62. številka.
Trst v petek 15. marcija 1901.

Tečaj XXVI
..Edinost
] .«•» eikmi nit dan. razun nerir-h !«■
uriikot. ob 4. uri zvečei

7a ee4o leto
-4 kron
pol leta.........12 _
*a det rt let* zji en niP*c
2 kroni
Naročnino e p'ačevati naprej. Na na-'■e Dre* ikrii.it*« -»»ro^i-itne *e uurava
m t •rr. -.e^.
r*o tobatarnab » Tn»tu w pr^idajajo po-•atnezne hevilke po S stotink nvč : t* -»u Tratil	po b »totink (4
&din cs t
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se računajo po vrniah v petitu. Z.a večkratno Daročilo s primernim popiiHtoin Pofiana. osmrtnice in javne zahvale domaći oelaai itd. »e računajo po poeoiibe
V»i dopisi naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ue vračajo.
i»;*f«n «U. HTIl.
V «4kotU Je Btoč!
Naročnino, reklamacije iu oglase »prejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvo iu tlskariia se uahajatn V ulici Uarintia Stv. 12. Epravi»lfit»o, in • prejemanje iiscratov v ulici Mulin piccolo §tv. 11. iimisu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost**
1 jtisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Sporazumljenje — kakor si je mislijo Nemci.
Avstrijske Nemce treba vendar- le d-eliti v dve vrsti. To je pribito si«*er, da Slovane sovražijo v-i in da vsi stremijo | w» razmerju, v katerem hi bili oni gospodarji, živeči v zbilju j»riviletrijav. Slovani pa {»odrejena bitja v organizmu »I rta ve. Vendar treba nekoliko razlikovati med njimi : one, katerim je pan-germanska agitacija pravi, resnični in j e d i n i smoter, in <»ne, ki bi ob vsenemškem plamenu hotel, trreti tudi svoje posebno slastno ju-hico. Oni prvi so odkriti ter gledajo »frank und frei t tja oez v dežele l tog i nje, matere j in; <iermanije. Drugi pa so previdni - špeku-lantje, ki bi hoteli agitacije prvih izkoriščati v svoje p -ebne svrhe. Ti pre\ idni -peku-.'antje bi r*e prav radi sftoprijazaili tudi z gotovostjo nadaljnjega in trajnega obstanka n z ne<»dvisnoetjo nase države, ali z malim priti r/k«im ak«»" država — njihova domena.
Ta vr*t avstrijskih — patrijotov so oetank1 nekdanje, vseruožne, taKoimenovane iustavoverne stranke*. oni maroderji, ki nerodno štorkljajo /a vojsko S<-h<".nererjevo in Molfovo, veselo korakajočo z razvitimi zastavami in ob hrupni glasbi tevtonski !
To so ti-ti |M»litiški maroderji v nemški g« meinlmrgschaft, ki nosijo liberalu e našitke na -voji itolitiški uniformi. I>e-ti so seda- v zatrati : to je poznati na njihovih glasilih. 'iako dolgo so igrali svojo neiskreno, zavra'no i^ro ter prižigali po jedno svečo paugerrnanizmu, drugo j>a svojemu lavstrij-ftvn«, <la jim preti resna nevarnost, da jim utrasneti — ol>e sveči.
Za nemškimi radikalci, ko so le-ti sedaj izdali glasno parolo, da je vsakdo te|»ec. ki je v Avstriji še patri jot, ne morejo lal.ko dalje, ako nočejo, da jim uga.-ne sveča av-strijstva: ako j»a -e lomijo od Schonererjeve vojske, jiin ugasne sveča — nemštva. A to M bilo zoj»et ugodno ob razpaljenih duhovih v nemških mašili, ako -i kako drugače ne za trotove svojega dobička.
Za Schooererjem vendar ne morejo, oziroma si ne upajo dalje. Kadi bi -e vrnili nazaj na varni pozicijo ravstri jstva . Ali kako, <ia ne Ik» škode ?! To je njihov »propad«, preko katerega ilčejo — mostu. Na poziciji »av^trijstva« treba računati z razmerami, z živim; narodnimi organizmi, ki sestavljajo
PODLISTEK	^
Viale KnževačResa pastirski list*).
11 >alje. I
I u mej tem, i .» so oni hinavci XIX. veka iMikiatili s -veta, ostale so krščanske kreposti, da tolažijo istega. Vera, Upanje in L.jul>ezen s<» mu pre<! smrtjo priredile tista divna jubilarna romanj-.«, kakoršnjih ni vi<lel o<1 mladem-ke dobe svoje. One so mu za^a-d ie križ na grobni holmec. Radi njih utiha-vata enjev in l»ol tlačenih sirot in se spre-n.ii.jata v tiho molitev.
Preko ininolega stoletja, **a tudi preko ne^a. ki je bil pred njim, seza začetek naše škofije tja v prva leta 17. veka. Iz prva sojo krstili : za svidaičko, a posvečena je bila znojem in krvjo mučenikov. Dalekovidni zadrti-U i škof Domitrovič jo je leta 1608 obdaril - škofovskim domom: samostanom Mar-čoin, odkjer so njeni škofje začeli neumorno
"-tavek v prvi vrsti druze«ra o«l«tavka v ''-erajStijenj nadaljevanju je me vemo.:kako je priAloi a> koliko -popačen, kar uic»ti tudi zmi.-*el. Tam stoji namreč: „A toliki« da naui ^rce bije. k" se >pomi-ojamo . . .>tati pa bi moralo: Ah. kako nam -e >»rce l>ije...." < 'enjeni čitatelji naj -i izvole ta popraviti, kakor tu označeno.
državo. Tako pravo računanje in poštevanje pa ima nekaj fatalnega na sebi ; izključuje namreč nemško uadvladje in glavni sedanji postulat Nemcev : nemški drifcavni jezik ! Po nemško - liberalnih nazorih pa nemško nad-vladje uključuje v sebi nekaj posebnega, na kar ne mislita ni Schonerer ni Wolf: vsa oblast bodi v rokah plutokratov, katerih glasilo je — »Xeue Preie Presse« ! To jim je sedaj veliko kočljivo vprašanje : kako rešiti travo »avstrijanstvaa ob enem nasititi kozo nemško- liberalne požrešnosti ?!
X'a njihovih glasilih je videti, kako trpe pod težo tega vprašanja. V njihovih glasilih je vpletenih sedaj tu pa tam sladkih zvokov spravljivosti, ali — z nemško-liberalnimi klavzulami. Tu pa tam vpletajo celo akorde nesoglasja z ntmškoradikalnim besnenjem.
Tu imamo n. ju*, pred seboj neki nemški list, ki vsakega ponedeljka prodaja svojo liberalno-avstrijsko modr^nst. Ime mu je »Mon-tagspresse«, a zalaga ga poznani štajarski liberalni grof Sturgk, ki sodi vso avstrijsko 1 politiko z visokega, vzvišenega stališča — kdaj postane on minister?!
»Montagepressec govori o stališču nem-: ških strank nasproti sedanji jw>litiški situ vaciji v Avstriji. In glej: nie ne govori o j>ostulatih nemškega binkoštnega programa in bi bila celo zadovoljna s kompromisno politiko. Ali tu prihaja klavzula: ta politika ne ' sme kompromitirati nol>ene stranke. Stranke na obeh straneh naj pridobljene delavnosti i zbornice ne izkoriščajo v strankarsko politiške namene in pa naj ne mislijo — to velja se-: veda za stranke na desni — ua osnovanje I parlamenrariško večine! Ali hočete, da povemo po domače, kaj hoče nemškoliberalno glasilo? Vse naj ostane pri starem, |>olitiška moč v državi naj Ik> razdeljena kakor je sedaj! To je sedanji postulat nemških liberalcev: vsa moč naj ostane v rokah Xem-' cev, krivica, ki jo trj»e Slovani, pa naj ostane |>etritk-irana !
Torej tudi na parlamentarno večino ne smejo misliti Slovani ! Zakaj ? 1 nu, če bi Xemci imeli nado, da oni sestavijo večino, bi »Montagspresse<; drugače govorila. Potem bi bila večina v* zbornici prvi pogoj za poni i rjenje !
