplule so: parnik eGradac» (jug.) v Pulo, motocisterna «Donacilla» (ang.) v Perzijski zaliv, parnik «Sant Moritz« (švicarski) v Tripoli, motocisterna «Barbara M.»	(it.) v
Benetke, motocisterna »Padre Pio« (it.) v Raveno.
Gledališče Verdi
V četrtek 23. t- m. bo drug* predstava Verdijeve opere ®»r" nani« ob 20.30 za red B
V četrtek poteče rok za dvig izkaznic za abonma reda C F1 «dnevni» abonma.
GLASBENA MATICA
Odbor Glasbene matice^ v Trstu ima danes v sredo 22. m. izredno sejo r.<a katero so vabljeni vsi odborniki. Seja v Ul. sv. Frančiška 22-1. ° 8.30 zjutraj!
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob šesti obletnici smrti Sker” levaja Borisa daruje mati okfj" levaj Emilija 500 Ur za ško matico in 500 lir za novo letno jelko.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8175-8225, P®
pirnati šterling 1730-1750, do 672-676, telegrafski dolar 6S“‘ 683, švicarski frank 155":13 ’ francoski frank 172-176, ® strijski šiling 22,5-23.
KINO
Rossetti. 16.30: «Mornar Hans,> M. Montez.	.
Excelsior. 16.30; »Dvanajst J«1 ki ga kličejo očka«.	„a.
Fenice. 16.00: ((Ljubimci zsK°r nega mesta«.
Filodrammatico. 16.00:
Joe«, H. Bogart.
B
Alabarda. 16.00: «Noč umirF'^*' Robert Mitchum.
Armonia. 15.15: «Mestne suž Ginger Rogers.
Garibaldi. 15.00: «Otok slave*-Ideale. 15.30: ((Strahopetno51 arena«, Toto.	.-dci
Impero. 15,00:	«Stari	010
volk«.
Italia. 16.00: «Nepoštenjak»- pn« Kino ob morju. 16.00: «Ran“ duše«.	. m-
Savona. 15.00: ((Potepuhi P00 ninimi žarki«, bratje R11?-Viale. 16.00: «.... in življenje « dalje«, C. Colbert.	uniel
Vittorio Veneto. 16.00;	*“
Berlin«, F. Emerson.
ts
Adua. 16.00:	»Prepovedano B'e'
sto«, S. Forster.
Azzurro. 16.00: «Rdeči čeveljc A. Walbrook.	je-
Belvedere. 15.00: «Prehod na vero zapad«, S. Tracy. ge Marconi. 15.30: ((Telefonistk* " le hiše«.
Massimo. 15,00: «Pomlad». Jea te- Mac Donald.	... ood
Novo cine. 14.30:	»DvobOJ r
soncem«.	.	na*
Odeon. 16.00:	((Izgubljeni
bimci«.	J	„t>-
Vittoria. 16.00; ((Poslednje
Sv.° Vid’ 15.30:	»Vražja vojn®*1
Nino Taranto. . rrfa K" Venezia. «Izven megle« 103
pino.
URADNE OBJAVE
IMENOVANJE NOVEGA-GLAVNEGA RAVNATEW ZA CIVILNE ZADEVE
r uKa
TRST, 20. (AIS). — Z ^ zoro ZVU št. 215, ki veljavo na dan objave S nem listu, 21. novembra je bil imenovan za ravnatelja civilnih zadeV,r0cji)
na anglo-ameriškem P° ral STO ameriški brigadni ge ^g Charles C. Blanchard, » d„ nadomestil ameriškega P , njenega generala Clyde D- ®	^
mana, ki je dobil ukaz, naL'(jruf vzame nove dolžnosti v A Ženih državah.	g.
Ukaz št. 215 je podpisa^ ^ neralni major T. S. Aire5’ er B., C. B. E., vojaški "uvn.10-
in zavezniški poveljnik a
ameriškega področja ST SPREMEMBA ZAKONA
O LOTERIJI
TRST, 20. (AIS) — ?VVviifl 213. ki je bil pred kraJjavo podpisan in ki stopi v r.a dan objave v Uradnem . stu 21. novembra 1950. -P „a nja naslova IV. in V- zsk o javni loteriji.
STRELSKE VAJE NA SESLJANSKEM STRELI-’ ^
TRST, 20. (PIO) - Nceflja; tiletalskem streližcu v . :canii nu bodo streljali danes 24., 27. in SO. od 8. do 17. ure m 2&. n bra od 8. do 12. ure.
ADEX - i^eti A
, i ho izle*
10 decembra t. 1. BO
v POSTOJNO,
in TOLMIN
, 25
2K SSagftŠS:
Ul. F. Severo	_
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - L L Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32
®8lTGO zasedanje občinskega sveta
Izdajanje dvojezičnih lepakov naj bi bilo znah slabega opravljanja sovodenjshe nhčine
Večina v občinskem svetu se izogiba sprejemu predloga o pravici izražanja v slovenim jeziku z izgovorom, da svet nima pooblastil za razpravljanje o tem vprašaniu
v ponedeljek ob osmih je bilo «jUf° zasedanje občinskega ; ’ ki se ga je udeležilo 31 svetovalcev in odbornikov.
Na dnevnem redu je bUo iprej razpravljanje o stva-. ' ki so se tikale osebnega vljenja nekaterih občanov.
tega je župan, kot pred-™“k seje pozval redke rado-vaneže in- predstavnike tiska, j dvorano zapustijo. Seja se ^'Jato nadaljevala za zaprtimi a“. O čem so razpravljali, naj
niso povedali. Zato
noždravniški vestnik
Zivinozdravniški vestnik je
lež?irVi polovici novembra Le-* V goriški pokrajini 3 pri-re obolelosti prašičev na 'Clci> Jn sicer 1 v Koprivi, 1 LSCjanu °b 'Scei in 1 v Do-oboi i ^adalie beleži 1 p*imer . sii goveje živine na ust-'inu °^r'lu a*i slinavki v Skoc-
li*H- p.rei®n'iib tednov so 0sta. Im	Ko Prašičji rdečici
j ev v Koprivi, 3 v Krminu, Sk! SkoC3anu in 2 v Turjaku. aPno je v naši pokrajini 13 ttierov obolelosti prašičev • rdečici.
Kradel je
bi si preskrbel prenočišče
V torek so agenti javne varati aretirali 56-letnega Bello-Gina iz Gorice, ker so ga ‘lili v poznih urah, ko je vla-j! za seboj cestni valjar. Bel-^ ki je bil nekdaj prej vpi-j9» pri ECA, ki je zar.-j skrbe-2 ‘n iz katerega je bil odpu-Steh žarad pijančevanja, je kar dznal svojo krivdo in izjavil, p se je polastil cestnega va-Jria pri tvrdki Tacchini, da 1 ?a. lahko prodal, če bi se I /j* posrečilo v nasprotnem •ittieru bi si zagotovil preno-
e v goriških zaporih. Poli-
% v | list; t>or.
, Za'ostno
le tej. njegovi želji takoj regla in ga odpeljala v ža-
kako
. —to je dejstvo, ____________
i J^Poselnost in težke finanč-I 5 razmere privedejo človeka ,	obupnega	stanja, da
i Jr na napačno pot in si' s iJkrškom hoče zagotoviti živele.
Padec s kolesa
. ^rlando Baccan iz Sveto-trlice 99 se je na kole-ir Jaaal domov. Pri podgorski Vzr b.lni°i se 3e iz neznanega ra ? -a Prevrnil s kolesa ter se V v b° glavi. Odpe .
Wj ico Brigata Pavia. Ce ne bo v, nastopile komplikacije, n,, .letni Orlando ozdravel v ’b dneh.
Nesreča pri delu
•»iz0 47'letna Antonija Co-ija- rojena v Sv, Mihaelu, se-j]a Pristojna v naše mesto,
belk0 21‘ ure iz enega od' t^la. Podgorske predilnice slJ1100’ st je po nesreči : ljali°Va'a desno stopalo. Odpe-ozri« So 30 v bolnico, kjer bo avela v 5 dneh.
^varen padec skozi okno
je moral rešilni avto
sPodi 6®a ^P”iža na Pomoč 8°-fUnJ"31 Heleni Špana iz be-Cf-jtj ega naselja na Solkanski stavil Papa> ki -je predpoldne »je a SUait skozi okno kuhi-tierJ Prvem nadstropju nekaj !■»>._ le nenadoma izgubila
r»Vi
M
•totež
nam čitatelji oprostijo, če tudi r.jihovi radovednosti ne bo ustreženo.
Okoli desete ure pa so se vhodna vrata y dvorane deželnih stanov le odprla.
Pričela se je razprava, in to dolgovezna in dolgotrajna razprava o pravilniku, ki določa postopek seje občinskega sveta. Vseh členov je 41. Na ponedeljkovi seji jih niso sprejeli niti polovico. Pravilnik določa, da n. pr. y odsotnosti župana in odbornikov vodi sejo najstarejši svetovalec itd.
