UVELJAVITEV POSLOVANJA PO ISO STANDARDIH
V TOSAMI že nekaj časa delamo na projektu organiziranja poslovanja po ISO 9001 standardu, kar naj bi vpeljalo nek določen red v načinu poslovanja in s tem zagotovili, da bi bili naši proizvodi na trgu stalne kakovosti.
loga posameznika
v projekt ISO 9001 so vključene vse poslovne funkcije tj. vsi sektorji s pripadajočimi službami.
V obdobju do zdaj so se pripravljali organizacijski predpisi za posamezna področja, kjer so opisane aktivnosti, odgovorne osebe za izpeljavo le teh in dokumenti, ki morajo nasta-
jati in služijo tudi za informiranje sodelujočih oz. so zapisi, ki nam nazorno prikazujejo potek nekega dogajanja in imajo uporabne informacije za naslednje uporabnike.
Naslednja faza projekta je praktično izvajanje teh predpisov. Le ti se morajo preskusiti v praksi; praksa bo po-
kazala, če je možno, primerno in racionalno poslovati kot je zapisano, iz tega bo sledilo ažuriranje predpisov, seveda pa se pri tem ne bo smelo odstopati od osnovnih vodil ISO standardov.
In kaj je naloga posameznika v tem obdobju uvajanja predpisov in seveda tudi kasneje?
vsak Tosamovec je vključen v ta projekt, s tem, da so za določene aktivnosti že točno določene odgovorne osebe na točno določenem mestu, v proizvodnji pa se tudi ve, kdo je upravljalec določenega stroja in da je ta odgovoren za kakovostno izvajanje tiste faze dela; v primeru nekakovostnega izdelka ali polizdelka na tisti fazi je odgovoren on.
Za praktično izvajanje organizacijskih predpisov so bili za posamezna področja imenovani ožji timi, vsega
Vsak Tosamovec je vključen v ta projekt, s tem, da so za določene aktivnosti že točno določene odgovorne osebe na točno določenem mestu.
skupaj 9 timov, ki se morajo po teoretičnem ažuriranju predpisov močno angažirati in spremljati njih praktično izvajanje. Pri tem mora vsak vodja sektorja kot odgovorna oseba za določeno poglavje izvesti seznanjenje - usposabljanje vseh vključenih pri izvajanju nalog iz predpisa.
Vsak vodja sektorja mora narediti program usposabljanja, tekom izvajanja ugotovljene pomanjkljivosti odpravljati. Če pa je za to potrebno koordiniranje z ostalimi sektorji, pa to ureja preko predstavnika vodstva ali Odbora za kakovost.
.. ČKlUiOJHfflCMMČi\
m pn<iviy... _ < To MCUnfJMdU'.
A A m!0 ^
[ SLIŠI SE LJUDSKI GLAS,
DA TOSAMA PRODAJA DELNICE;
I ZAUPNO MI JE 0 TEM P0VEDALa| | SOSEDA;
ZATO SAMO TOLIKO POČAKAJ,
DA GREM NA VIR VLOŽIT SVOJ CERTIFIKAT.
NO, POTLEJ PA LAHKO "ODRAJŽAVA".
\C(
^ V
Kaj je delo posameznika v direktni proizvodnji tj. za strojem, da bo tudi on prispeval svoj delež k zagotavljanju kakovosti proizvoda, s katerim se Tosama direktno pojavlja na trgu? Delavec za strojem in pri upravljanju določene faze dela mora imeti točne
Delavec za strojem in pri upravljanju določene faze dela mora imeti točne podatke in navodila za izvedbo operacije na samem delovnem mestu tj. podatke o načinu izvedbe, nastavitvah stroja, skice, pakirni list itd. Le-te mu mora preskrbeti vodja del skupaj z delovnimi nalogi.
podatke in navodila za izvedbo operacije na samem delovnem mestu tj. podatke o načinu izvedbe, nastavitvah stroja, skice, pakirni list itd.