Isto melodijo svira p red včerajšnja * Xeue 1 Freie Presse« v svoji polemiki proti zadnjemu govoru češkega j»oslanca Kramara, ki je bil izborno označil vso nevarnost n jmško-nacijo-
delati v zmislu vzvišenega nje poklica —
da namreč premostujejo prepad, ki je v nezgodah časov navstal med rodnimi brati,
otrobi jedne Matere sv. Cerkve Jezusa Krista. V tem stoletju je bil položen temelj tudi škofijskemu našemu semenišču v Zagrebu po škofu Pavlu Zoreu;u, gorečem pospeševatelju ! sv. J e d i n s t v a. Kakor on so si prizadevali tudi ostali škotje, počenši od prvega : Simeona V rat a nje, da vžgejo srca naroda, iz katerega so izišli, za vzvišeno i d e j o s v. S o j e d i n e n i j a (ujedinjenja).
Neumorno delo se jim je razprostrlo po vsej gornji hrvatski zemlji in je rodilo obilnega sadu. Tako je svidniška škofija razvijala svojo delavnost, sedaj ob l>olj, sedaj ob manje povo'.jnjih prilikah, dokler ni leta 1735 v dimu in požaru s silo osvojenega središča sv"jeKa Marče ter v krvi završila tedanje življenje svoje. Smrtno hropenje mučenikov, marčanskih menihov, je spremljalo škofa Ivanovima, ko se je z malim številom živih še menihov umaknil v Zagreb, a od tu na posestvo Pribic, darovano svidničkim škofom. Tu jim je sedaj ostal sedež do leta 17TH, ko ga je škof slavnega spomina Vasilij Božičko-vič prenesel na posestvo Tkalec pri Kri-ževcih.
V tem 1*. stoletju se je svidnička ško-
nalnega gibanja ra državo in dinastijo ter je označil kakor glavno nalogo Cehov, da so močan jez proti nemškemu valu, silečemu — doli proti Trstu. Ali posl. Kramar je našel tudi toplih akcentov za sporazumljenje z Nemci.
In glej sopet: »Xeue Freie Presse« daje umeti, tla bi Nemci dali govoriti seboj. Priznava cek», da je za avstrijsko državo predpogoj: sporazumljenje. Dunajski list se je drznil tako daleč, da pri poznava, da je jednako'p ravnost podlaga spora z u m 1 j e n j u. In o čudež: našel je poguma za zatrdilo, da tudi po nemško-radi-kalnem izidu volitev niso podrti mostovi, ki vodijo do sporazumljenja.
Ali kakor v »Montagspresse« prihaja tudi v »Neue Freie Presse« klavzula: mi smo za sporazum ljenje na podlagi jednako-pravnosti, ali take, kakor — si jo mislimo mi in ne Cehi. In potem vsklika patetično: je-li to pretirana zahteva, ako hočemo ohraniti nemško, kar je nemškega ? !
Tujo imamo zopet teorijo o njih nedotakljivi sedanji |>osesti. Kar spada v to posest, je — nemško ! Tega se Slovani ne sinejo dotakniti ! Nepotrebne nemške šole, nepotrebno nemško uradovanje v slovanskih krajih, trume nem ških uradnikov in profesorjev med slovanskim ljudstvom, umetno vzdrževano nemško gospodstvo po slovanskih občinah, nemški deželni zbor v deželi Moravski, češki po veliki večini itd.; vse take stvari spadajo, kakor znano, v nemško {»osest, katere se ni smeti dotakniti. To je postulat nemških liberalcev kakor v predpogoj za sporazumljenje : Slovani ne smejo staviti nobenih nadaljnjih zahtev v narodnem, [Kilitičnem in kulturnem pogledu, ki bi in vol v i rale kako spremembo na sedanjem stanju ! In ker imamo sedaj še malo, |>o nekod pa skoro nič, tudi v bodoče ne bi imeli nič! Za tako ceno so Nemci pripravljeni za sporazumljenje !
Slovani pa, ak'» se nočejo obsoditi v večno mrtvilo, ne vsprejmejo miru za tako ceno. To niso mrtve mase, mehanično priklopljene državi. To so živi organizmi ! A sleherni živi organizem ima tendencijo za razvijanje do onih mej, do katerih segajo njegove življen-ske sile, bodi že delujoče, booi še dremajoče ali vzbujajoče se! In če se tak živi organizem zaveda, da se mu je vskratilo kaj, je več nego naravno, ako misli na — revi ndi kaci jo. Slovanom avstrijskim so bili do sedaj krateni
fija še bolj razprostrla, ker jej je bil pod okrilje stavljen osječki vikarijat se svojimi župnijami, katere so naselili pobožni naši Malorusi, ki so tako sv. Materi Cerkvi s številom kakor tudi s pobožnostjo in udanostjo nadomestili izgubo vernikov nekdanje sriem-ske in pakračke škofije. Viharji, ki so bili zavi-hrali v gornjih krajih Hrvatske, so ugrabili tudi od tod mnogo vernikov iz krila škofije; ali ravno v polovici 1 S. veka js zasijala j zvezda sv. Unije v junaškem našem Žum-berku.
Tu sveti ona tudi danes z neobledlji-vim sjajem; a pod blagim delovanjem sv. nam pravoslavne k a tol i š k e cerkve je tu izišlo veliko število mož, ki so proslavili svoj rodni kraj, delujoči za svojo sv. Cerkev in škofijo, apostolskega kralja in za, svoj hrvatski dom !
Zapuščen je bil nekdaj in divji ta žum-berački kraj. Visoke mu planine, pokrite z neprehodnim gozdom, so odmevale od tule-nja zverjadi. Tja, daleč od sveta, so dognali bedne Uskoke, kjer naj bi se jim morda tudi izgubila sled.
Ali niti borba z nebrzdano besnostjo prirodnih sil, niti pretežka borba s pradavnim gozdom, kateremu so morali v krvavem znoju, otimati korak za korakom kamenita tla, ni
malone vsi pogoji za obstanek in razvoj, oni morajo torej zahtevati dalje vse dotlej, dokler seza njihovo pravo kakor živega, za življenje sposobnega naroda! Če torej Nemci zahtevajo, naj ne motimo z novimi zahtevami dispozicije za pomirjenje, moramo izjaviti slovesno: d a z a tako spravo n i s m o n a r a z p o 1 a g o.
Najnoveji ]»ostulat Nemcev : nič novih zahtev, stvar ostani, kakor je — je tako ne-zmiseln, kakor da bi hoteli velevati travi : naj ne raste: solncu : naj ne greje; človeku: naj ne diha! To bi bil boj proti naravi! A kaj je boj za nemško nadvladje v Avstriji druzega, nego boj — proti naravnim silam v tej državi ?!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 15. marca 1901.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) . Včerajšnja seja se je začela ob	uri po-
|K>ludne. Ta seja je bila za nas sosebno zanimiva, ker je bilo v razpravi tudi vprašanje druge železniške zveze s Trstom. Po dovršenih formalijah je odgovarjal naučni minister Hartel na nekatere interpelacije. Poslanec B r z o r a d je stavil na predsednika vprašanje, v katerem je polemiziral proti trditvam, v neki interpelaciji posl. Hvbeša, češ, da so se iz nekaterih čeških občin delavci spodili. Posl. K y b a je stavil do predsednika vprašanje, s katerim je zahteval od istega, naj takoj odgovori na večkratna vprašanja glede postopanja s češkimi interpelacijami. Na to so nadaljevali razpravo o predloženem investicijskem načrtu. Posl. Svlvester je govoril o predlogu glede gradnje druge železniške zveze s Trstom in je izrekel svoje zadovoljstvo, da se je vlada vendar enkrat odločila za gradnjo te železnice, katera bo velikanskega gospodarskega pomena ne le za Trst, temveč za vso Avstrijo in posebno za Češko, Moravsko in Slezijo. Potem je govoril o projektiranih plovnih kanalih, ki bodo vezali največe avstrijske reke na severu monarhije. Povdarjal je, da je treba najprej uravnati reke Labo, VI tavo in Moravo predno se misli napraviti med njimi kanale.
Predsednik je na to odgovarjal na vprašanje posl. Rybe glede čeških interpelacij in izjavil, da ostane pri svoji odredbi, dokler se ista ne nadomesti s posebno tozadevno cd-redbo v opravilniku.
I	I"
jih mogla uničiti ! Vrhunci in strmine visokih planin njihovih, obrasčeni sedaj s stoletnim gozdom, kažejo še danes jasne sledi : kjer jim je plitve brazde mučno rezal slabi plug. "Imena gozdnih čistin na vrh viših kažejo tudi danes, da so si tu sredi pragozda osnovali prvi dom, primorani ali boječi se barbarske sile.
