398
Natoroznansko-zgodovinske drobtinčice.
Od čveterih sladčic grenjkega človeškega
življenja.
Sladkor (cuker), kava (kofe) , čaj (te) iu čokolada so tiste čvetere imenitne sladčice, kterih se povžije silno veliko po svetu in po kterih hrepeni možki in ženski spol. Mikavno bi utegnilo biti, kaj več od njih vediti. Če sladkor gospoduje povsod, zamoremo reči, da čaj gospoduje posebno na Kosovskem, Angležkem in Holandškem, kava na Švedskem, Nemškem in v našem cesarstva, čokolada na Španjskem, Laškem, Francozkem.
Polovica vsega ljudstva, kar ga je na svetu, tedaj okoli 500 milijonov, pije čaj. Na Kitajskem (v Kini) pridelujejo vsako leto na kakih 5 milijonih oralih zemlje čez 20 mil.fantov suhega perja tiste rastline, iz ktere se kuha čaj. V Kini so nek že v 3. stoletji začeli čaj piti; v 6. ga je že vse skozi in skozi pilo. V začetku 7. stoletja je prišel v Europo; v letu 1664 si je angležko-izhodnoindiška tovaršija še v veliko čast štela, da je mogla kraljici angležki 2 funta čaja v dar prinesti.
Kavo so pili v Abisinii (v Afriki) že v starodavnih časih, v Perzijo je prišla že leta 875, v začetku 15. stoletja pa iz Abisinije v Arabijo; v sredi 16. stoletja so jo popi v Carigradu prepovedovali; leta 1652 je bila v Londonu perva kavarnica napravljena, kmali potem v Parizu, veliko pozoeje na Dunaj i; kralj praski Friderik Vilbelm je vožnjo kave v svoje kraljestvo obložil z davkom (colom), da bi s tem zabranil to pijačo. Sedaj pije kavo čez 100 milijonov ljudi. Pred kakimi 10 leti se je je vsako leto v Earopi popilo biizo 163 milijonov funtov, sedaj se je popije čez 2 milijona centov. Okoli 6 milijonov centov se je pa sedaj vsako leto pridela po vsem svetu.
v                                                                              v                             v
Čokolado so našli Spanjci ze v Me k si ki (v Ameriki), kjer jo pijo, kar pomnijo; iz Meksike so joSpaujci prinesli leta 1520 v Europo. Sedaj jo popije okoli 50 milijonov ljudi čez leto blizo 100 milijonov funtov.
Sladkora iz sladkornega terstja se po vsem sveta pridela na leto kakih 45 milijonov centov. Leta 1736 se ga je v vsi Europi povžilo le blizo 3 milijone centov; sto let pozneje pa že 5 krat več. Sladkora, ki so ga iz pese začeli v 2. poiovici preteklega stoletja delati, se pridela v Europi sedaj na leto biizo 362 milijonov funtov: na Ru-sovskem ga narede v 300 fabrikah blizo 70 milijonov funtov, na Francozkem v 334 fabrikah 150 milijonov, v čolnih deržavah v 237 fabrikah 130 mil., v Beljsrii v 80 fabrikah 12 mil. funtov, v našem cesarstvu pa v več fabrikah, kterih ena ga na leto okoli 106.000 fuotov naredi.