Le te mu mora preskrbeti vodja del skupaj z delovnimi nalogi ob zamenjavi delovnega naloga pa mora dobiti torej temu izdelku ustrezna navodila. Delovni nalog mora vsebovati torej vse podatke o materialih, ki se uporabljajo, vključno z njihovimi kontolnimi številkami, delavec pa poleg podatkov o izdelani količini vpiše tudi vsa zapažanja nekakovosti materialov in eventuelni izmet naka-kovostnih izdelkov, če je teh več ali nastopi sistemsko odstopanje kakovosti, česar sam ne mora več obvladovati, mora proces ustaviti in obvestiti vodjo del, ki mora ustrezno ukrepati.
Pri sistemskih napakah na stroju se lahko pojavi izmet, ki se mora obravnavati posebej. Vzroke za nastalo napako mora analizirati tehnologija, nekakovostne izločene izdelke pa je treba posebej označiti s statusno-rdečo nalepko in pustiti, dokler se ne razreši njih usoda. Torej se ne smejo odpremiti v skladišče, kajti v skladišče končnih izdelkov smejo samo tekom procesa s strani kontrole kakovosti odobreni izdelki.
Podoben proces izvajanja nalog s ciljem zagotavljanja kakovosti dela velja na vseh delovnih nalogah. Med tem uvajalnem obdobju bodo skupine internih presojevalcev občasno preverjale dejansko izvajanje sistema kakovosti, neposredni vodje del oz. vodje sektorjev pa bodo vsakodnevni presojevalci izvajanja nalog in obenem sprotni usklajevalci.
Ko bomo presodili, da smo v praksi izpeljali vse naloge in s tem postavili sistem zagotavljanja kakovosti, bomo zaprosili za zunanjo presojo, ki naj bi s podelitvijo certifikata po ISO 9001 potrdila, da poslujemo v skladu z ISO 9001.
RAZVOJ IZDELKOV PO ISO 9001
V	okviru projekta ISO 9001 se je tudi razvojna služba aktivno vključila v prizadevanja, da podjetje Tosama organizira poslovanje po priporočilih mednarodne organizacije ISO.
Cilj teh prizadevanj je zaneslivejše poslovanje po naprej dogovorjenih organizacijskih predpisih, ki zagotavljajo zmanjšanje oz. odpravljajo napake pri poslovanju.
Tak način dela v nekaterih primerih popolnoma spreminja dosedanjo prakso pri našem delu. Osnovni namen predlaganega poslovanja je zagotavljanje visokega nivoja kakovosti izdelkov in storitev.
Razvojna služba mora v okviru teh prizadevanj organizirati razvoj novih izdelkov po naprej določenem sistemu, ki je opisan v organizacijskem predpisu za to področje.
Predpis velja že eno leto, tako da smo ob izvajanju le tega lahko ugotovili prednosti in tudi pomanjkljivosti.
V	tem času smo obravnavali skupno 38 zahtevkov za razvoj novih izdelkov. Od teh je bilo 15 zahtevkov za razvoj ocenjenih kot nezanimivih in se je delo na razvoju le teh ustavilo. Za 17 zahtevkov za razvoj so bile odobrene nadaljne faze razvoja. Od teh je 10 novih izdelkov, ki so v zaključnih fazah razvoja tj. v fazi poskusne proizvodnje ali v fazi preverjanja ustreznosti pri naših kupcih.
Zal ugotavljamo, da v okviru novih izdelkov nobeden od obravnavanih po dosedanjih ocenah tržišča ne bo predstavljal pomembnega prodajnega deleža. Kljub tej ugotovitvi se moramo zavedati, da moramo poleg naših standardardnih izdelkov razvijati tudi nove, ki dopolnjujejo naš proizvodni program oz. ga določene mere tudi posodabljajo.