Kakovo jim je bilo versko življenje a kako družtveno občevanje ob takih razmerah? Lahko je umeti, a tudi zgodovina priča o tem. Ali mej tem, ko jih je svet pehal iz svoje družbe, usmilil se jih je njihov Stvarnik in poslal jim v sv. Svoji pravoslavni ka-! toliški Cerkvi luč, ki je prodrla skozi naj-; veče gošče pragozdov njihovih ; prosvetlila I jih ter take zopet uvela v svet, kjer so premnogi njih, zavzemši odlična mesta, svetili ne samo v domovini, ampak daleč preko njenih mej. Na tako ozkern prostoru tolilzo in takih mož je dal malokateri kraj maj k i hrvatski domovini.
Oh ! kako nedohitna so pota Božje previdnosti ! Neusmiljena sila, ki je ta narod zatirala v te planine, da ga uniči, je bila še le sredstvo v božji roki, ki ga je semkaj postavila, da bo, kakor grad, sezidan na vrh gore, viden na daleč ; a bivši nekdaj sam prosvetljen — svetil bo tudi svojim ostalim
' I
Nemški radikale«* II e r p e r je stavil vprašanj« glede zlorabe cerkve v političke namene. Trdil je, da je gladin informacij, ki jih je zaje I iz klerikalnih listov, dokazano, da |»ro|Miveiiniki v dunajskih cerkvah tirajo klerikalno piopagmdo ter z le«* napadajo dve nemški stranki v parlamentu. Kadi Berber jevega jruvora je navstal prepir ined nem-škitni radikalei in krščanskimi socijalisti. Ko se :e prepir j»o'egel. dobil je besedo mlado-češki poslanec K a t la d. (iovornik je kritiziral tržaške trgovske razmere ter trdil, iia tržaški irUtržn nimajo dorolj /totfjefoeifa duha m poseinto zanemarja ju izrazno tr-ffjrnio, ker ne fmjijtt rizika. kateri /ta ;> r korist tzrozui fn/orim ueottlnui nu ftotreheu. Ihmrttfti! /r. ila fn in/ Mtfjaii zahr iloati tujij priftrairn za trifur.<ko lako. neffo je sedanja tržaški, ki /to/to!aotna ueilostatna. i * hi ne lunin iiasfirotora!t /trritimfi o uai-rtn druife ž'f* zniški s rez*' s I r Atom. vendar Uj treba načrt nataneno preštudirali, ]»osebno bo treba skrl»eti /.a potrebno reformo železniških tirf. Povdarjal je še potreln*. da se železniška mreža države pojmim in posebno še ona lokalnih železni«' < Vške in Slezije.
Zelezn ški minister vir. W i t 11 k je razlival. da pmllotja o I »sega projekte za gradnjo velik n železniških p rop, m e «1 katerimi je najvažnejša <1 r u p a železniška zveza s Trst n m. O m e n j al je, <1 a ta p r« d l o g a p <• m e n j a začetek nove e p <• h a 1 ti <* d <• i> e v gospodarskem življenju A v s t r i j e in da mora naša država skrln-ti za to, tla dogradi čim prej |M>trel>ne železniške "proge prvega reda, da ie v i;osj»< »darstvu ne pretečejo druge «Ir-Žave. Povdarjal je. da ho nova želez-nična zveza s Trstom velikega pomen a za Češko in da ni smeti gledati na provenijeneo (izvor► prometnega hlaga, ako se h'w'-e (Mivzdigniti Trst v veliko svetovno tr-žišče, kar je mogoče doseči le z veliko množino prometa. \ predlogi se je tudi oziralo na gradnjo lokalnih železnic in se ho tudi privatne železnice izdatno |>odpiraio. Sicer je predloga v tem ohziru še ne|M»polua in lx> kmalu sledila druga vladna predloga, ki lw> obsegala (M.jedine načrte lokalnih železnic. Tretja grupa predlog -e tiče investicij za obstoječe železniške proge. Petdeset milijonov je proračunjenih za napravo družili in tretjih tirov. 1 <m» milijonov za obnovljenje postajnih ftoslopij. i»4 milijonov za prometna in vozna sredstva. Minister je povdarjal, da ImmIo vse te investicije koristile domači industriji, oh rt u in d e I a v a t v u.
1'oljedeljski minister (riovanelli je izjavil v odgovoru na neko vprašanje, da se državni premogovniki ne pridružijo kartelu premoga, ker tak kartel niti ne obstoji. Na to se je seja zaključila.
Parlamentarne stvari. Včeraj popo-ludue so -e ešli na Dunaju načelniki nekaterih klubov. Ta konferenca je bila že po svoji -ustavi nekako simptomatična za sedanje parlamentarno položenje in morda tudi za — I »od« >če. < M strani nemške gemeinUiirg»ci~aft so bili namreč zastopani le krščanski socijalisti. Po »1'ieoolovem« zatrdilu je bil zastopan tudi italijanski klub. Rečeno glasilo meni, da je bilo to povabilo posledica dejstva, da so Italijani prešli v opozicijo proti vladi iu
da bo desnica računala tudi na njih glasove na glasovanjih proti vladi.
Zastopniki Cehov so izrekli željo, da bi se predloga o davku na žganje rešila pred Velikonočjo. da hod" mogli pokazati volil-cem vsaj na kako gospodarsko pridobitev. Poljaki so podpirali željo Cehov. Grof I >zieduszvcki je izrekel bojazen, da po Velikinoči državi i zbor ne ho sklican. On za svojo osebo sicer zaupa zatrjevanju vlade, ali ne tako njegova stranka. Potrebno je. da se vlada enkrat reši £ 14. — Zato treba dobiti od vlade zagotovilo, da dol k* poslanci priliko razpravljati o proračunu.
Nemško radikalna stranka je v včerajšnji seji protestirala proti namišljenim koncesijam, ki fih je vlada dala Cehom, da so odnehali od obstrukcije.
Bodočnost trozveze. Ni ga skoraj važnejega lista, ki ne bi razpravljal o tem predmetu. In če se spomnimo pregovora, da kjer je dosti dima, mora tudi kaj goreti, je težko odbijati iu;sel, da se nekaj pripravlja. Zagrebški «Obzor» omenja govorico, da je italijanski kralj sam od nekdaj .nasprotnik zvezi 7. Avstrijo in Nemčijo, v drugih "listih pa smo čitali, da tudi kraljica Jelena vpliva nanj v teiu zmislu. Morda je smeti tudi govorico, tla Avstrija nikakor ne misli obnoviti tiste glasovite klavzule — in ta govorica se širi tem intenzivneje — smatrati kakor simptom, da v razmerah med Italijo iu Avstro-Ogrsko ni več pravega soglasja. Mnogi sodijo in nam bi se zdelo to ftovsein naravno, da |m> razpadu ali vsaj oslabljen j u solidarnosti v trozvezi mora priti do spremembe v notranji politiki avstrijski.
Tržaške vesti.
Laški dokazi o »kriviei«, ki >e srodi
Italijanom. Kakor smo povedali včeraj, se je Italijanom zopet dogodila velika krivica. Njihovi listi dokazujejo T » črno na belem.
Deželni šolski svet istrski je sestavljen od namestnika kakor predsednika, treh deželnih šolskih nadzornikov, treh členov iz učitelj-stva srednjih in ljudskih šol. jednega zastopnika cerkve in treh odposlancev deželnega odbora.
Prva krivica, ki jo navajajo, da je to, da je mej šolskimi nadzorniki in referentom le jeden narodnosti in »kulture« (Ah !) italijanske, drugi pa so ali Slovani ali Nemci !
—	To da bi bila res grozna krivica, ker je jeden s a m nadzornik laške »kulture« ? ! Smešno. Nadzornikom je menda dolžnost, da
—	nadzorujejo šole. Ker pa za vspešno nadzorovanje šol treba znati jezik ljudstva, a gospodje od >laške kulture« ne znajo drugo, nego laški, se sami izključajo od takih mest. Radi nemških nadzornikov pa laški signori nimajo ni-kake pravice tožiti : to je konsekvenca dejstvu, da imajo v računih svoje politike tudi
—	podporo :>tega zistema, ki sili v deželo nemške funkeijonarje.