Med drugimi je tudi svetovalec Bratuž predlagal, da bi K točki 9 pravilnika dodali odstavek, naj bi imeli svetovalci pravico, da bi se smeli pismeno in ustno izražati v lastnem jeziku.
Zupan dr. Bernardis mu je posegel v besedo in ponovno privlekel na dan člen 6 italijanske ustave, na osnovi katerega bo italijanska vlada izgla-ovala posebno manjšinsko zakonodajo. Zato občinski svet «nima pravice« razpravljati o tem vprašanju. Zupan je še enkrat dejal, da v občinskem svetu «non e luogo da delibe-rare» (ni pristojen za odločanje o tem vprašanju).
Svetovalec Bratuž je nato predlagal drugi popravek, ki se je nanašal na podpis konvencije o človečanskih pravicah, podpisane 4. t. m:, od Italije v Rimu ob zasedanju med-* narodne organizacije.
Svetovalec DFS tovariš Paulin je soglašal s predlogom ter dodal, da bi moral goriški občinski svet slediti vzgledu, ki ga je dala sovodenjska občma s tem, da je pred nedavno nalepila dvojezične lepake.
Nastala je živahna diskusija. Dr. Levi. «Kje je zapisano, če sovodenjska občina greši, da moramo tudi mi slediti njenim napakam«.
Svetovalec Paulin: «Frav nasprotno, sovodenjska občina ne greši, ampak grešimo mi,# Zupan: «Ze tretjič moram poudariti, da naš svet nima pooblastil, da bi o tem razpravljal.«
Tako se končajo upravičene zahteve slovenskih svetovalcev, kadar naši manjšini krojijo usodo ljudje iz večinskega tabora, kateri imajo to srečo, da ne vedo, kaj pomeni biti zatiran in brez narodnih pravic.
Čudimo Pa se obnašanju dr. Levija, kajti on ve za kalvarijo, ki so jo morali pristaši vere, kateri tudi sam pripada, napraviti pod nacifašiz-mom, in bi lahko iz izkušnje vedel, da je težko človeku, ki ne sme svobodno izražati svojih misli y svojem jeziku.
Kazalec na uri se je bližal dvanajsti. Dež je pričel neusmiljeno biti po strehi goriškega gradu. Voda je pritekla skozi strop in pričela v debelih kapljah kapati na mize občinskih svetovalcev.
Dr. Culot: ((Predlagam sprejem posebnega člena, ki v primeru poplave v sejni dvorani predvideva ukinitev zasedanja občinskega sveta«,
Nekaj poslušalcev, ki je še vztrajalo pri seji, se je odpravilo spat. Tudi občinski svetovalci so spoznali, da se bliža torek. Prekinili so sejo. Prihodnje zsedanje bo verjetno prihodnji torek.
Napeljava
vodovodnih cevi po mestu
Ze nekaj mesecev je poteklo, odkar so pričeli na Korzu Roosevelt polagati telefonski kabel za novo telefonsko postajo, ki jo nameravajo v kratkem zgraditi.
kopanjem na vogalu Korza Verdi in Ulice Dante. Prebivalstvo se je najprej pričelo spraševati, kako to, da skoraj ne mine dan, r.-e da bi mestne ulice razkopavali in tako otež-kočali kretanje.
V zvezi s tem smo izvedeli, da so ta dela v sklopu del občinskega podjetja, ki napeljuje vodovod iz Boschetta. Kot smo že pisali, bo ta vodovod v precejšnji meri prispeval k osamosvojitvi Gorice glede vode.
Predavanje na Kornu
Predavanje o slovenski glasbeni kulturi od naselitve do leta 1850 ne bo v prostorih Ljudske čitalnice, kot smo včeraj po pomoti objavili, ampak danes na Kornu štev. 8 v pritličju.
Zdravniški pregled
zaklanih prašičev
Goriško županstvo sporoča, da bodo morali vsi oni kmetovalci, ki nameravajo zaklati doma prašiča, prositi vsaj 24 ur pred klanjem za td potrebno dovoljenje občinskega živi-nozdravnika v Ul. Duca d’Ao-sta 107. Občinski živinozdrav-nik bo zaklane prašiče pregledal na domu posameznikov, v dneh, določenih za živinozdrav-niški pregled, in sicer:
V mestu vsak ponedeljek, Sredo, petek in soboto od 11 do 14.
V Pevmi, Oslavju in St. Mav-, ru vsak torek in petek od 10
do 12.
V Ločniku in Podgori vsak ponedeljek in četrtek od 10 do 12.
V Standrežu vsak torek in petek od 12 do 14.
V primeru, da so prizadeti' kmetovalci precej izven vasi, bodo ti, vedno z živinozdravni-škim dovoljenjem, lahko prinesli V pregled samo nekaj drobovja, in to ob času in v kraju, ki ga bo določil občinski živinozdravnik.
Propadanje gospodarstva o Tarcentu
V malem mestecu sta prekinili z delom dve tovarni likerjev; ena je obrat zaprla, druga pa se je preselila v goriško prosto cono
V včerajšnjem članku smo na kratko ugotovili glavne značilnosti trgovskih odnosov med furlanskim gospodarstvom irj goriško prosto cono. V pričujočem članku pa bi se dotaknili nekaterih podrobnosti, ki kažejo na gospodarski propad nekaterih industrij v Furlaniji, in to vedno v zvezi s prosto cono.
V ta namen se pomudimo za nekaj trenutkov okoli Tarčen-ta, majhnega mesteca, ki leži sredi slovenske zemlje.
Tarčent je značilen trg v alpskem predgorju, ki je sicer naseljena s furlanskim prebivalstvom, vendar se v njenem neposrednem zaledju nahajajo izključno Slovenci. Tarčent je turistično središče, ki leži zaprto v kotlini. Obdajajo jo nizka brda, kjer rastejo češnje in kostanji. Ce prištejemo zraven še vinograde, potem je to edino bogastvo, ki preživlja prebivalstvo. Mestece služi kot trgovsko središče vsej Terski dolini. V njem obratuje majhna tovarna slaščic, tovarna za pre-
delavo svinjskega in telečjega mesa ter tovarni likerjev, od katerih je zlasti stara in važna tovarna Candolini.
V že omenjeni tovarni za izdelavo likerjev se je stekal ves pridelek vinske trte irj sad. ja, ki ga zaradi preobilice niso mogli prodati na trgu za takojšnjo rabo. Z obratovanjem obeh tovarn pa je dobilo zaposlitve precej deklet in. moških iz bližnjih vasi in tudi mesteca samega.
Z ustanovitvijo proste cone pa se je v Tarčentu marsikaj izpremer.ilo. Turizem je skoraj popolnoma propadel; prav po isti poti pa sta šli tudi obe tovarni za likerje.
Tovarna Gori je prekinila z delom.
Tovarna Candolini pa je svoje obrate preselila v gori-sko prosto cono, kajti na tak način se je osvobodila težkih davkov, ki jih je morala plačevati v Tarčentu.
S premestitvijo takega obrata iz mesteca je izgubilo delo okoli 50 delavcev in uradnikov,
ki so se čez noč znašli na cesti, ne da bi imeli kakršno koli zaposlitev. To število sicer ni veliko, vendar je v primeru s številom občanov zelo občutno. Medtem ko je bilo prej z delom y tovarni preskrbljenih okoli 50 družin, je sedaj prišlo do tega, da si morajo odpuščeni delavci in uradniki iskati zaslužek drugje.
Premestitev tovarne pa ni neposredno prizadela samo ljudi, ki so bili v podjetju zaposleni, ampak posredno vpliva tudi na ostale prebivalstvo, predvsem na trgovce, obrtnike itd. ker brezposelni nimajo denarja, da bi si nakupili potrebne reči.
Obe podjetji v Tarčentu pa sta posredno vzdrževali tudi prevoznike in krajevno finan-co, ki je proizvode dobro obdavčila.
Denar, ki so ga delavci in uradniki prislužili, ni bil naložen v bar.ko ali pa odtegnjen obtoku, temveč je ostal vedno v obratu; delavci so se z njim preživljali, tako so od njega živeli tudi trgovci itd.
Proizvodi obeh podjetij niso bili razširjeni samo po vsej pokrajini, ampak so bili dobro propagandno sredstvo za sam kraj, ki je tako postal važno turistično središče.
M. A. L
IZPRED SODIŠČA
Odmevi stavbe
v tržiškt ladjedelnici
Na goriškem kazenskem sodišču so se včeraj ves dopoldne zamudili z razpravo proti 28-letnemu mehaniku Jožefu Intrepidu, rojenemu v Barletti in bivajočemu v Tržiču, ki je že več let zaposlen v tamkajšnji ladjedelnici. Obtožen je bil, da je 14. decembra 1949. leta, ob stavki, načeloval skupini delavcev, ki so se postavili pred tovarno in branili vhod nameščencem, ki so hoteli na delo. Nadalje mu je obtožnica očitala, da je ob tej priliki pretepel čuvaje Sondigliano, Dol-jo, Pezzetto in Draghicchio ter da je z grožnjami prisilil delavca Armanda Pastogno, da zapusti delo. Poleg vsega tega ga je četrti odstavek obtožnice dolžil, da ie zagrozil s smrtjo in obešanjem ravnatelju Nikolaju Costanziju, splošnemu ravnatelju ladjedelnic Varrid-diju, upravniku Verzegnassiju, splošnemu upravnemu ravnatelju Morettiju in uradniku Mo-scu. Peti in zadnji odstavek pa ga je dolžil, da je vedno istega dne oškodoval last tržiških ladjedelnic i tem, da je razbil več stekel in pisarniških predmetov.