V	okviru razvojne službe bo potrebno usmeriti precejšen del aktivnosti tudi v posodobitev obstoječih tehnoloških postopkov in strojne opreme, ki bo zagotavljala ustrezno kakovost naših izdelkov. V januarju letošnjega leta je bil pripravljen tehnološki elaborat, ki obravnava posodobitev tehnologije izdelave vate. ugotavljamo namreč, da moramo na tem področju tehnologijo izdelave posodobiti in s tem med drugim izboljšati kakovost izdelkov ter bistveno izboljšati delovne pogoje.
Od odločitve o novi investiciji bo v končni fazi odvisen tudi naš nadaljni razvoj.
J. P.

mmmmmmmmmnMMmmmmmMMMMžMmmmmmmm
RAJNA AMBULANTA
Delavci TOSAME smo do sedaj imeli obratno ambulanto v Zdravstven em domu Domžale, ki jo je vodila dr. Novakova. Večina Tosamovcev si je tudi izbrala dr. Novakovo za svojega zdravnika. Doktor Novakova je odšla na specializacijo, zato smo dobili novega zdravnika v našo ambulanto. Sedaj bo vse usluge v obratni ambulanti nudila dr. ZABUKOVŠEK.
Delavci Tosame si jo lahko izberejo tudi za svojo zdravnico. Dr. zabukov-šek bo delala v ambulantov kateri je
bila do sedaj dr. Novakova, po naslednjem urniku:
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
od 09.00 do 12.00 ure od 07.00 do 13.00 ure od 14.00 do 18.00 ure od 07.00 do 13.00 ure od 14.00 do 18.00 ure
Tudi dr. Novakova bo še delala, vendar samo ob sredah v popoldanskem času v ambulanti dr. Gorška in sicer samo do novega leta.
M. H.
A. V.
V
BERGAMO GREMO
razdelili delo; eden je prodajal, drugi skrbel za finance, tretji pa za strojno delo.
Po enajstih letih jih v grdih betonskih stavbah dela 35 različne izdelke iz vate. Letno predelajo 1000 ton kupljenega beljenega bombaža. Delajo brez odpadkov, brez zalog in brez administriranja. Kupujejo pa moderne končne stroje.
Delajo tisto, kar lahko takoj prodajo.
Zapis in razmišljanje z enega od poslovno • strokovnih obiskov pri tujem poslovnem par-tnarju. Zapisano je sestavil razvojni tehnolog iz razvojne službe Viljem Dolenc ing.
Na registrski tablici avtomobila, ki je vozil pred nami je bila oznaka BG -brez zvezdice - sledili smo mu in se pripeljali v Bergamo.
Na vrhu hribčka je stalo lepo obzidano mestece s prekrasno cerkvijo Santa Marija Magiore - mogoče najlepša in najbogatejša notranjost hrani tudi posmrtne ostanke skladatelja Doni-cetteja.
Sedaj je ta stari del mesta oblegana turistična postojanka. Na mnogih hišah lahko najdeš spominske plošče nekdanjih slavnih prebivalcev različnih narodov.
Po ravnici pa se rasteza novi Bergamo z množico manjših podjetij. Tisto, kar v Bergamu najprej opaziš je čistoča in urejenost hiš in okolja. Trgi in ulice so pogosto tlakovani z raznobarvnimi oblimi rečnimi kamni, kar je prijetno za oko manj pa za visoke pete.
čudno se nam je zdelo, da nikjer nismo videli stenskih grafitov - saj to je vendar alternativna (druga) umetnost - a ne! In Italija naj bi bila tako neumetniška? Potem smo slišali, da je na oblasti katoliška stranka. Takoj nam je bilo jasno.
Celo nočne lokale in disco so pregnali iz Bergama. Tako morajo pote užitke v druga mesta.
Kasneje smo izvedeli, da je Bergamo najbogatejše in najdražje mesto, nekakšni komercialni center Italije zaradi starih slavnih trgovskih družin. Namen našega obiska je bil poslovni dogovor, ne pa izletniški ogled zato smo zavili v poslovno četrt.
Ogledali smo si obrat v katerem primerno stare mikalnike predelujejo v namenske stroje.