Isto velja irlede drugih nemških členov dež. šolskega sveta. »Piceolo« priznava sam, da sta med tremi dva Nemca, a kar je ravnatelj n« iteljišča v Kopru Slovenec — tako pravi namreč »Piccol»« — ni v dež. šolskem svetu iz učiteljskega stanu nobenega
bratom ter bo tudi živini izgledom pravih	šasto glavo, pogledal malomarno preko očal
čudes«-v. vi jih v vsem bitju toliko poje-	s svojimi izbuljenim, očmi služabnika božjega,
dinca kolikor tudi naroda more izvršiti vera,	zacmokai z debelimi ustnicami ter rekel malo-kakor jo čisto in celo čuva naša sv. Cerkev
marno :
prav
-lavna katoliška.
I Pride še. i
imam ze
Velik grešnik.
Povest-
»Takšnih služabnikov |k»1iio ječo...«
Pri vratih sta stala, ravna kakor struni, policijski stražnik, privodilec novega jetnika, ter ječar Budzko. Ko je Afanasij Ivanič dovršil pisanje, je s svojo plešasto glavo molče dal znamenje ječarju in ta je odvel novega
jetnika v sosedno sobo, za pregrajo, kjer so Ru«ki *r>isal t'- -V. Marnu n - Sihiri/**l\	I'<ilrnrsli.	..	. .	. ... . , ,	, .
letnike preoblačili v jetnisko oMeko m kjer
1.	so jih še }H»sled'ijič preiskavah. Mužik se je
Poklic, ime pokrajina, priimek ?« je	še enkrat ozrl po zakajenih stenah pisarne,
jM.vpraševal z zaspanim glas« »m nadzorni k jede.	na predalnik z listinami, na vrata, od zapi-
Afanasij Ivanič, stoječega pred njim mužika v	ranja zamazana in vodeča v pisarno, ter na plešo
dolgem temnem kaftaou.	Afanasija Ivanića iu molče je odmajal z
»Služabnik božji«, je odvrnil mužik	glavo, (kmeti, z gluhim, tresočim glasom, malomarno »To n: navaden človek, vaše visoko bla*ro-
ogleduje ir<»le stene jetniške pisarne : »Ciril«...	rodje«, seje oglasil stražnik nerazločno in po-
»To znači, da ne veš, kje si rojen ?« je	tihomauprši svoj pogled v pregrajo, kjer se je
vp: a šal srditim glasom Afanasij Ivanič, ne	vršilo preoblačenje, dvienivši <H~ij o<l papirja, na katerega je ne-; »A kaj?
kaj pisal z drobnimi, starikavimi črkami.«
»I nu, kako ti je všeč... Takšen človek sem. kakor si ti. Pa naj ostane: služabnik božji...«
»Res je tako... Pristav Akakij Semenič ga je zasačil v hiši za popotuike. Smatrati ga je bilo za popotnika, ali potnega lista ni imel. Takoj so ga preiskali, a obleke« je imel po-
Nadzornik je dvignil jtočasi svojo ple- sebnega kroja. Oblečen je bil črno kakor re-
I talija na. Mi pa trdimo — in kdor pozna g. Markelja v Kopru, nam gotovo pritrdi — da je stvar taka, da v rečeni kor|»oraciji sede kakor zastopniki učiteljstva dva Nemca in e n pristaš Italijanov ter — noben Slovenec !
In ker deželni odbor pošilja v deželni šolski svet — to se umeje — le italijanske delegate, in ker so, žal, sploh vsi Nemci se svojimi simpatijami na strani Italijanov in se svojimi antipatijami proti nam, si lahko izra- j čunamo, kako smo bili Slovani zastopani v tej korporaciji. Odvisni smo od dobre volje , vladnih mož in — korajže šolskih nadzornikov ! Ker pa manjka jednega in druzega, ne preti rujemo, ako rečemo, da je v deželnem j šolskem svetu istrskem navadno odločala — I dispozicija deželnega odbora — gospoda laška. In to v deželi, ki je po dveh tretjinah slovanska ! Da je deželni šolski svet res tako krivičen Italijanom, ne bi bilo v Istri 2<J000 slovenskih istrskih otrok brez šolskega pouka !
Tako izgledajo tiste prednosti, ki jih baje uživamo mi Slovenci in o katerih blebečejo laški listi! Boga naj hvalijo, dokler je zanje tako!
Oživotvorjenje »Dalmatinskega Skupa . (Dopis.) V politiki — v njenem pravem zmislu — treba razlikovati delovanje za sedanjost in delovanje za bodočnost. Kjer gre za bodočnost, moremo snivati, željeti, snovati o idejalu, a ko gre za sedanjost, treba računati z dejstvi in številkami kakor v trgovini.
»Edinost« je pred nekoliko časa v uvodnem članku »Sramotna dejstva« konstatirala dejstvo, da niži sloji dalmatinski, živeči v Trstu, ne občujejo s Slovenci bratski, ni v društvu, ni privatno; ob enem je člankar konstatiral, da v Trstu živi veliko število Dalmatince v.
Podpisanemu se zdi neverjetno, da se za Dalmatince ni že vsaj preti tridesetimi leti zasnovalo posebni« društvo. Ako bi bili Dalmatinci imeli svoje društvo s tridesetimi leti življenja, stale bi danes slovanske akcije v Trstu malo drugače, nego-li v resnici stoje . . .
No, »bolje pozno, nego nikdar«. V nedeljo dne 10. t. m. se je vršila prva obča skupščina »Dalmatinskega skupa«. Na skupščino je došlo kakih 1(>0 oseb, Hrvatov, Srbov in Slovencev. Med raznimi predlogi, stavljenimi od navzočih oseh, je vreden, da ga omenjamo oni veleuglednega g. Lazara A n i č i č a, Srba : naj bi se društvo imenovalo »Jugoslovansko društvo«. Namera g. Aničiča je bila plemenita ter so jo snovatelji društva pismeno vzeli na znanje. Na prvi skupščini se o tem predlogu ni moglo ni glasovati ni razpravljati, ker tega ne dovo-Ijujejo pravila, odobrena od visoke c. kr. oblasti. Z druge strani pa moram omeniti, da je našemu društvu namen : da združi in zje-dini vse sloje štokavske in čakavske. Ako hi društvo imenovali j u g o s 1 o v a n s k o, morali bi pristopiti vsi sloji slovenski (kajkavski) — a oni imajo že svoja društva za niže sloje, katera štejejo o—1 tisoč členov. Da smo hoteli krstiti društvo po onem, kar je in kar ima biti, mogli smo mu dati ime : h r v a t s k o - s r h s k i skup. No, ogromno večino štokavcev (in č a kav cev) v Trstu tvorijo Dalmatinci. Kadi tega in d»u-gih razlogov.....diplomatične nravi kr-
dovnica, samo robovi obleke so bili rudeči. Kučma mu je bila tudi črna. vrhu tega je iinel s seboj še cerkvene knjige, voščene sveče ter »patrahilc. Akakij Semenič mu je pobral vse to, kajti to je res nenavaden človek... Pa še to mi je Akakij Semenič naročil, da bi si ga, vaše visoko blagorodje, posehič ogledali...«
Ta opomba je že povsem razjarila Afanasija Ivaniča. Ves je zarudel. zakašljal ter zarohuel s hripavim glasom :
A jaz naj iinirn za takšne popotnike sobane, a ?... Ves grad je že poln : jabolko ne bi imelo več kam pasti... A ob tem lovite Še po hišah za popotnike ter vznemirjate dobre ljudi. Povej svojemu Akakiju, da pri meni sedijo takšni temno- modri golobje, kakor : Sleza, Čečen, Akvamarin. Da, povej mu, ko bi mi poslal celo samega metropolita !
Kadar se je Afanasij Ivanič jezil, bil je j podoben puranu ; radi tega so ga v gradu že od davna klicali za »Kasuara« (žrjava). Starec se je neprenehoma zadiral, rudel, za-dušljivo kašljal ter preklinjal svoj ječarski urad. Ozmerjavši stražnika in pristava Aka-kija je potem kričal samo radi tega, ker je bil podoben stroju, ki se ne da kmalu vstaviti.
«Povej tudi svojemu Akakiju. . . da !...
ščeno je društvo — po dolgih dogovorih iu resnem pretresanju — »Dalmatinskim skupom«.