Eri zasliševanju je Intrepido zanikal vsako obtožbo in kma. lu nato pa priznal, da je vse to storil, ker se je hotel maščevati nad delodajalci, ki ga po njegovi trditvi niso zadostno nagradili, ko se je ravno tako «hrabrega» izkazoval samo nekaj časa prej pri oviranju
stavk in pretepanju delavcev. Kakor nam je sam zaupal, je baje 1946 in 1947 leta z isto vnemo, ko se je lanskega decembra potegoval za uspehi stavke, namen katere, je bila povišanje družinske doklade* bil za interese delodajalcev, in to seveda proti dobremu plači, lu in malim protiuslugam. Lej pega dne pa so se mu deloda« jalci zamerili in tedaj je Intre* pido stopil v njim nasprotne Vrste in ob stavki vsem grozil z obešanjem. Zbral je okrog sebe skupino približno šeslde* setih delavcev In je z njihovo pomočjo hotel uresničiti svoje želje po maščevanju. Zaradi druge in pete obtožbe ga je sodišče obsodilo na skupno 9 mesecev in 10 dni zapora ter poravnavo sodnih stroškov. Pete obtožbe a!li groženj ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, vseh ostalih pa s for. mulo, da ni zakrivil kaznivega dejanja. Kazen so mu odpustili na podlagi odpusta odrejenega z dna 23. decembra 1950.
KINO
VERDI, 17: «Jutri bo prepozno«, M. Pierangeli. VITTORIA, 17: «Tri dekleta in kaplar«, V. Mature. CENTRALE, 17: «Sem zločinec«, S. Hovard.
MODERNO, 17: «Dve madoniai EDEN, 17: ((Upornik iz tropske-ga pasu«, Sabu.
Izdajanje
živilskih nakaznic
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec december 1950 bo pri Istrski banki d. d. Koper od 21. XI. do vključno 23. XI. t. 1. po naslednjem vrstnem redu:
1. dne 22. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zabtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Kopru;
2. dne 23. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Izoli;
3. dne 24. t. m. za predlagatelje, ki so vložili zabtevnice pri mestnih ljudskih odborih v Pira. nu in Portorožu.
4. dne 25., 26., 27. t.m. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru.
Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipliniranim Se bo postopalo.
Vsi predlagatelji zahtevnic morajo dostaviti pooblastilo upravičenca za dviganje potrošniških nakaznic.	n
Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname potrošnikov nam v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic.
Tajništvo Istrske banke d. d. v Kopru
la za Drva in
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
IV. OKROŽNA KONFERENCA ASIZZ V IZOLI
Z zaupanjem v KP, SIAU In ljudsko oblast
žene novecale napore za uresničenje socii
V nedeljo 19. novembra je. bila v Izoli IV. okrožna konferenca ASIZZ. Ze pred 9. uro so se začele zbirati delegatke iz vasi in mest našega okrožja in polagoma napolnile lepo okrašeno dvorano s slikami, zastavami in gesli.
V uvodu je tov. Živa Beltram pozdravila navzoče delegatk« in goste, še posebej pa je izrekla dobrodošlico predstavnicam žen iz Trsta in zastopniku okrožnega LO tov. Beltramu, predstavnikom o-krožnega odbora ES,- mladine in drugih množičnih, organizacij.
Poverjeništvo za trgovino in Prvi je pozdravil konferenco odkup pri okrajnem LO v Ko- v imenu okrožnega LO tov. pru obvešča vsa podjetja in Julij Beltram in želel zaseda-ustanove iz koprskega okraja, nju čimboljše uspehe. Nato je da izdaja nakazila za drva in dejal; »Letos je prvič, da ima-premog samo ob torkih in pet- mo planirano našo gospodar-kit od 9. do 12. ure v sobi št. 2. j sko dejavnost. Enoletni gospo-
darski plan predstavlja za nas I hodnjih številk našega lista, najvažnejši gospodarski za- Po poročilu tov. E. Crollini kon, ki mora obstajati. Ce bo-
mo prevzete naloge izvršili pravočasno, bomo pri izgradnji našega gospodarstva, dvigu kulturne in socialne ravni našega ljudstva dosegli dobre Uspehe. Kljub težkočam moramo s požrtvovanjem in složni ta plan tudi dokončati in s tem izvršiti vsa planirana dela«.
V imenu VUJA je pozdravil konferenco tovariš major in kot predstavnica ASIZZ iz Trsta pa tov. Grozdana. ki je s trpkostjo omenila položaj žen v Trstu, ki nišo dosegle tistega socialnega položaja, kakor ga zavzemajo žene v Istrskem okrožju.
Politično poročilo je za tem podala tov. Živa Beltramova, ki ga bomo objavili v eni pri-
Koprski dijaki bodo nastopili v tednu slovenske kulture z igro „V kraljestvu palčkov"
ki bo verjetno eden najboljših nastopov v tej manifestaciji naše kulture
V kratkem bo slovensko ljudstvo našega okrožja praznovalo in počastilo svojo kulturo. Ta praznik bo odmeval v sleherni slovenski vasi in budil tudi tiste, ki so morda pozabili, da so slovenski sinovi in hčere. Predramila se bo v njih skrita ljubezen do slovenske besede, knjige in pesmi. S ponosom bo ugotavljal naš človek, da smo sicer majhen narod, pa vendar na visoki kulturni stopnji. Ta zavest bo podkrepila tudi njegovega patriotičnega duha in ga čuvala pred morebitnim zatajevanjem ali pa celo potujčevanjem.
Dnevi tega velikega praznika
koli je majhno torišče kulturnega udejstvovanja, je v teh dneh čutiti mrzlično delo, da se bo praznik pričel res slovesno in dostojno. Prosvetna društva po vaseh in mestih se j>od okriljem ljudske prosvete po svojih močeh trudijo, da jih ta dan ne dohiti nepripravljene.
V K,opru, ki je naše kulturno središče, čikimo še bolj odmeve priprav za razne kulturne prireditve kot razstave, predavanja, koncerti in dramatični nastopi. Mladina, ki je nositelj kulturne dediščine našega naroda, se še posebno trudi v ta namen, s svojo mladostjo daje tednu tudi mladost in značaj, sproščen vseh okorelosti. Tako
si je mladinska organizacija slovenske gimnazije v Kopru postavila dokaj težko nalogo, in vendar jo bo izpeljala. Z e nekaj tednov žrtvuje vsak prosti trenutek, da pridno študira Ki-bičič-Grbčevo pravljično igro «V. kraljestvu palčkom z glasbo in petjem.
Mnogo je truda, toda vaje kažejo, da bo vse prizadevanje kronano z uspehom, Ze pri vajah vidiš, kako ubran je zbor vil, palčke, kako so resni in igravi, in njihovega kralja, ki zavzema rps kraljevsko pozo. fle smemo prezreti zahtevne vloge norčka, ki jo podaja mlada dijakinja. Tudi drugi se trudijo in vedno bolj uživljajo v svoje vloge. Po drugi strani kažejo strokovni voditelji kot režiser ljubezen do mladine in do stvari same. Prireditev bodo povzdignili koreografski vložki, vojaška godba JA iz Portoroža ter umetno in okusno izdelana scenerija in kostumi.
Po vseh vajah si obetamo, da bo nastop mladine koprske gimnazije na dostojni višini in morda eden najboljših v Tednu slovenske kulture. -p. y.
o zdravstvenem delu in vzgoji naših otrok, je tov. Jura v kratkem nagovoru podčrtala sodelovanje ASIZZ y_SIAU pri izvajanju nalog in reševanju vseh nujnih vprašanj naših žen.
V diskusiji je tov. dr. B. Šalamun,, voditelj pediatriške-ga oddelka poudaril važnost nove otroške bolnice .v Izoli, ki bo do leta 1952 del bodoče centralne bolnice. Dejal je, da bo prebivalstvo s to bolnico gotovo vedno bolj zadovoljno. Pri tem pa je izrazil mnenje, da ni namen te ustanove spraviti počasi čim več otrok v bolnišnico, temveč delati na to, da bo tudi z vzgojo zdravstvenega osebja in mater obolelo čim mani otrok.