Ker imamo v TOSAMl že izkušnje s čovesom in manj posrečeno s Hol-lingsvvorthovo varianto predelave smo bili prijetno presenečeni nad kvaliteto izvedbe v tem obratu.
Švicarji so preselili to dejavnost v Italijo zaradi cenejših italianskih monterjev. Švicarski zaslužijo 4000 DEM mesečno, italianski pa za enako delo pa zaslužijo pol manj. Kako bi šeli bili zadovoljni Švicarji, če bi to delo opravili naši monterji s svojimi plačami.
Delovanje tako usposobljenih mikal-nikov smo si ogledali v manjši sanitetni tovarnici v Bresci. Ogled bi lahko zaokrožil v moderno pravljico:
Trije složnibratje so za prihranek kupili 2 predelana mikalnika, za izdelavo vata Kupili so beljeni bombaž in si
Delajo pa to na najcenejši način. Konkurence se ne bojijo - ker so dobri, za srečen konec le še dodatek: pred tovarno stoji Maseratti - znak uspeha!
SREČANJE TOSAMINIH UPOKOJENCEV "94
Pozdravni nagovor direktorja TOSAME Janka Velkavrha in predsednice KU Marije Pre-sekar upokojencem na srečanju v HKC Domžale, 22.09.1994
Spoštovane upokojenke in upokojenci TOSAME, spoštovani sodelavci, lepo pozdravljeni!
Ob našem zadnjem srečanju oktobra lani, sem izrazil željo, da nam bi ob letu razmere dovoljevale ponovno srečanje. Morda ste ga nekateri celo že sami odpisali, vendarle smo spet skupaj, saj se zaposleni zavedamo, kaj vam srečanje pomeni in kaj pomeni vaše vloženo delo tudi za na,s. Tako bo, dokler nas primež zmanjšanja ti. "poslovno nepotrebnih stroškov" ne bo prehudo stisnil. Dovolite mi za začetek malce statistike. v preteklem letu se je v tosami število redno zaposlenih za nedoločen čas zmanjšalo za okoli 20 delavcev, tako, da nas je sedaj okoli 780, število upokojencev pa se je zman-kšalo za 3 in je sedaj 577. Trenutno dela v Tosami okoli 830 ljudi, razliko zaposlujemo namreč za določen čas preko študentskega servisa in Zavoda za zaposlovanje.
Razlog za dodatno zaposlovanje tiči v spremenjeni strukturi naročil, ki so se zadnjega pol leta povečala izrazito na področju sanitetnih izdelkov, za izdelavo katerih potrebujemo veliko ročnega dela. Dela imamo torej preveč, le da ni ni razporejeno, kot bi si želeli. Premalo zasedene imamo predvsem strojne kapacitete v oddelku Proizvodnje izdelkov osebne higiene, kjer se nam najbolj pozna pomanjkanje naročil za potrebe beguncev, saj vsled številnih vojn naročniku, Komisariatu združenih narodov za begunce, že krepko primanjkuje denarja. Kot rečeno, tega izpada še nismo v celoti nadomestili, prodajamo pa že na nove trge, predvsem na Madžarsko, v Rusijo in Ukrajino. Z namenom močnejše prisotnosti na Makedonskem trgu bo v kratkem organizirano podjetje TOSAME v Skopju, kjer nas močno ovirajo visoke carine, uvedene za slovensko blago.
Letno smo kar 62 % prodaje realizirali na slovenskem trgu, 19 % na' Hrvaškem, 17 % z izvozom v Evropo in 2 % v države bivše Jugoslavije, predvsem v Makedonijo.
Uvedli smo dve novi blagovni znamki KOBACAJ IN VIRIANA, ki nam po odzivih s trga nudita dobro izhodišče za
prodajo v srednji in vzhodni Evropi, velikih investicij letos še nismo imeli, kljub temu, da smo porabili okoli 700.000 DEM investicijskega denarja za nujne manjše investicije. Do konca leta dobimo nove stroje za tampone iz gaze in operacijske komprese, verjetno bo že v kratkem sledila odločitev tudi za še en stroj za higienske tampone viriana. v kratkem bo gotova analiza in ustrezne odločitve o projektu posodobitve proizvodnje vate, vrednem kar 12 milijonov dem. Dokončali smo računalniški razpis in obračun proizvodnje, v začetku leta 1995 pričakujemo podelitev certifikata kakovosti ISO 9001.