Na prvi obči skupščini je bil izvoljen odbor kakor sledi: predsednik: Ante vitez V u kovic plemič Vučidolski, c. k. dvorni svetnik iu poslanec v državnem zboru ; odborniki : Andrej Sirov i č, književnik in veletržec : Štefan kap. D a b i n o v i č, bro-dolastnik : Simo kap. M i 1 i n o v i ć, brodo-lastnik; Peter L o r i n i, c. k. nadzornik ribarstva ; Peter kap. I v e l i č ; prof. Štefan C u b r e t o v i č; Ante B o g ti a novi ć, trgovec ; dr. Drago Luke ž, pravnik; namestniki : Roko M a ro e v i č, uradnik; Filip I v a u i š e v i č, trgovec (crven-kapa) ; Josip M a r i n k o v i č, pristaniščni nadglednik (no-stromo); pregledovalci ričunov : Pavel Tri p-k o v i č, veletržec : Mate kap. Kosov i č, Hugo pl. Stru p p i.
V	prvi odborov." seji dne 1-1. t, m. so hiii izvoljeni: g. Sirovie, podpredsednikom, g. prof. Oubretovič, tajnikom, g. Bogdanović, blagajnikom.
»Dalmatinski s k a p« živi od n e <1 e 1 j e o p o 1 u d u e, a že šteje n a d 100 Č l e n o v. Zdi se, da bi mali počete k mogel imeti velik zvršetek.
V	»Dalmatinski skup« more vstopiti sleherni Slovan. Cleni-utemeljitelji plačajo ->0 ghl. enkrat za vselej : Cleni-podpiratelji, bivajoči izven Trsta, 5 ghl. na leto. Pisma je pošiljati gosp. prof. Cubretovicu (c. k. akademija za trgovske in pomorske stvari).
Dr. T.
Z Opeill. »Zvon« je Cul zvoniti v cenjeni naši »Edinosti«, da prirede pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda veselico ravno istega dne, ko je on mislil vdariti na svoj > plat, pritrkovaje k veselici : radi tega zapoje on še le dne 21. aprila. V svesti si, da si. bratsko društvo z veseljem vzame n i znanje ta ukrep, priporoča se »Zvon« za obilen obisk na svoji veselici. Tako ne bo treba, da se dne 14. aprila razdele tržaški Slovenci nu dva tabora, ampak složno »Podajo naj se tja Na grič svetnika Jakoba, Kjer videl luč sveta Naš narodni je dom Naprej !
Zanaša se pa »Zvon« in gotov si je prav velike u-leležbe onega dne, ko se on »za-zihljet in »zazvoni« na veselico. V tem času si oskrbi novih, lepih »vrvij« v podobi igre, pesmi itd.
Naj bi prijetno za .'krnel ta sklop »Zvona» na vsa narodna ušesa in zazvenel v narodno Čuteča srca: naj bi vsakdo: »Zvonenje »Zvoni« slušal rad« dne 21. aprila »i'01.
Ubogi Tržaeani! Pišejo nam: Tržaški iredentovci vedno povdarjajo, kako treba skrbeti prvo za meščane in potem še le za — tujce! Ali kako izvršujejo to načelo v praksi ? Pri tramvaju n. pr. je še vedno cela vrsta »kontrolorjev« in drugih uslužbencev, ki so došli semkaj iz Italije in ki grizejo kruh iz-pred ust našincem. Celo eden nadzornikov pri javnih pometačih je neki Noni, italijanski podanik, ki služi lepih 1 o() kron mesečnih !!
Ukradeni crcvlji. Včeraj zjutraj so zaprli neko 17-letno Angelo K., ki je na sumu, da je hišni gospodinji, pri kateri je stanovala, ukradla nove čevlje.
A čemu love takega bedaka J Naj bi šel svoj o pot s svojo kučmo in kadilom... Hvala Bogu, svet še ni z deskami zabit*.
V	tem hipu se je začulo v pisarni stopanje težkih nog, na to se je prikazala na vratih dolga, gladko ostrižena glava. Po hoji je l>ilo pričakovati teikega človeka, vstopil pa je suh, sključen, nekak izušen subjekt. To je bil zloglasni Akakij, groza vseh tatov, roparjev in razbojnikov. Nekaj posebnega je bila Akakijeva glava — bila je dolga, ploščata kakor posušena riba. Kratko ostriženi
, lasje so mu stali po koncu kakor ježevo bo-; dičie. Shujšano, opaljeno lice je bilo ozaljšano z dvema primernima, sivima očesima — ter ; te je spominjalo ure, kadar stoji. Dolg nos, ' dolgi roki in nogi, dolgi hrbet kakor bi ga imel začasno izposojenega od koga drugega
»Mi o volku, a volk je že za skednjem*, je zavreščal Afanasij Ivanič.
Mesto da bi odgovoril je Akakij — po svojem običaju — naj poprej prevohal zrak, pomolil naprej spodnjo ustnico ter pomežikal z jednim očesom. Stražnik je povsem otrpnil. Ozrši se naokrog se je Akakij skrčil, pristopil k mizi ter stegnil svoje dolgo roko, zmerom hladno kakor žaba.
(Pride šel.
Pretep. Včeraj zjutraj sta se blizu f>ra-	lam začel pretepati žnjim. Hkrati f>a je Kr-
voslavne cerkve pretepala 2*-letui voznik	stič potegnil steklenico s črnilom, da bi jo
Ivan 1*. in "trt-letni kocijaž Dominik X. Pre-	zabrusil v nasprotnika, ali — polil je samega
tep je nastal s tem, <la je kocijaž udaril	sel»e in odšel ves črn k svoji teti Jambrosiji.
voznika z bičem, mene, da je isti » svojim	In kako je preklinjal o tej priliki! Ali pri-
vozom zadel v njegovo k»tčijo : končal pa je	pomniti treba, da je oni človek tako na-
pretep na ta način, da »ta bila oba odvedena žajfal Krstiću, da si ta pretepač parna policijo. Tam so ju vzeli na zapisnik in bo več upal v rečeno gostilno, potem izpustili.
goljufije. Med sodno razpiavo je izjavila, da sti še dve visokostoječi osebi, katerib pa ni hotela imenovati, sokrivi na goljufiji. Ha, ha! XX-stoletna kultura !
Zadnje besede vladarjev. Zanimivo je znati poslednje izreke umirajočih vladarjev, ki imajo marsikdaj veliko pomena v sebi. Angležki kralj Karol II se je poslovil od X Odbor pe v s k o-b r a 1 n e g a dru- sveta s sledečimi besedami : »Ne pustite
ne
Božjast. 31 letnega Josipa 11., iz ulice	št v a »Ilirija« pri Pobegih poleg Kopra umreti moji ubogi Nellvki«. Ta je bila neka
I)', no ta št. 7. je prijela včeraj popoludne v	izreka tem poiem najtoplejšo zahvalo bi. gč. 1 glumica, njegova prijateljica. Henrik IV. je
uli«-i < "rosala lx.zjast. Padel je na tla in se	Milki Mankočevi v Trstu ter bi. gosp. j rekel siru \Valterju : »Dragi, kaj je to ? Ah,
na steklenih škrbinah r nočno urezal na roki	Radoslavu Srebotnjaku na Prošeku na j to je smrt!« Viljelm III. je vprašal mirno
in vratu. Odnesli so ga na zdravniško po-	knjigah doposlanih temu društvu. — Bog svojega zdravnika : »Bode-li ta položaj še
stajo, kjer so ga obvezali.
Najnovejši šport ! Neka ^»-letna Josi-pina O. iz ulice Peseberia se je delala včeraj. kakor da je spila iz steklenice nekaj ogljene kisline. Poklicali so takoj zdravnika z zdravniške jtostaje, kateri jej je izpral želodec. Po dovršenem delu pa je dozdevna samomorilka izjavila, da ni spila niti kaplje kisline iu da je ste klen ko samo dejala k ustnicam.
Neprilika na ulici. Včeraj |topoludne se je p"mikal |»o stari mitnici mrtvaški sprevod Možetsčevega podjetja. Kar na enkrat je zdmilo z osi prednje kolo voza, tako, da bi se bil voz kmalu prevrnil. Pripeljati so morali drug voz. Med množico, ki se je nabrala, prerinil s+* je neki 1 .'»-letni < leča k Josip S. iz zajrate Olio in ukradel neki g«»sj»ej novčarko iz žepa. Ko je pa videl. da so ga opazili, vrgel ie novčarko od selte in zl»ežal, ali kmalu rta to ga je ulovil stražar in odpeljal na |H»li<*ijo.