Tov. Fani Štraus je v diskusiji razpravljala o svetu za zaščito matere in otroka. Podčrtala je, da so bili na pobudo tega sveta in ob pomoši ASIZZ organizirani otroški vrtci, otroška igrišča pri kmečkih delovnih zadrugah. Teden matere in otroka, akcija počitniških kolonij, otrobe jasli v Izoli, urejeni so b£ dijaški do. movi, na novo organizirane posvetovalnice za bolne otroke. Poskrbljeno je bilo tudi za materialno pomoč materam s številno družino, izvedena je bila akcija novoletne jelke, ki je postala že tradicionalni praznik otrok. V Novem gradu je bil otvorjen dom sirot, enak dom je v načrtu za Piran in oddelek za otroške bolezni v koprski bolnici.
Tov. Strausova je za nadaljnje delo sveta in ASIZZ predlagala rešitev dveh važnih vprašanj: zdravstveno zaščito otrok za zmanjšanje njihove umrljivosti in bolehnosti, Nadaljnji problem ASIZZ ie organiziranje pomoči nosečim in doječim materam v dobi, ko bi se morale izogibati vsakega dela. Za zgled naj služi baza ASIZZ v Portorožu, ki j® organizirala aktiv za pomoč takim materam.
Zanimiva j« bila tudi diskusija tov. Marije Metlike iz Umaga in Eme Milenič ter drugih, kj so pokazale kako veliko važnost pripisujejo naše žene svojemu javnemu udejstvovanju v okviru ASIZZ, kjer imajo tudi možnost, da uresničijo svoje načrte.
Pri volitvah je bil izvoljen nov okrožni odbor ASIZZ s 43 članicami. Med izvoljenimi so tov. Z. Beltram, K Bole, znana petkratna udarnica F. Gregorič, Elia Crollini, M. Metlika, Ema Milanič in druge. Ko se bo konstituiral odbor, bomo objavili celotno Tišto novih odbornic.
Ob zaključku konference so delegatke sprejele soglasno resolucijo, s katero manifestirajo ponovno neomajno zaupanje v našo KP, SIAU jn ljudsko oblast ter izražajo pripravljenost žena, da še povečajo napore za uresničenje socializma pri nas. Pri svojem delu se bodo naše žene opirale na FLRJ in pozdravljajo uspehe jugoslovanskih narodov v graditvi socializma, kakor tudi zunanjo politiko njihovega vodstva, ki brani enakopravnost med narodi in mir v svetu proti vsakemu napadalcu.
Naloga ASIZZ ostane nadalje vključevanje vseh P stenin žena V vse v-rste aktivnosti našega družbenega življenja. Žene naj z aktivno udeležbo na zborih volivcev, sestanki SIAU sodelujejo v borbi proti kršenju načel ljudske demokracije, proti brezbrižnemu birokratizmu, proti neodgovornemu odnosu do ljudskega premoženja, proti vsakemu poizkusu razbijanja enotnosti našega ljudstva. Zene ki so vključene v naše gospodarstvo, u-pravo, šolstvo, zdravstvo itd., naj dajo zgled z izpolnjevanjem svojih nalog v okviru enoletnega gospodarskega plana. V skladu z vstopom ASIZZ v SIAU je treba odstraniti preživele metode pri našem delu, ki ovirajo razmah organizacije. Odbore ASIZZ je treba zato vezati na vzporedne odbore SIAU, pri čemer bodo okrajni in okrožni odbor ASIZZ obdržali naloge splošne usmeritve dela med ženami v okviru odborov SIAU.
Posebno mora ASIZZ pospe. šiti sodelovanje žena pri reševanju vprašanj, ki so v zvezi z varstvom matere in otroka Ljudska oblast ustvarja vse pogoje za zdrav razvoj in napredno vzgojo novega rodu jn
Program tedna slovenske kulture
ČETRTEK 23. t. m,: predavanja po vseh prosvetnih društvih »Slovenska književnost in mi«. - Ob 20. uri v koprskem gledališču »Literarni večer«.
PETEK 24. t. m.: Otvoritev razstav slovenske knjige, ki Jih priredijo prosvetna društva. - V Kopru slovesna otvoritev prve slovenske knjižne razstave ob 16. uri.
SOBOTA 25. t. m.: Ob 20. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske besede«. » Sodelujejo dramska družina PD »Jadran« iz Dekanov z Ingoličevo enodejanko »Lovorjev venec«, dramska družina PD »Branik« iz Šmarij z Brechtovo enode-janko »Puške gospe Carrar«. Recitacije in literarni odlomki. -Kulturno prosvetni večer pa priredita PD »Jadranska zarja« iz Semedele in PD »Igo Gruden« v Pučah.
NEDELJA 26. t. m.: PD »Primorje« v Vanganelu uprizori dema Linhartovo dvodejanko »Zupanova Micka«. - V Šmarjah gostovanje dramske družine iz Sv, Križa s Standekarjevo trodejanko »Prevara«. V Kopru gostovanje SNG iz Trsta z Božičevo dramo »Umik«.
PONEDELJEK 27. t. m.; V Kopru uprizoritev Ribičičeve otroške igre »V kraljestvu palčkov«.
TOREK 28. t. m.: S sodelovanjem množičnih organizacij priredijo prosvetna društva akademije v čast obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije.
SREDA 29. t. m.: V Kopru ob 16. uri koncert godb na pihala na Titovem trgu in ob 19. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske pesmi« kot zaključna prireditev tedna slovenske kulture.
Gnve sadike so
Poverjeništvo za kmetijstvo obvešča vse krajevne in mestne LO našega okraja, da ima na razpolago borov« sadike. Interesenti, ki rabijo borove sadike za plansko pogozditev, kakor tudi kmetovalci, ki nameravajo pogozditi lastna zemljišča, r.-aj se obrnejo na drevesnico «Rižana», kjer bodo dobili zaprošeno količino sadik brezplačno.
pri tem jo ASIZZ v celoti podpira. Ker se matere zaradi kulturne zaostalosti večkrat ne poslužujejo pomoči in pravic, ki jih nudi ljudska oblast, je naloga ASIZZ, da širijo splošno in še posebej zdravstveno prosveto, se borijo proti ne pismenosti in drugim oblikam zaostalosti, ki so ostale kot dediščina po fašizmu.
Z dviganjem žena k aktivnosti in samozavesti bo ASIZZ usresničila načela enakopravnosti žena, bo poglobila slovansko - italijansko bratstvo, utrdila socialistično zavest in prispevala k čim hitrejšim uspehom na področju socialistične graditve pri nas ter k utrditvi miru v svetu.
Babiči
Obljuba dolg dela
Zadnji dve nedelji smo imeli v naši vasi udarniško delo, ki se ga ie vsakokrat udeležilo 28 tovarišev, tedaj skupno 58 po 4 delovne ure, tako da smo opravili vsega 224 prostovoljnih ur pri gradnji hleva kmečka delovne zadruge, kjer smo spravljali v notranje prostore Žlebnike, potrebne za pokritje strehe. Poleg tega smo opravili še nekatera druga dela.
Pri tem hočemo povedati že to. Nedavno smo imeli mno. žični sestanek, na katerem nanl je tovariš z okraja obljubil predavanja o sodobnih gospo darskih in političnih vpraša* njih. Na žalost se do danes ni še nihče odzval, čeprav so ravno predavanja za vzgojo naše* ga ljudstva važna in potrebna. Zato prosimo, da bi organizirali v Babičih kakor hitro mogoče predavanje iz te ali or.e stroke, posebno še iz kmetijstva.’
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno l. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
nenadoma izgubila •*Jt. s. Ae in zletela na spod-5ri„ , °rišče- V mestni bolnic so zdravniki
Meu j’ d.a si 3e zenska Pri Stolni mila 3evo ramo in se
°^ra iPQ raznih delih telesa.
VhdVea bo v petdesetih	j"'",	pa	io	pričeli	g	J	so	že	pred	durmi.	Povsod,	kjer
^llLiui.,,,.,.......]...      1, ■ n Uljjij 1 ■ ■ ■ ■ ■ (!■ (-■-■" ■ 'CAU1 u 1 ■ j	    »J	1	  »n.............
po stenah. Nihče ne pride k vam in ne reče: «Tega ne smete delati, tole, gospod, se ne spodobi, lahko bi vas bilo sram, to ste izobražen človek?« Je pa tudi res, da so tam popolnoma tihi in mirni norci. Tako je bil na primer neki izobražen izumitelj, ki si je venomer bezal v nosu in samo enkrat na dan rekel: «Pravkar sem izmašel elektriko.« Kakor sem povedal, tam je bilo strašno lepo in tistih nekaj dni, ki sem jih preživel v norišnici, spada k najlepšim trenutkom mojega življenja.
In res, že sam sprejem, ki je čakal Svejka v norišnici, ko so ga odpeljali z deželnega kazenskega sodišča na opazovanje, je bil nad vse njegovo pričakovanje- Najprej so ga do naga. slekli, potem so mu dali nekakšen plaše ter ga odvedli v ko-palnico; pri tem so ga držali zaupno pod pazduho in eden izmed strežnikov ga je zabaval s tem, da mu je pripovedoval anekdote o židih. V kopalnici so ga položili v banjo s toplo vodo, ga spet ven potegnili ter postavili pod mrzlo prho. To so z njim ponovili trikrat, nato p; so ga vprašali, kako mu je to všeč. Svejk je rekel, da je bolj prijetno kakor v kopališču pri Karlovem mostu in da se zelo rad koplje. «Ce mi ostrižete še nohte in lase, bom popolnoma zadovoljen in srečen,« se je prijazno smehljal.