Kljub velikim investicijskim apetitom začenjamo z adaptacijo prostorov nad menzo v sodobno upravno stavbo, širimo parkirišče in umikamo kolesarnico znotraj tovarne. Verjetno niste prezrli, da nam je lubador pokončal naši simbolni smreki, ki bosta v kratkem padli in jih bomo skušali nadomestiti s trpežnejšimi, še o lastninjenju: Kot ste obveščeni, že teče interna razdelitev, tj. zamenjava lastniških certifikatov za delnice podjetja TOSAMA. Upokojenci lahko svoje certifikate zamenjate za delnice do 3. oktobra 1994, lahko pa boste sodelovali tudi pri notranjemu odkupu delnic, vendar samo z gotovino, a zato s 50 % popustom. Predvidoma v oktobru bo izvedena tudi javna prodaja dela delnic podjetja, v katerem bodo lahko sodelovali vsi državljani Slovenije, torej tudi sorodniki upokojencev, ki v interni razdelitvi ne morejo sodelovati. Prihodnje leto bomo torej že organizirani kot delniška družba.
Želim vam prijetno počutje na današnjem srečanju, zahvaljujem se vam za pozornost, zahvala pa seveda tudi sodelavcem, ki so organizirali in izvedli današnje srečanje.
Drage upokojenke, dragi upokojenci,
spoštovani gostje, oziroma gostitelji, prav lepo pozdravljeni.
Kar v lepem številu smo se zopet zbrali na našem vsakoletnem srečanju. Verjetno marsikdo izmed nas komaj čaka to snidenje, ki nas povezuje med seboj, še bolj pa je seveda ta vez med nami in našo TOSAMO, katere del smo bili dolga leta.
Prisrčno pozdravljeni vsi tudi v imenu našega odbora Kluba upokojencev, katerega delo v enoletnem obdobju vam bom na kratko^oredstavi-la. Na naših šestih sestankih smo razpravljali o programu dela, obiskih
bolnih upokojencev, o dodelitvi socialnih pomoči, organizaciji in izvedbi izleta.
Tudi smrt ne prizanaša, zato so se prizadevni člani našega odbora trudili, da so bile pri pogrebih naših upokojencev izrečene lepe misli in besede slovesa.
Pri tem se iskreno zahvaljujem za trud gospem: Vladki Berlec, Vidi Vo-dlan, Ivanki Ogorevc, Heleni Mohar in gospodu Štefanu Rozmanu.
Naši člani so v tem času obiskali devet bolnih upokojencev, petim smo dodeli socialno pomoč v višini 5.000 SIT in štirim v višini 10.000 tolarjev. Poslužili smo se glasila TOSAMA, kjer so objavili naše želje, da nas obvestite o upokojencih, ki so potrebni obiskov in pomoči.
Drugega, osmega in devetega junija se je skupno 224 upokojencev udeležilo izleta po poteh reke Ljubljanice. Ogledali smo si naravne lepote Notranjske in muzejske vrednote gradu Snežnik.
Prav vse dejavnosti programa so bile izvedene s finančno pomočjo našega dolgotrajnega doma-TOSAME, katere vodstvu, gospodu direktorju Janku Velkavrhu in vsem delavcem, se ponovno zahvaljujem zarazumevanje in vso pomoč.
Kaj bi brez naše gospe Sonje, ki vodi vsa dopisovanja, zbira prijave, piše zapisnike, nas obvešča in še in še. Prisrčna hvala za njen trud. Prav v zvezi s tem, bi kar na tem mestu prosila upokojence, ki ste morda spremenili naslov bivališča, oziroma so preimenovali vaše ulice, da čim prej sporočite spremembe.
