polifični o«|led. — Državni zbor. V državnem zboru se nadaIjuje prva razprava o letoišnjem proračunu. Izmed nemških poslancev je govoril tudi znani Malik, in sicer tako neumno, da se mu je krohotala cela zbornica. Marsikateri poslanec se zafiudeno vpraša, kako zabiti morajo biti spodnještajerski nemškutarji, da poŠiljajo take može na Dunaj. Malik se je spravil s svojira jezikom tudi nad kmete ter jih iraenoval babjeverne, kar pa ,,Stajerca" ne bode oviralo, da bi tega Sloveka še nadalje ne hvalil. Ta teden se bo razprava končala, in potem se začne posvetovanje o prorafiunu v prorafiunskem odsekn. Drugi teden državni zbor ne bode deloval, ker bodo v Budirapešti zborovale delegacije. Sliši se, da bo zabtevala vojaška uprava izredno veliko denarja, govori se celo o milijardi. — Ljudsko štetje. Vsi državni poslanci, razvea nemških seveda, se pritožujejo nad ljudskim Stetjem, ker se gode pri njem zaradi podatkov o obfievalnem jeziku velike nerednosti m nepravilnosti. Celo ljndsko štetje ne bo imelo, kar se tiče občevalnega Jezika, prav nobene vrednosti. Ce bo tudt naše Stevilo na Števnih polah raanjše, kakor je bilo pred 10 loti, v resnici ]>a ne bo manjše. Naša mofi rasto na gospodarskem in prosvetnem polju, in neraškutarski Stevni koraisarji nas laliko vpiSejo za Nemce, a spreineniti nas v Nemce ne morejo. Mi dvigarao svojo- glavo in s svojimi komolci odrivamo vedno ve5 nernških požeruhov od slovenskih korit. Nismo tako nespametni, da bi vsled nepravilnega ljudskega stetja in njegovih uspehov povešali glave. Nasprotniki nas na papirjui goljufa.io, mi pa gremo napre.I. — Prcstolonaskdnlk. Prusko-nemSki listi objavljajo, ila so mislili zlocinci leta 1909, ko je obiskal Frane Ferdinaml Rumunsko, izvršiti nanj napad in da je bil ž njimi v zvezi zloglasni srbski prino Jurij. Toda aemški listi na Dunaju sami priznavajo, da so ti namcravani napadi izmišljeni. Nemcem se gre za to, da bi zanesli v nase visoke kroge sovraStvo proti srbskemu narodu. (Jpamo, da se jim ta nakanu ne posreči. — Sv. O6e imajo tudi na dunajskem cesarskem tfvortf svojega zastopnika. Dosedaj je zavzemal to rnesto nadškof knez Graiiito di Belmonte. Ker je zelo odločno branil pravioo katoliške cerkve nasproti brezverskim vseučiliščaim profesorjem, ga naS zunanji minister židovski poiomec grof Aehrenthal ni mogel vefi trp^ti- Knoz Belmonte se je vslecl tega odpovedal svoji službi. Na njegovo mesto je sedaj imenovan monsignore Alefcsander Bavona. Francoski listi so si izmišlili vest, da bodo sv. OCe zapustili Rim in se imselili v Avstriji, Seveda je ta bosa. — Na Portugalskem se je zgodilo med teclnom v glavnem mestu Lisaboni veliko bogoskrunstvo. Veft ničvrednožev ]e vdrlo v loretsko cerkev, splezalo na velikj oltar, vrglo ž njega sv. križ, razbilo svečnike in vse, kar je na oltarju, ter onesnažilo cerkev. Tako se godi, kjer nosijo v državi brezverci veliki zvoneo. Nov tržaški škof — Slovenec. Kakor smo že prod tedni poroftali iz dobro poufienih virov, tako se je zgodilo: dr. Andrej Karlin je imenovan za tržaško-koprskega Skofa. Vt petek dne 20. t. m. je došlo v Ljubljano uradno brzojavno poročilo, da je Njegovo velifiaastvo cesar Franc Jožel I. imenoval stolnega, kanonika ljubljanskega dr. A. Karlina za tržaškega Škoia. Dr. Andrej Karlin je bil rojen dne 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem, Študiral ie v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. Posvečea v duliovnika je bil dno 27. julija 1880. Kot kaplan je sluiiboval visoki. oerkveni dastojanstvenik v Smledniku, v Št. Juriju jiad Kraaju in pri Sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1890, ko j6 odpotoval v Rim v Animo študirat pravo. V. Rimu je ostal do leta 1892, ko je bil proinoviran za doktorja cbojega prava, nakar se je vrnil v svojo domovino. V Ljubljani je bil gospod dr. Andrej Karlin imenovau za preiekta M[ Alojzijevišču do leta 1894, ko je postal gimnazijski katehet in profesor. Leta 1900 je bil gospod dr. Andrej Karlin lmenovan za kanonika, od leta 1905 do 1910 je pa bil ravnatelj AlojzijeviŠča. Dr. Karlin je bil ves 6as svojega bivanja v Ljubljani vn«t delavec na ljudsko-izobraževalnem iii narodao-(gospodarskem polju. Nastopil je večkrat kot govornik po naših društvih' in je bil odbornik pri raznih gospodarsk'ih organizacijah. Zlasti je pa doma dr. Karlin na polju cerkvene glasbe. Z vso vnemo, vstrajno io požrtvovalno je sodeloval pri Cecilijanskein družtvu in v orgljarski Soli tor je nad Sest tet trudoljubno spretno urejevnl list MCerkveni Glasbenik." Č-astitamo tržaškim SlovoncGm, da so dobili tako izbornega, za vse dobro in blago vnetega moža za svojega aovega dušnega nadpastirja. Zelimo in- prepričani smo, da si bo novi prevzviSeni knezoškor ytav kmalu priboril srca tržaSko-koprskega ljudstva in bo lab-ko v soglasju z vsemi merodajnimi faktorji deloval v njegovo dobrobit. V tem smislu želimo novemu sloveuskemu oerkvenemu dostojanstveniku mnogo vspehov iu mnogo sreftnih let. Naše postojanke ob sinji Adriji so velevažae ia rabijo celih mož. In tak mož jo tudi novi škof dr. Karlin.