Izvrstna varuhinja. 31-letna Hišina Antonija M iz Trsta je jh>ptodala svoji gospodinji. katera -e je bila šla zdravit na Dunaj, za kakih -~t<>0 kron j»erila. Pol. oficijal Titz jo je opazoval že nekaj časa sem. ker se mu je zdela sumljiva, ker je ono perilo prodajala skoraj za nič. Poizvedoval je radi tega o njeni osebi in kraal.T prepričal, da so stvari, katere pr<»-daja, ukradene. Včeraj zjutraj je šel na njen dom in jo dal zapreti.
\ a i: I a smrt. Včeraj zjutraj se je svoltodni luki zgrudil na tla 29-letni Ivan Ferluga i/ uli<-e Molino a vajtore ^t. H. Stražarji, ki -o prišli tja čez nekoliko časa, da prenesejo reveža na inšjtektora?, dobili so ga že mrtvega.
\rsreea. 33-letnecnu mizarju And
plati !
dolgo trajal?« Ljudevit XVIII. je umrl z
gospodje poverjeniki ne morejo vršiti svoje naloge, kakor bi bilo želeti, se sklene, da se osnujejo nova poverjeništva za okraje, kjer bi bilo to potrebno. V ta namen se bodo naprosili sedanji poverjeniki, da nasvetujejo odboru, ali in kako bi bilo deliti njih poverje-niški okrog, in komu naj bi se poveril novi posel. Sklene se, da se izda gg. poverjenikom posebno navodilo za njih poslovanje. To navodilo obsezaj zlasti določila: l. da naznanjajo odboru tudi premembe posameznik članov, 2. da zbirajo vplačano letnino in jo za vse člane svojega okraja skupno pošiljajo blagajniku. da en iztis nabiralne pole, ki se jim doposlje v dvojniku, obdrže zase.
K u d o 1 f P e Č a r i č, predsednik pevsko-hralneira in kon-»um-uega društva pri Pobegih.
besedami: »Kralji bi morali stoje umirati«, j enega pa vrnejo odboru, 4. (ta svoječasno Karol IX. v čegar vladanje pada »Bartolo- sami razdele med člane svojega povorjeništva mejska noč*, je umiraje vskliknil : »Sestra, j društvene knjige, ki jih bode odpošiljal od-sestra, glej ubijalce, glej kri! Krivično sem bor skupno za vse člane le poverjenikom, f>.
postopal. Bog, odpusti mi!« Zadnje besede j da pridobivajo za društvo tudi druge rodo-nesrečnega meksikanskega cesarja Maksimi- j ljube, zlasti imovitejše, potem šole, krajne in
Vesti iz Kranjske.
*	J u b t le j na u bo ž n i e a v V o d in a t u bo jeseni slovesno otvorjena.
*	Parobrod na vožnja po Lj ubija- ( ^ ^ 1|strelili ol,rnil se je do vojakoVy fej ; gg. okrajnih šolskih nadzornikov). Ukrene se,
ljana so bile: »Uboga moja Šarlota!« Mislil okrajne učiteljske knjižnice (glede zadnjih se je na cesarico. Neapeljski kralj Murat, kate- l>ode odbor še s posebno prošnjo obrnil do
niči. za katero je dobil dovoljenje gospod ^ ^ naperili pu^e vanj, in rekelLjudje, ' kar je treba, da dobe nekateri okraji svoje
Fran Kotnik z Vrhnike, prične prihodnji mesec.
samo ne
lice,
Vesti iz Štajerske.
—	«Slovenski Gospoda r> p r e <1 s o d i š č e m. Bivši odgovorni urednik tega lista, Avgust Janša, je stal pred sodiščem radi neke notice, ki je doižila Nemce, da so zažgali neko hišo. Na predvčerajnji razpravi pa je obtoženi pogumno — izdal pisca dotične notice. Da-li je s tem rešil sebe, to pa je drugo vprašanje.
—	Samomor. Na Zidanem mostu se l:U'ro**°-je vrgel pod vlak dela vet* Anton Majcen. Vlak mu je odtrgal glavo. — Majcen se je usmrti!, kei* se je bal kazni.
—	M ost č r e z D r a v o p r i M a - i r i bo r u. Ministerski prednednik je v državnem zboru odgovoril, da se izdeluje sedaj splošni projekt za ta most, in da po dogotovi jenj u načrta stori vlada potrebne korake,
v da se določi natančen troškovnik.
—	K a j i e z I j u d s k i m štetjem v Celj u ? ».Skoraj vsa mesta, po tudi trgi :u razne občine naznanili so že davno uspeh letošnjega ljudskega štetja. V Celju pa še
streljajte v srce, Bog z poverjenike. — III. Sklene se, da se prosijo vami!« Kihard I. je še umiraje odpuščal svo- , podporo: si. deželni zbor Kranjski iu vse jima sovražnikoma, Betrandu in Goudronu, večje posojilnice, oziroma tudi hranilnice iu ki sta strnljala nanj, rekši: »Mladeniča, jaz zasebniki. — IV. Da se pospeši vnemanje za
vama odpuščam«. Potem seje obrnil do svo- ! društvo, se bode o važnejših sklepih o Iboro-jega spremstva in rekel: »Odvzemite jima 1[rovih sej poročalo v časnikih.
Brzojavna poročila.
Vojna v južni Afriki.
KAPSTADT 14. (B.) Reuterjeva pi
okove, dajte jima nekaj šilingov iu pustite ju,	(Zvrsetek pride.)
naj bežita«. Aleksander I. je skušal pomiriti svojo soprogo z besedami: »Vidim, da te ta dogodek uničuje, ali tako mora biti«. Jakob V., kralj škotski, je dobil na smrtni postelji ve-<t. da mu je žena rodila sina ter vskliknil i
»Žena je bila prva nositeljica krone »arna javlja : Kuga se razširja na resen na-in s ženo konča tudi kraljestvo«. In zgodilo čin- oblasti so predložile naj bo vojaštvo v se je tudi tako, ker njegova hči, kraljica taboru in v vojašnicah konsignirano; tudi Marija Škotska je dovršila svoje življenje na , m'-,(i Evropejci se množe slučaji kuge. Danes morišču	so oboleli štiri Evropejci in 8 urojencev. Do
Ali bi bilo to danes mogoče? V letu'se<laJ Je 37 osel> »mrl° na	Pričelo je
1S79. je izdal angležki parlament ta-le za- splošno cepljenje. Danes so cepili 2000 uro-kon: »Vse žene, brez razlike, starosti in >ncev. Tudi v Malmesburgu seje pojavila imetja, devojke in udove, ki bi v to svrho kuga. da prevarijo možke, ličile lice in ustnice,
nekaj kuhajo in pražijo skrajno skrivnostno. n< t rej u J*rjpr:i vljeni smo lahko Slovenci na naj-< oku iz ulice Istria št. 12 je odnesla včeraj h u j - e presenečenje. Dasi celjsko krožna žaga štiri prste. Prepeljali so ga s }^vdo.ne,uštvo neprenehoma jadikuje, kako
kočijo v Itolnišn.......Slovenci rastemo v Celju liki gobe po dežju.
Brc/ dela. Neki stražar je nalete! vče- uašlejej0	naji>rže bore malo več, nego
raj na neko 17-letno dekle iz Pazina. Mla- pred 10 leti> ne t.elr> _ manj. PoZQamo
denka je itovedala, da je prišla v Trst iskat . - i . •	► ? <a • * i'- i u^o
1	J r	ta »čudotvorni« aparat, i5aj so leta looO —
službo. a da ni inogla dobiti nikjer dela ter ,	• i *r ca	i - « ■ .	,
"	J	ko smo se bili Slovenci plašne in tihe ovcice
— nas mnogo več našteli, nego pa 1. 1H90,
Ustaja na Kitajskem.
u potrebuje vale dišavne mila, umetne zobe in	PEKING 14. (B.) Reuterjeva pisarna
lase. steznike, krinoline in čeveljčke z viso- javlja, da Kitajci odločno oporekajo onim kimi petami — je staviti pod obtožbo kakor določilom Mandžurskega dogovora, ki jih vedeževalke in čarovnice. Tako sklenjen za- omejujejo v reorganizaciji kitajske vojske iu kon je proglasiti neveljavnim in ovrženim, v uvažanju orožja in streljiva. Tudi proti
Kazpis častnih nagrad. Podpisano
da je grozno lačna in brez nijednega nov-
čiča. Stražar jo je odpeljal v ulico Tigor,	ko ^	Xemci vohati nevarnost sloven- j vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih
Kjer dol.! revica vsaj jesti.	skega naraščaja. Toda, to pot hočemo po- učiteljskih društev« razpisuje dve častni
In zopet kava. Včeraj so zopet zaprli	^ledati v vge tajne kotif.ke nem^ke <Uplo-1 n a g r a d i f
čira je dokazano, da je žena tako postopala«. , nadzorovanjiu kitajskih uradnikov po Rusiji Pa ne da bi bile žene leta 1879. slabše, nego , ^ se °gla«ili s protestom. Določila dogovora so dandanes.	so	predmetom razprav. Sodijo, da Rit-
LoterijSke Številke, izžrebane dne 13. rsiJa 'remeni ta določila. Četudi do sedaj
na tek"tu konvencije niso ničesar spre-
' menili.