Tudi to željo so mu izpolnili; in ko so ga Se pošteno otrli z gobo, ga zavili v rjuho in odnesli v prvi oddelek na posteljo, so ga lepo odeli in poprosili, naj zaspi
Svejk še dandanes pripoveduje o tem z največjim zadovolj. stvom: «Pomislite, da so me nesli, zares nesli; jaz sem bil v tistem trenutku ves blažen.«
a tsoetdm uOf
8pKEVEDEl PROF. »R. FRAN BRADAČ I ItVSTBIBAli DR. ROBERT H DA TATI
K?°liko 3e dvanajst tisoč osem sto sedemindevetdeset krat 3st tisoč osem sto triinšestdeset?« tWifeclem st0 devetindvajset,« je odgovoril Svejk, ne da bi očml-
Vr11«, da to popolnoma zadostuje,« je rekel predsednik ‘le. »Obtoženca spet lahko odvedete na staro mesto.« tuai J'ala. gospodje,« se je spoštljivo oglasil Svejk, »meni to
Po ®dlnoma zadostuje.«
^rir govem odhodu se je kolegij treh zedinil, da je Svejk lit‘ašu0n.bebec ‘R idiot po vseh naravnih zakonih, ki so jih y Dslhiatrični učenjakarji.
,pDoročilu preiskovalnemu sodniku je stalo med drugim: brh ani sodni zdravniki utemeljujejo duševno otopelost i«0«i kretenizem komisiji predvedenega Josefa Svejka V.71 vzkliki, kakršen je na primer: «Naj živi cesar "Ožet I.S« Ta vzklik popolnoma osvetljuje duševno sta-
nje Josefa Svejka kot notoričnega bebca. Zategadelj predlaga podpisana komisija: 1- Preiskava proti Josefu Svejku naj se ustavi, 2. Josef Svejk naj se odda na opazovanje psihiatrični kliniki, da se dožene, koliko je njegovo duševno stanje nevarno njegovi okolici«
Medtem ko se je sestavljalo to poročilo, je Svejk razlagal svojim sojetnikom: «Na Ferdinanda so se požvižgali in so se zabavali z menoj o še večjih oslarijah. Nazadnje smo si rekli, da nam to popolnoma zadostuje, o čemer smo se pogovarjali, in razšli smo se.»
«Jaz nikomur ne zaupam,« je opomnil pritlikavi človek, na čigar travniku so po naključju izkopali okostje; »vse skupaj je lumparija.«
«Tudi ta lumparija mora biti,« je rekel Svejk in legel na slamnjačo; «ko bi vsi ljudje mislili z drugimi ljudmi pošteno, bi se kmalu vzajemno pobili «
SVEJKA VRŽEJO IZ NORIŠNICE
Ko je Svejk pozneje opisoval življenje v norišnici, je bilo njegoVo pripovedovanje pravcat slavospev: «Zares ne razumem, zakaj se norci jezč, da jih tam držijo- Človek lahko leze nag po tleh, zavija kakor šakal, besni in grize. Ce bi kaj takega storil človek kje na promenadi, bi ljudje kar strmeli, tam pa je to nekaj prav navadnega! Tam je takšna svoboda, da se niti socialistom ne sanja o njej. Tam se lahko človek izdaja za boga ali za Devico Marijo ali za papeža ali za angleškega kralja, za cesarja ali pa za svetega Vaclava, čeprav je bil le-ta zme-
rom zvezan in nag in je ležal v izolaciji. Tam je bil tudi nekdo, ki je vpil, da je nadškof, in ni nič drugega delal, kakor žrl, in še nekaj je delal, oprostite, sr... je, ampak tam se tega nihče ne sramuje. Eden se je celo izdajal za svetega Cirila in Metoda, da bi dobival dvojno porcijo. In neki gospod je bil tam noseč in je vsakega vabil na krst- Veliko je bilo zaprtih šahistov, politikov, ribičev in skavtov, zbirateljev znamk, fotografov in slikarjev. Nekdo je bil tam zaradi nekih starih loncev, ki jim je pravil žare.
Eden je bil neprenehoma v prisilnem jopiču, da bi ne mogel izračunati, kdaj bo konec sveta. Tudi z nekoliko profesorji sem se srečal. Eden izmed njih je venomer hodil za menoj ter razlagal, da je bila zibel ciganov v Krkonoših, drugi pa mi je pojasnjeval, da je znotraj zemeljske oble Se ena dokaj večja od vrhnje.
Vsakdo je tam lahko govoril, kar je hotel in kar je ravno prinesla slina na jezik, kakor da je v skupščini. Včasih so si pripovedovali pravljice in se stepli, če se je s kakšno prince-zinjo prav slabo izteklo. Najbolj divji je bil neki gospod, ki le pravil, da je šestnajsti del Ottovega Naučnega slovarja, in je vsakega prosil, naj ga odpre in poišče geslo «Kartonažna šivilja«, sicer da je izgubljen. Pomiril se je šele, ko so ga oblekli v prisilni jopič. In zdaj je mislil, da so ga deli v knjigoveško stiskalnico, in je prosil, naj mu narede moderno obrezo. Skratka —tam se je živelo kakor v raju. Tam lahko kričite, rjovete, pojete, jokate, meketate, ječite, skačete, molite, kozolce prevračate, hodite po vseh štirih, poskakujete na eni nogi, tečete Naokrog, plešete, hopkate, sedite ves dan po turško ali lezete
fNSdaljevanje sledil
PRIMORSKI DNEVNIH
:;»»»•
V zgodovini narodov so bila cenjena le prizadevanja posameznikov, tako na področju gmotne kot duhovne kulture. Pri tem se je zanemarjalo skupnostno delo enega naroda, ki je kljub preprosti duševnosti imelo v sebi estetske in kvalitetne odlike.
Zanemarjanje tega tako obsežnega, brez posebnih namenov nastalega zaklada, ki nam prikazuje rast in padec ljudske tvornosti, pomeni občutno pomanjkanje narodne zavesti.
Dobrine gmotne kulture, ki jih je naše ljudstvo ustvarilo v teku stoletij, so ohranile posebne značilnosti kljub vplivom tedanje kulturne Evrope. Na razvoj so vplivali različni pogoji kot podnebje, lega tal, vplivi sosednih narodov, gospodarske in družbene razmere.
Kaj nam je ohranjeno iz preteklosti narodne tvornosti? Značilne so belokranjske hribovske hile s slamnatimi strehami in lesenimi ganki; gorenjske koče z lesenimi strehami, z ganki in vežami; krepke škofjeloške zidane hiše s kletjo spodaj in z malimi zamreženimi okni; obcestne dolenjske hiše iz bruno« z malimi linami; panonske hiše na ključ, v glavnem lesene s slamnatimi strehami in kame-nite primorske hiše z lesenimi ganki in štrlečimi kamini. Notranjost slovenske hiše se sestoji v glavnem iz izbe (kamre), veže in hiše.
Ohranjena so gospodarska poslopja, leseni skednji, lope, kozolci, Stale, podi z lesenimi plugi, rovačami, stiskalnicami, mlini, žrvnji, cepci, tkalskimi stanovi, lovske priprave, mreže, jrasti. pleterski proizvodi, lesene posode in domača lončenina (posebno je znana prekmurska lončenina iz Filovcev). Po gorenjskih planinah srečuješ lesene pastirske stanove v obliki šotorov ali kot štale. Tudi ljud-
ska obrt je bila posebno razvita. Romantični rečni mlini, kmečke delavnice, vignji (kmečke kovačije in topilnice) in prvi plavži so dokaz smisla za rokodelstvo. Iz samega ljudstva izhaja primitivna znanost, medicina, veterina, tehnika in agronomija, prepletena z vražami in uveraml.
Duhovna kultura se je razvijala neenakomerno in se nam ' je ohranila kljub ustnemu izro-| Čilu v velikem številu inačic. j Govorimo o obliki ljudske umetnosti, ki se je razvila kot slikarstvo na panjskih končnicah, slikarije na steklu in izdelovanje lesenih soh. Kljub idealiziranim slikarijam so prizori vzeti iz vsakdanjega življenja in veljajo kot ljudska zgodovina v slikah. Votivne slike so prepletene z motivi iz poganske mito. logije pod vplivom krščanske spreobrnitve: zapleten kompleks preoblikovanja ljudske duševnosti v preteklosti.
Razvoj ljudskega jezika, narečij, pod vplivom sosednih narodov se je ohranil v pripovedkah. rekih, zbadljivkah, bajkah in ljudskih pesmih, ki vsebujejo motive iz predslovanskih časov do bližnje preteklosti.
Razvoj ljudskega melosa sega od koralnega speva do alpskih poskočnic in zateglih panonskih pesmi. Tukaj imamo ljudsko izrazno gibno umetnost — narodne plese (koroški rej. prekmurska šamarjanka tn belokranjska kola) in obredja: pustno kuren-tovanje na Ptujskem polju, spomladansko pastirsko jurje-vanje v Beli krajini, fantovsko tekmovanje «ziljsko št eh ran tes, ženitovanje in žegnanja kot jesenska praznovanja obilne letine.
Narodne uvere izvirajo iz ljudskega predlogičnega mišljc n/o in verovanja v življenjske sile narave, ki so združene z usodo ljudskega življenja. Iz te-
ga predslovanskega češčenja izvira ožja povezanost ljudstva z naravo. Primitiven človek gleda na naravo in njene pojave razmišljajoče in ji prizna tvornost. V takem zapeljanem duševnem stanju se človek v boju za obstanek utrdi sredi močne zavratne narave in si išče zavezništva dobrih duhov. Krona tega mišljenja so praznovanja, ki se izvajajo ob določenih letnih časih, večinoma se praznujejo spremembe letnih časov ter kmečka dela, ki po izvršitvi terjajo posebne zahvalne slavnosti.
Spoznavanje ljudske tvornosti v preteklosti mora postati predmet proučemnja slehernega Slovenca, ki se zaveda svoje prikle-njenosti k preteklim generacijam, iz katerih izvira njegova duševnost in dejavnost. Razvoj družbe kot nit spremlja to spreminjanje ljudske tvornosti, tako gmotnih dobrin (uporaba orodja, razvoj ljudskih naselbin in poslopij) kakor tudi ljudskega izročila (bajke, pesmi, njih inačice in spremembe pod vplivom družbenih prekucij: primerjaj belokranjski obred urnost-*, kjer se izražajo protislovja tedanje družbe in njihov razvoj). Ravno tako lahko s primerjavo različnih inačic ljudske pesmi razločimo protislovja, ki so nastala v njeni vsebini zaradi menjave družbenega reda. Proučevanje narodne materialne kulture nam pove družbeni položaj, stopnjo imo-vitosti ter protislovja, ki so iz tega izvirala.
Podrobna krajevna obdelava vseh vrst ljudske tvornosti in zgodovinska analiza tvarine nam bo s pomočjo arheoloških (starinoslovnih) podatkov, ki izvirajo iz izkopanin, pomagala rešiti vprašanje preteklosti našega naroda in njegove kulture.
MARIJAN OREL.
• ••
gosfodirstvo
\'TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE
Tudi italijanski kapital beži drugam
Nasprotovanje vladnim načrtom?
IZ REFERATA NA OBČNEM ZBORU ZDTV O DELAVNOSTI KOLESARSKEGA ODSEKA
Kolesarji so povsod častno zastopali Tržaško ozemlje
Kolesarski odsek ZDTV, zahvaljujoč se varstvu s strani Mednarodne kolesarske zveze,
LUDOVISI, VODJA KOLESARSKEGA ODSEKA
je v preteklem letu razvil res obsežno delavnost tako na domačem kakor tudi na mednarodnem polju ter si je pridobil simpatije omenjene mednarodne zveze, ki je povsod pomagala našim kolesarjem.
Ta odsek ima v svoji sredi najboljše kolesarje Tržaškega ozemlja, kar se tiče seveda diletantov, medtem ko nima dovolj juniorjev. Mogoče je to krivda vodstva, ki se ni preveč brigala za to skupino in je bilo že obljubljeno, da se bo to popravilo v prihodnji sezoni s tem, da bodo priredili več tekem za mladino, ker je ravno ta poklicana, da v bodočnosti brani in zastopa barve našega mesta.
Istrsko vodstvo kolesarskega odseka v Kopru je vredno pohvale, ker je znalo organizirati v tem odseku okoli 20 kolesarjev, med katerimi je največ mladine, ki predstavljajo brez dvoma našo bodočnost.
Navedli bomo v kratkem delavnost odseka in dosežene rezultate;
Tekme doma in v inozemstvu
1949
— OD 22. DO 27. AVGUSTA 1949 se je reprezentanca udeležila krožne dirke okoli Hrvat-ske in Slovenije ter je po zaslugi Coka, Rinaidija in Fonta-nota, ki so se plasirali na II, V. in VII. mestu med posamezniki, zasedla prvo mesto.
— 9. septembra se je Fonta-not udeležil krožne dirke okoli Beograda in zasedel II. mesto.
— 25. septembra je Tržaški velo klub organiziral krožno dirko okoli Krasa, na kateri je Javornik zasedel I. mesto.
— 10. OKTOBRA Je bila mednarodna kolesarska dirka v organizaciji kolesarskega odseka z udeležbo italijanskih in Jugoslovanskih kolesarjev. Tržačana FONTANOT in RINAL-DI sta ponovno zasedla I. in II. mesto.
— 9. NOVEMBRA se je reprezentanca Tržaškega ozemlja udeležila v Puli kolesarske dirke za »Trofej svobodne Istre«, kjer Je FONTANOT ponovno zasedel II. mesto.
1950
— 15. januarja je kolesarski odsek zg Istro organiziral kolesarski tek čez drn in strn, ki se je končal z zmago Tržačana Corettija.
— 12. februarja je Coretti ponovr.o zmagal na kolesarskem teku čez drn In strn v organizaciji koprskega «Prole-terau.
— 5. marca je Tržaški velo klub organiziral kolesarsko dirko za Otvoritveni pokal, ki se Je končala z zmago Fontanota.
—• 12. MARCA se Je reprezentanca Tržaškega ozemlja n-deležila mednarodne kolesarske
dirke v Milanu (Coppa Catdi-rola).
•— 12. marca je koprski «Pro-leter« organiziral dirko v Bujah, ki se je končala z zmago Tržačana Corettija.
— 29. marca je bila v organizaciji koprskega «Proletera» III. krožna dirka okoli Semedele, na kateri je zasedel I. mesto Colja Boris, član Proletera.
2. aprila si je v dirki za »Skerlavajev pokal« v organizaciji openskega športnega društva priboril I. mesto Boris Colja.
— 9. APRILA se Je reprezentanca Tržaškega ozemlja udele-
FONTANOT
žila krožne dirke okoli Istre, na kateri je Colja zasedel II. mesto, Coretti pa VII.
— 23. APRILA je bila v organizaciji odseka kolesarska dirka za »Pokal 1. maja« z udeležbo jugoslovanskih, italijanskih in avstrijskih kolesarjev ter se je končala z zmago Borisa Colje.
— OD 31. APRILA do 4. MAJA sta se dve reprezentanci našega ozemlja udeležili v Beogradu dirke za Prvomajski pokal ter zasedli po zaslugi kolesarjev Colje, Brajka in Della Sante za A ter Fontanota, Rinaidija in Corettija za 8 ekipo,
I. in III. mesto v ekipnem plasmanu.
— 25. maja je koprski Pro-leter organiziral dirko za Pokal 25. maja, katerega si je priboril Boris Colja.
— 25. maja je Tržaški velo klub organiziral dirko za Veliko nagrado, r.«a kateri je Fon-tanot zasedel I. mesto.
— II. junija je bila v organizaciji kolesarskega odseka ZDTV krožna dirka okoli Opčin, na kateri je zmagal Javornik, član Tržaškega velo kluba.
— OD 24. DO 30. JUNIJA sta se dve ekipi udeležili kolesarske dirke okoli Slovenije In Hr. vatske, na kateri se je A moštvo klasificiralo na II., B pa na VI. mesto v plasmaju vrst.
— 16. JULIJA se je Jiuiiorska reprezentanca udeležila krožne dirke okoii Reke, na kateri je zasedet I. mesto Koprčan Brajnik.
— 23. JULIJA se je tržaška reprezentanca udeležila v Gorici dirke za Veliko nagrado mladine, kjer Je prvi prišel na cilj Javornik.
— OD 24. DO 30. JULIJA se je tržaška reprezentanca udeležila mednarodne kolesarske dirke okoli Avstrije ter zasedla
II. mesto po zaslugi Sclauzera,
6CLAUZERO
Fontanota in Colje, ki so med posamezniki zasedli IV., V. in VI. mesto
— 30. julija je bila v Trstu v organizaciji Tržaškega velo kluba kolesarska dirka za Veliko nagrado juniorjev, kjer je zmagal Tržačan Petersemolo.
— 6. avgusta je bila v organizaciji koprskega Proletera IV. krožna dirka okoli Semedele, ki je videla zmagovalca v osebi Borisa Colje.
— 20. avgusta je na kolesar-
JAVORNIK
skl dirki za diletante zmagal Sclauzero.
17. SEPTEMBRA Je Tržaški velo klub organiziral II. krožno dirko okoli Tržaškega ozemlja z udeležbo francoskih, italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih kolesarjev. Zmagal Je Francoz Bisetti pred Fontano-tom in Corettijem, ki sta zasedla IV. in VII. mesto.
— 1. OKTCPRa sta se dve reprezentanci Tržaškega ozemlja udeležili mednarocne kolesarske dirke na progi Kranjska gora - Vršič, v kateri je bil Rinaldi zmagovalec.