\VASHIXGTOX 14. (B) V tukajšnjih uradnih krogih sodijo, da se rtisko-kitajski dogovor glede Mandžurije podpiše; k večjemu, da bi se vlasti hitro uprle. Pod pisanje skoraj gotovo dovede do deljenja Kitaja. Zjedinjene države so si prizadevale od pr-
marea : Praga Inomost
:;o 13
,s 63
15
4 S
49 «5
nekega !**.Metuega Alojzija P. iz Gorice, ker je hotel «wlnesti iz slobodne luke 3 kg. kave.
Dražbe premičnin. V soboto, dne Iti. marca ob 10. uri pred pol u d ne se i »odo vsled naredite tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražite premičnin : Greta	hišna oprava: ulica Chiozza 31,
ledenica.
Vremenski Tentnik. Včeraj: toplomer ol» 7. uri zjutraj s.l. oi> uri |M»poludne 14.0C*. — Tlakomer oi> 7. uri zjutraj 7<i^.7.
to 10T> in 60 K za tlva najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj tri ti-
piše »Domovina«. Mi tržaški Slo- ' skovne pole/
macije.« Tak
venci pa v.-klikamo : Vse, kakor pri nas ! Krivičnež je krivične/., pa naj bo Uoh ali Nemec !
Sklica telji.
Vesti iz Koroške.
Ljudsko štetje. To smo že pove-
— Danes plima ob ."t.lM predp. in n\> 7.31 ,ia!i- da v Celovcu našteli le492Slovencev, p p.: oseka ob 0.34 predpoludne in ob 0.48	jih je 1,1 lo leUl 1890 še 723. Slično se
p»}wtliid»e.
Občni /bor žensk« sv. <"ir'la in Metala za Trst b<» dne m. in ne 17., kakor je bilo naznanjeno.
Odbor
je zgodilo tudi v Beljaku. Število Slovencev se je skrčilo od 'J I1.' na '.'1 — to je: šteti jih p<tdružniee dražbe niset hoteli.
t.	X e z d r a v o v r e m e. Tudi na Koro-
škem je — kakor posnemljeino iz »Mira« — nastopilo topleje vreme, ki pa je neugodno in
Za žensko podružnico družbe sv. nezdravo. V ponedeljek je v Celovcu padala j Cirila in Metoda sti darovali gg. Rezika in toča. v Rožeku pa je bliskalo in grmel
Spisa morata biti izvirna in primerna ' otroškemu duhu.
Rokopisi naj se pošljejo predseduištvu i »Zaveze« do dne 1. j u u ija t. 1.
Pisatelji naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v ' zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotičnega spisa.
Spise bodo ocenjali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa ltosta last »Zaveze« in izideta kakor III. in IV. zvezek »Mladinske knjižnice«.
V Ljubljani, dne 7. marca 1901. Vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« : D r a g. C e s n i k.	L. Jelene,
tajnik.	predsednik.
vega začetka, da bi preprečile vsaki tajni dogovor glede Kitajk in bi vsakako prigovarjale temu dogovoru.

-C
p ii tovarna
pohištva vsako vrst«
V Ka Gruden, ker se ni-ti udeležili plesa Ib*r da smo notri sredi poletja. —
preobrača in kakor da je skoči lo iz starega tira — tudi klimatično razmerje.
Celovška realka je dne 3. t. m. obhajala svojo 50-letnieo.
ITk/i Iz odborove seje »Slovenske šolske K PrMa",u	"
'to, ka-	*	i J	bi
V « "atlce«. Odbor »slovenske solske Matice« J*f>
irzaških gosjta 'J K.
Vesti iz ostale Primorske.
X D«-. Kari D u k i č. Včeraj je umrl v Voioskera zdravnik dr. K. Dukic. Pokojnik je bil v visoki starosti *f> let.
Alessaadro Len Miozi t Trni
Piazza Rosario 2. (šolsko posJopje).
t/hor t t uprt a rij* h. *rr«Hh io hlikuli. IluoliirAB	iriulU In frasko
ita £aht«*To.
Cene brez konkurence.
** na brod ali jm tu kaj zaraiaaM.
je imel <ine 10. svečna t. 1. v konferenčni sobi I. državne gimnazije v Ljubljani svojo sejo. katere so se udeležili : predsednik gosp. Henrik Schreiner in odborniki gg.: dr. Janko Bezjak. Viktor Bežek, Jakob Dimnik, Frančišek Kinžgar, Frančišek Gabršek, Frančišek Hubad in Andrej Senekovič. I. Blagajnik, g. ravnatelj A. Senekovič, poroča o denar-
Razne vesti.
25-letnica ruskega dnevnika. Dne 13. t.
Krstič -- p re t e p a č. Nekega dne m. je slavil petrograjski dnevnik »Novoja i uem stanju društva. Vplačalo je 540 rednih je d< -el Krstic' na }H»stajo na Reki. Ker pa Vremje« ^;">-letnico svojega obstanka. Ob 'J. J in 7 ustanovnih členov 1*340 K; stroškov je -c je neki tam navzoči človek malce {»ošalil uri popoludne se je vršila v uredniških pro-teto J ambrozijo t (tako imenujejo sploh štorih oficijelna slavnost, zvečer pa je bil v
tisto Krstieevo nesnago «Našo pravo slogo»), je zahteval Krstič o<l redarja, naj prime onega Človeka kakor kakega lopova. Tej zahtevi seveda redar ni mogel ustreči. Ker pa se je Krstič hotel maščevati na v^aki način, je sledil onemu človeku v neko g«»stiluo in se
gledališču slavnosten banket.
Korupcija v Italiji na vseh koncih in krajih. Te dni je bila v Rimu jto večdnevni razpravi mejna grofica S a n t a s i 1 i a, ti v orna dama kraljice Margerite,
obsojena na 14mesečno ječo radi večkratne
n n n n n n n
bilo 103.06 K : torej ostane v blagajnici 2236*94 K. II. Iz poročila tajnika, g. nadu-čitelja Fr. Gabrška, je posneti, da je razen prejšnjih oglašenih še 108 društven i ko v, ki so letnino še na dolgu- Mnogo poverjenikov JE pa še ni vrnilo nabiralnih pol, niti naznanilo pristopivših členov. Ker se je pokazalo, da
Pm slov. zaloga pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Ćernigoj-a
se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
4 u a desni strani cerkve sv. I*etra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
so nekatera poverjeništva preobsežna in torej
KKKKKKKHKKKKKKKK
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio«
posredovanj«, posojila menični eskompt. razvlnkuliranje obligacij.
vrad-i«
feivnostenskš basi
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 2L
Centrala v Pragi. ^
Podrntnice v Brnu, Plznu. Budejevicah, Pardublcak, Taboru. Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi.

ZAHVALA.
Podpisana rod I »ina v svoji neizmerni žalosti n»jir-kren«*je zahvaljuje vsrm dragim sorodnikom, prijateljem iu znancem, ki so jej oh nenadni smrti nje wjH»zahne
JULIJE
podali toliko doka/ov pravega soeiitja iu ki -o neftozahni |M>k«>jni<-i s kaza li poslednjo ea>t, spremivši jo k večnemu počitku.
V Trstu 14. marca liHJl.
Družina Skapin.


predzadnji težen. Srečkanje nepreklicno
23. marca 1901
Glavni dobitek v vrednosti
0®.OOOKR0N
©
Varstvena znamka: SIDRO.
v gotovini z 20 °/0 odbitkom.
Srečke Jnvalidendank
po 1 krono.