— 2. Oi-TOBRA sta se dve tržaški reprezentanci udeležili dirke okoli Blejskega jezera, kjer Je II- ekipa Trsta zasedla prvo mer to
— 5. OKTOBRA se je Sclauzero udeležil dirke okoli Dunaja tn zasedel častno mesto kljub ostri konkurenci.
— 8. oktobra je koprski Pro-leter organiziral kolesarsko dirko za pokal lista «La Nostra Lotta«, kjer je Sclauzero zasedel I. mesto.
— 23. oktobra je bila v organizaciji Proletera I. krožna dirka okoli Izole, kjer je Renato Fontanot zasedel I. mesto.
— 5. novembra se je junior-ska reprezentanca Istrskega okrožja udeležila krožne dirke okoli Reke, kjer je prvi prišel na cilj Koprčan Gardoiz.
Skupno je bilo organiziranih 17 kolesarskih dirk s skupnim številom udeležencev 485.
Reprezentance so se udeležile 22 tekem, od katerih je bilo 10 v tujini.
Danes v Londonu Anglija-Jugoslavija v nogometu
Danes popoldne bodo na stadionu Highbury odigrali nogometno tekmo med angleško in jugoslovansko reprezentanco. Anglija, ki bo po 12 letihh igrala z jugoslovansko reprezentanco se hoče re-vanširati za poraz (2:1), ki ga ji je zadala jugoslovanska reprezentanca 1939. leta v Beogradu.
Pretekli teden je prišlo na milanski borzi do nepričakovanih padcev. Industrijski papirji so bili pričeli nazadovati sicer že poprej, toda zaradi preklicev nekaterih velikih skupin rta primer Monte-catini, Bastogi itd., do ne mislijo povečati glavnice, se je borzno poslovanje začasno umirilo. Ta teden pa je prišla nasprotna izjava «Montecatini», po kateri je siklenU upravni svet tega trusta povišati glavnico od 30 na 40 milijard lir. V ta namen so že sklicali izredno skupščino delničarjev za 11. december. Cernu taka naglica? Izvedelo se je med tem, da je zakladno ministrstvo, ki je svoj čas izdelalo predlog, po katerem je treba za ustanavljanje družb s kapitalom nad 100 milijonov lir ali za razpis povečanje glavnice odn. obveznic preko te vsote, s strani že obstoječih družb, dovoljenje ministrstva, z vso naglico splavilo svoj predlog pred parlamentarno komisijo za finance, ki je na svoji seji 8. t. m. predlog ministrstva sprejela ter povišala kvoto, ki ustvarja uradno oviro, od 100 milijonov na 250 milijonov. Zaradi tega so Montecatini pa tudi druge skupine; Stipel, Bastogi, Meride-lettrica, Romana elettricita, Tessiture Bemasconi itd. sklenile zvišati glavnice, še prečno bi izšel zakon, ki bi vezal tak korak na pristanek zakladnega ministrstva.
Sklepa teh družb, vladno nasprotovanje, ki se danes izraza že v tisku, svetovni politični dogodki so spravili kapitaliste iz tira in borzno poslovanje je najboljši znak Za to. Milanska borza je zabeležila vsakovrstne prodaje, ki so pritiskale na tečaj raznovrstnih papirjev. Indeks borznih zaključkov je do 17, t. m. padel Za nad 10 odstotkov nasproti stanju prve dneve v mesecu. Prizadete skupine, Montecatini, Pirelli, Snia, Fiat so sredi tedna popravile deloma položaj, toda proti koncu tedna je vest, da bo tudi Fiat povišal delniško glavnico, znova prevrgla ravnotežje, seveda navzdol.
Treba pripomniti, da se je po drugi strani trgovanje z valutami pokazalo živahnejše in tečaji trdni, namreč Za dolar in švicarski frank. Po teh dveh valutah je povpraševanje neprestano in znatno, iz česar sklepajo dobri opazovalci, da se vrše nakupi v znamenju novega bega kapitala proti «varnejšim državam», O takem begu je bilo v Italiji zadnja leta že ponovno mnogo govora. Pred nedavnim pa smo ugotovili na tem mestu tudi beg kapitalov celo iz Švice in Zapadne Nemčije, in sicer ne le finančnega kapitala, marveč celo tvornic. Rimski vladni krogi so seve-
da razburjeni zaradi igre, ki so jo pričele skupine finančnega kapitala s Poviševanjem glavnic. Vlada pripravlja prav sedaj razpis 5-odstotnega državnega posojila za oboroževalne namene, ki bo prav tako terjalo znatne zneske kreditnega trga. Zaradi tega mislijo nekateri opazovalci v Rimu, da bi utegnila seja senatne finančne komisije, hi naj potrdi zakonski načrt o nadzorstvu zakladnega ministrstva nad izdajanjem novih delnic odn. razpisom obveznic ter ustanavljanjem družb z glavnico nad 250 milijonov lir, o čemer smo poprej govorili, in ki se vrši 23-t. m., prinesti presenečenja, v kolikor bi lahko takoj potrdila osnutek zakladnega ministrstva, ki bi nato lahko bil objavljen v službenem listu še pred datumi, ki so jih prizadete industrijsko-finančne	skupine
določile za sklepanje o poviševanju glavnic.
Nova podražitev
časopisnega papirja
Po vesteh iz Milana so se cene časopisnega papirja pretekle dni znova dvignile. Povišek o-pravlčujejo s podražitvijo surovin na pr. smrekova masa da je od januarja do danes poskočila v ceni za 128 odstotkov. Po-
Prej je veljala 3500 lir za stot, sedaj pa jo plačujejo po 8000 lir in računajo, da bo šla cena še navzgor. Tudi uvožena celulozna masa se je 100-odstotno podražila in velja 7500 lir stot. Cene časopisnemu papirju so zaradi tega dvignili, trde, da komaj za 30 odstotkov in zaradi tega tvomice papirja ne morejo brez poviškov naprej. Tovrstni papir velja sedaj 122 Ur kilogram, pred mesecem dni I>a še 102. Dobave tiskarnam so trenutno še precej redne. Da se bo časopisni papir še podražil, sklepajo tudi iz tega, da ponujajo francoski uvozniki papirja ceno 130 lir za kilogram.
Kako bi se prodajal marmor v ZDA
Rimsko ministrstvo za zunar njo trgovino je nedavno objavilo zaključke posebne ankete, ki jo je izvedlo o možnostih prodaje marmorja V ZDA, Za uvoz pride v poštev predvsem Kalifornija, ki pa ne potrebuje belega odn. marmorja za kiparstvo, marveč barvane vršite kamna. Zlasti so iskane vršite za hišni tlak, pa tudi drugi tipi živahnih barv, tudi za oblaganje zunanjih zidov. Kalifornija uvozi letno za okrog 104.000 dolarjev marmorja, od tega dve tretjini iz Italije.
KAVA — Brazilske vrste kave beležijo na svetovnem trgu izpremem.be, ki so posledica špekulacij brazilskih in severnoameriških veletrgovcev. Nazadnje je veljala tendenca navzdol, podobno seveda, tudi na drugih trgih. Nekaj je k temu pripomogla evropska rezerviranost pri nakupih. Tržaški trg je bil zadnji teden v zmešnjavah, ki se nadaljujejo okrog nerešenega	italijansko-brazil*
škega kliringa, Mnogi, ki s° upali, da bo stvar naglo urejena in so v tem prepričanju sklepali posle že naprej, so *š znašli sedaj brez blaga, kt tn ga pogodbeno morali dobaviti-Zaradi tega so pritisnili na trg že uvoženega in carinjenega-^1 ga, ki je zategadelj poskočilo okrog 30.— lir pri fcil03ramu'
Po zatrdilu «Astre»» brazilske oblasti odn. dobavitelji -4 naprej vztrajajo na svojem J? odklanjajo avtomatično vk»u‘ čenje Trsta v okvir kliringa Tukajšnji kupci, pražarne ■ tudi italijanske stranke so & splošno previdni in se ne ščajo v nikakršne nakupe. C ne afriškim vrstam kave popt-ščajo. Nekaj cen za ocannjc^ blago, franko skladišče Pr0tZ jalca v lirah za kg; Rio 5 J2 ’ Rio 2 1240, Santos sup. M™ Santos Extra Ia 1420, Haiti 1280, Salvador 1380, Costanca 1410, Gimma 1280, Moka Hoaer dah 1310.
SLADKOR - Tržišče rnirW’ cene izvoznih tržišč neazpr*** njene. Tukajšnje cene za (2 ki je takoj na razpolago, so radi izčrpanih zalog nekaj Poskočile in sicer od 175 dolarjev za tono, franko por sta luka Trst.
Benetke	org
centralni	trg	ju
Po nekih vesteh iz Benetk naj bi pripravljali tam organiziranje mednarodnega trga z južnim sadjem in povrtnino, po Vzorcu podobnega, ki so ga nedavno ustanovili v Marseillu.