U
priporočajo :
Josip 1 to I a tli o. Mamil wV C.o. Jlereurio Triestino. Ig. Neu-luanu. Henrik Scliiffmann.


i IVI. U. Dr. Ant. Zahorsky t
j prijN»r"ča svojo p.>m .č ria porodih, abortih P 3 iu vseh žen-kih imle/nih, kakor:
©
P P
I
i
a
LINEMENT. CAPSICI COIP. i
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstan, Intlcćine h hi ž t* če mazilo dobiva se po so stot., 1.40 K in po '2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pa/.i edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko ,,SII)K(>" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se „ sprejme originalni izdelek.	/ O \
Ricbterjeva lekarna uri zlatem levu v Pra°i i ^Tf
1»
a

§
rednosti v jierijod'
nekrvav en je, beli tok.
^	neredna lega aiaterniee it I., kakor sploh
1	v v sel \
4
-lučajih bolezni.
O rdi n nje uliea (arintia stv i»-ll in od *2-4.
s. od
Krompir za seme,
fine vrste, pošilja v vsa kej mo/ini vedno; A 1 Oj / I j k a II c
t rjrove«*
v Ljubljani. I huinjskn c-<*st;i.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice prejemnice, iimnic in peresnlc. ogledal in leleinih blagajn, po cenah, da ae ni bati konkurence.
GCRISIA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (iorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin jt*? kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr: zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljie. ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 fikatljicami 1 gld. 5 kr., pri prejšnji vpo šiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr . 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki j gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
IHmaj l„ Sin^Tstrasse štev. 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice41'
zniiit vati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sieer z rudečimi črkami.
esenea imenovana.) — Lahko razstopljn-joče zdravilo, dražilnega in kn-pčujoeega učinka na želodee pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 2'2 kr., 1 dvanajstoriea steklenic 2 trhI.
Balzain zoper* ozeblino
J. Pserhofer-jev. ! lonček 40 kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo 155 kr
J. Pserlioter-jev sok iz ozkega trpcitca^Si^J.
J. Pšerhofer-jev balzam
„..U 1 stekleniea 40 kr.
zoper golšo, s	1>r0fSt0
pošiljatvijo '>."> kr.
Stoli -ovi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooec in živce, 1 liter kola-v ina ali eliksirja 3 gld., 1 .. litra 1 gld. »io kr., V4 litra .s."> kr.
J. P.serliofer-jeva grenka želo«lena tinktura
,1 Pserliofer-jev balzam zoper rane. ' 1 ^k,kerni<a
Ta n 11 o e li i n i n-poni a tla
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las. 1 pušica '2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček ">o kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7f> kr.
I ni verzal na čistilna sol
A. W Bulrich-a. domače sredstvo proti sbtbi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Hranilne v lose sprejemajo se od \sa<*ega, <-e tudi ni član društva in r-e obrestujejo |h> 41/-®/«, »e da hi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo j-e -amo elanom in sieer na menji«*e j«; °j9 in na vknjižbe p«» «r,1/2 °/o*
1 radnje vsaki dan .«1 «lo	ure dopol.
iu 'J. 3. nre popol. razveš netlelj in praznikov.
Stanje iirac. ?lc£ leta 1899. okroglo K. 1.400.000. PoštBo-lraB. račnii št?. 837.315.
FILIJALKA
t/G" Raze u tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in ino/.fniske farmat*evtiške specijalitet«; ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, ua zahtevanje točno in najceneje.
Poftiljatve po poiti izvriujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
Če se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.

Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici
BANKE UNION kakor TH,|i v <|eže,i-
po neverjetno nizki ceni
i
315 komadov
za samo 1 g\. 85 kr.
i
Kna elegantna ura s tiiletnim jamstvom in pozlačeno verižico: I krasen ustnik za smodke iz jantarja. 1 krasna krava ti iu špila se simili briljnntom, 1 jako krasen prstan z imit. l»is(M'i za tfos|>ode ali dame, 1 krasna garnitura gumbov za manšete. ovratnik in srajco s patentovano zaporko, 4 žepne rute iz pristnega platna, 1 krasna žepna pisalna oprava o<l jiklja z angležkini mehanizmom. 1 krastu* toletno zrcalo z etvijem in glavnikom. 1 krasna pari/.ka broša za dame. najnovejše mode, 1 lino vezana beležnica. komadov za dopisovalne potrebe, ~i'2 angležkib |M'res in še 1?0U drugih različnih predmetov, ki so v liiši neobhodno potrebni. Vse te predmete pošilja le se nekoliko časa po poštnem povzetju ali po predplačilu zneska:
Izvozila tvrflka H. SPIHBARH - Movo.
Postno prodalo
Kdor naroči '2 zavitka, sprejme povrhu V dar lep nožič z dvemi rezili. Kar no u«raja, denar nazaj.
Naznanilo.
! *n naročilu slav. c. kr. okr. sodišča v Trstn podpisana naznanjum. da imajo dolžniki mojega Sedaj umobolnega moža. g. Bitenc Antona, nadiu-itelja v pokoji,
le meni dolg odplačevati, oziromn mojemu varuhu gosp. Tosorati-u Vin Mal-eanton siv. 4.
IIcd viku H it c n c Trst, Via Istituto štv. 21.
Prva kranjska parna mlekarna lit sirarna Narodno - gospodarskega društva v Starombergu pri Kakeku izdeluje najboljše surovo maslo, centrifugalno sladko smetano, dober sir in razpošilja fino sveže mleko.
(Vnc za izdelke in mleko po dogovoru. prekupeen zdatno ceneje.
4JS6T" Išee se pod ugodnimi pogoji dober zastopnik z:t Primorsko in 1 >a 1-
I maeijo se sedežem v Trstu.
v i H s t L
e {>••«";! / vselili '»aiK-ii liti in menja'nn;: ivisli. kakor:
I
a i V««j.»r»* jema uplačila na T»-ko."-i ra«"'nn ter -e iir**Miije:
Vrednostne papirje :
po	proti :» »Inevni o»lpov»-«li
'ji • ] -j
bogato zalogo pohištva.
\ zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in <lniffe vrste, iz trdega in l»elega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
-	3»
-	:i*
p« - — * •
•t* •
-	- 4 •
-	3 •
4 mt**(Tii s
1 letni Napoleone :
j»roti ^t <in»*viii ixjfxn><!i
_ 4i»
-"» me?*eeni
kiplarilili velja o <i '2
„Bohmische Thomasvverke" v Pragi
naznanjajo da so	70ttl3Z6V6 Žili
poverili prodajo
za Trst. Istro. Goriško in Dalmacijo tvdki jjflj^i PBfitZ T TFStll


Tako obrestovan«« ziroma 2. avgusta naprei.
V»i Za jriro-conto .laje	Jo v-akega zneska:
izplaruje * <lo	a ehe<j»e : za veće zneske
treba a vizo pred opoldansko iw>rzo. Pritrdila daj a jo
t rw-*»d>ni uložni knjižiti.	_	~ -T"	.. ...	.	, , .—_ —r---:--
r. Zaratim* ~ za v-ak., »plačilo obre«d od dne Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna
uplai iia in naj je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.	.	~—j-
Sprejema za svoje eonto - correntiste. inkase in j	naj Se Zahteva pOVSOU le I
raćune na tukaj-njeiu trgu. menjice za Trst. Dunaj, \	""~~"~~^" Budimpešto in v drugih glavnih mestih : jim izdaja
n&knznH-e za ta mesta ter jim »hraniuje vrednostne	_ _
papirje brezplačno.	, KAVA DRUŽBE SV.C1 RlLAIN METOOA V LJUBLJANI
d Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri j 1	v	--------J J
\p*-h svojih za*t'>i>nikih.
e Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa pirje ter iztirjava naka/niee. menjice in kupone prot primerni proviziji.
Podpisani si časti naznanjati slav-
nemu občinstvu v mestu, okolici in -
^^ na deželi, da je prevzel
Zaloao olja, Risa, mila M
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
]>la£o pošiljam franko na dom po naročbi na debelo in drobno. l*o-šiljatve na deželo s poštnim povzetjem.
Za mnogobrojne naročbe se toplo
priporoča
tidani
Josip Gregorič. in posebne redilne vrednos+: zatore
nnnnnnnnnnnnnnnn
M AL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR!
^V^ - v .> -
- 2AL0CA PRI IV JEBAČINU V LJUBLJANI '
Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.