Ministrstvo za poljedelstvo
je te dni tudi odobrilo, da se more tranzitni promet južnega sadja odvijati tudi preko Benetk, kar doslej ni bilo dovoljeno, Nekaj tisoč ton tega blaga iz Grčije in Egipta naj bi se v bodoče odpremljalo skozi beneško luko V južno Švico, na Bavarsko in Tirolsko. Položaj Benetk v trgovanju z Levantom bi se s tem znova okrepil.
Vest je zanimiva nedvomno za Trst, kjer se že nekaj let govori in piše ter celo načrtuje gradnja velikega sadno-zele-nja/vnega tržišča na debelo. Cas bi bil menda zares, da odgovorni stvar vzamejo zares v roke, sicer nas bodo beneški sosedje prehiteli.
Sredozemske brodnine naraščajo
Kakor brodnine povsod po svetu, so dvignili tudi brodnine v sredozemski plovbi. Tovorov je vedno dovolj in nekateri govore celo p nezadostnem ladijskem prostoru kar je pravzaprav malo pretirano. Živahen je avstrijski izvoz in uvoz, tudi izvoz jugoslovanskega losa in raznega blaga za Madžarsko. Za CSR zaradi znanih ovir glede plačevanja luških stroškov m nikake-ga prometa. Za les plačujejo proti levantskim lukam okrog 28 šilingov funta, do Smirne 3,5 dolarjev, Limassola 30 šilingov, do Malte 15 šilingov fio. Splošni tovori,- do Aleksandrije in Beiruta Po 50—60 šilingov, vse velja za običajno težo odn. mero. DOVOZ bombaža iz Turčije velja 10—12 dolarjev za tono (iz Smirne), suhega sadja iz Kandije 45 ši-
TIBET
„STREHI SVETA"
- trdnjava obdana z ogromnimi nasipi
V najvišje predele zemeljske krogle se zdaj upirajo oči vseh narodov, nestrpno zasledujejo milijoni novice s «strehe sveta«, ki je tako neskončno daleč in tako malo znana, da je še bolj tajinstvena in skrivnostna. Vesti pa so tako nepopolne in dostikrat y očitnem nasprotju, da sd je težko ustvariti sliko o sedanjem položaju onstran himalajskih grebenov.
Tibet je podoben trdnjavi, obdani z mogočnimi nasipi. In je tudi trdnjava, zaščitni zid kitajskega hrbta. Himalaja, najvišje gorstvo na svetu, jo nad 3000 kilometrov na dolgo loči od Indije.
Severni in Srednji Tibet ležita povprečno 5000 m visoko, više kot evropski Montblanc (4807 m.). Pet velikih in nešteto manjših gorskih vrst reže in meji to golo, pusto visoko planoto.
Okoli 25 km severovzhodno cd Lase, glavnega mesta Tibeta, omogoča prehod proti Kitajski sedlo Pemba-La 4971 m visoko. Tam čez so morale kitajske čete.
Srednja tretjina Tibeta Je skromno naseljena, največ s pa. stirji, ki potujejo s čredami o-vac in jakov ter prebivajo v črnih šotorih. Drugi nabirajo po izsušenih jezerih sol, nato-varjajo z njo svoje ovce in jo na jugu zamenjavajo za ječmen. Srednji Tibet nima nobenega odtoka v morje, zato je nastalo tam polno slanih jezer. V severovzhodnem Tibetu živi
Ungov za tono, sutem iz Sfaxa 30—311 oranž iz Tel Aviva i	^
do 2 šil in 3 penije Za ček.	...
Pričakuje se koorM**™0'■ a plovnih družb na Pf0^,M-i-eh‘r*
nuno o o 1*1 K' ^	.a
LeVantu. Dunajski (< govori celo o »coni*--- ^ l.evant, kar bo verjeti10 tirdno.
«conferer>ce*zt
V Hi lio zorajen jem Vi
V izraelskem pristanis^^gjj fa bodo pričeli graditi °t . na žitni silos, ki bo h^f.^ja-
Srednjem vzhodu.
ki so izračunali čas . sjioS
del na 22 mesecev. No r8l. bo urejen za avtomat^11 ^jj. kladanje in nakladanje skih tovorov žita.
karslia vlada pripravlja i
>p w
Po poročilu iz Berna < carski vladni svet odre radi ustvarjanja zal°S je pol-olja in maščob, suroV‘nJuStri)e' izdelkov za potrebe i7V*j0 (Z-riža in sladkorja, da ,.enja dajali odslej uvozna	po-
za tovrstno blago samo B gojem, da bo Prosilec'u^inljti ustvaril na švicarskem 0 f..
stalne zaloge tega
je dolžan neprestano P°P p.
vati, v kolikor odda ^
trošnji.
Nemške »delnice on
PALAČA ROTALA, SEDE 2 DALAJ LAME, V LASI
pastirski narod Tungutov.
Južna tretjina ima največ prebivalcev. Dva do tri milijo, ne. Tam ne žive le nomadi, temveč tudi stalni naseljenci. Prebivajo v majhnih kamenitih kočah po dolinskih vaseh, predvsem ob Bramaputri. Pridelujejo ječmen. Nastalo je tam tudi nekaj mest. Največji sta Lasa in Sigatze.
«Snežna dežela«, kot tudi nalivajo Tibet, zalaga pol Azije z vodo. Kakšna sreča na največjo zemeljsko celino, -la se je svet v Tibetu dvignil tako visoko, da je s snežnimi zalogami postal neizčrpni vodni zbiralnik, sicer bi bilo v Aziji še neprimerno več pustinj in puščav, V vzhodnih predelih Tibeta pade še več dežja kot v zahodnih.
Mogočne reke izvirajo v Tibetu. — Hoangho in Jangce-kiang tečeta proti vzhodu, Mekong, Saluen, Iravadi, Brama-putra, Ganges ter Ind hite pro. ti jugu, v Lopnoorju, velikem slanem jezeru, pa se izgubi reka Tarim.
Najmrzlejši kraj ne le v Tibetu, temveč v celi Aziji je 4400 m visoko ležeči kraj Dota na poti iz Indije proti Lasi. Tako trdi major Ottley, ki se je udeležil leta 1904 angleške ekspedicije v Tibet. 45 km o-koli Dote ni nobenega drevesa. Neki raziskovalec je jahal nekoč po Tibetu devet dni, ne da bi bil videl drevo. Ledena planota Dota se postavi z 250 m visokim zaledenelim slapom. Menda ni bil noben kraj v Tibetu večkrat fotografiran kot
ta slap. Kraj leži blizu indijske meje. 60 km dalje ob slanem jezeru Bam-čo pa izvirajo pri vasi Guru vroči vrelci.
Se tako daleč, kot je od meje do Guruvrelcev, leži na križišču treh glavnih prometnih potov: proti Indiji, proti Si-gatzeju in proti Lasi, silna utrdba Giance, kjer je tudi sedaj indijska posadka, ki varuje trgovsko pot iz Indije v Laso. Prihajajo vesti, da zahteva Kitajska umik teh čet iz tibetanskega ozemlja. Staro tibet-sko ustno izročilo pa pravi, da je Giance-jcng (trdnjava) ključ do Tibeta. Ce pade ta, je Tibet izgubljen. Od Lase do Gianceja je nekako 230 km, od tega 130 km pustinje, kjer ni ne drevja ne hrane. In to v višini 4500 m. (Nadaljevanje sledi)
11
ZDI
so
Ameriške plovne drU~behafH-
pred kratkim naročile v tsC(ic burški ladjedelnici ,nAji-d‘ Wer/t» dve petrolejski .^LtjO Sterni po 16.500 ton, s ha 15 milj na uro.
Svoj čas je tržaški gradenj v tukajšnjih 1 ‘injo cah predvideval tudi ,fir'r(l2lo-ladij-cistem, iz neznan M.ll<etii gov pa so odločujoči cl ^ te nato spremenili načrte tf» gradnje odpadle, čeprav iT7la naravno, da se v Trstu, dve ogromni petrolejski ’ • ;j riji, grade tudi ladie'cist?nja (P prevoz petroleja, ki P n
7 noN
morju. Na ta način 1)1 ^,ega ladjedelnice prišle do u-obsega proizvodnje ih letei>° spešneje posegle v z°P jtr<r Vprašanje «proizvodnih ,.flfj škov)>, ki jih je mogoče ta. le z popolno zaposlitvi0
Prejeli srno-^
Industrijski vestnik J7anči-mesečnik, Ljubljana,	«sC'
čeva ul. 3 - s naslednjo ^ bino: univ. prof. tna.-{uetne kar - Vprašanje	^
proizvodnje; ing. J. mikat’ Produkcijski nom0Q'	ara
nika in u7^abno7"°7 - KV<> v praksi; ing. NI. ^ . jg^ra bt' liteia jekla in orodja (-g -ti čim boljša; Ing.1-	(rt
Domače konstrukcije str° naprav.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 in »4-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 8t. 20. m Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržalkl tiskarski uvod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-11., TeL 11-32 • Koper, Ul. Battistt 30la-I, Tel. 70.
90 din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno	^
Postni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložntSt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel, 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.ZO.Z.