Dogaja se, da se poštea vrne v TOSAMO, posebno iz Ihana, Zaborštva in Preloga. Prosim, da svoje nove našlo-
ve javite v TOSAMO gospe Sonji Rode. Ne smem pozabiti na iskreno zahvalo vsem članom našega odbora, ki so se pridno udeleževali sestankov in pomagali kjerkoli je bilo potrebno. Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da ostane članstvo odbora nespremenjeno še za eno leto, seveda če se s atem strinjate.
V kolikor je tako, se vam zahvalim za potrditev v upanju, da bomo še sodelovali in se srečevali, čeprav se morda bližajo drugačni časi.
Za konec še nekaj statističnin podatkov:
Mračen dan, mračni možje so se pojavili v naši TOSAMI. V rokah so imeli morilska orodja, za naši lepotici predvsem v času božično novoletnih praznikov.
Žage in sekire so bile pripravljene, tudi iz njihovih oči se je videlo, da so pripravljeni na vse. Postavili so se v bližino naših dveh smrek, ki sta bili dolga leta okras in nekakšen simbol naše TOSAME doma in zunaj.
Tam za novoletne praznike je bila ena od njih bogato okrašena, mnogo raznobarvnih lučk na njej je oznanjalo, da je pred nami Božič in Novo leto. Vedno smo jih težko pričakovali. Vedeli smo, da je prišel čas obdarovanja naših dragih, čas najlepših želja in voščil za izpolnitev v Novem letu vsega dobrega in skritega.
Nekate želje se ne uresničijo, ena od mnogih je tudi ta, da v naslednje NOVO LETO ne bomo stopili obsijani z lučkami Tosaminih smrek. Teh ne bo več. Zaječali sta, ko so se vanju zažrli zobje motornih žag. Tako lepo in ponosno sta padli, kljub temu, da ne bosta nikoli več okras naše Tosa-me. Ne bosta več prisluškovali naših veselih ali togih razmišljanj in ne bosta nas več varovali pred vročimi sončnimi žarki, ali pred močno nevihtno ujmo.
Res je, da so leta in bolezen naredili svoje in prispevali k njunemu koncu, iglice so začele rjaveti in sušiti. Veje, ki so tako ponostno vihrale v vetru so se žalostno pobešale. Vsakega je ob pogledu nanju stistnilo pri srcu. Sobota, dela prost dan, zvok žage in zamolkel glas padajočega drevesa in ni ju bilo več.
Pa se še spomnimo, kako sta smreki
-	na dan zadnjega sarečanja leta 1993 nas je bilo 580 upokojencev,
-	novo upokojenih je 5,
-	umrlo pa jih je 8.
Torej je danes še 577 tosaminih upokojencev.
Želim vam, da bi se danes prijetno zabavali in se še dolgo z veseljem spominjali tega dne.
Za dobro razpoloženje se moramo potruditi sami, kar prav gotovo ne bo težko ob dobrotah, katere so pripravili delavci Tosamine kuhinje.
zaživeli v naših srcih. Že kar nekaj let je minilo, ko se je v glavah domačih elektrikarjev porodila misel, da bi ob prihajajočem Novem letu okrasili eno od smrek. Za tako reč je bila primerna samo tista, na zahodni strani, imela je močne in precej goste veje, tako, da so se tisti "ta korajžni" povzpeli v sam njen vrh in jo objeli. Zaslišalo se je "ajsa, kako visoko". Tam okrog petintrideset metrov je merila. Sam sem bil v njenem vrhu samo enkrat, na stabilna tla pa so me privlekli prav neslavno. Okrasek za špico, to je vrh smreke je bil vsako leto drugačen. Prvič je bila to stara mare-la iz katere so odvzeli blago, na špice pa pritrdili raznobarvne žarnice. Od vrha navzdol so po vejah razporedili žarnice, ki so po dežju in zmrzali veselo pokale. Naslednje jutro pa hajd v smreko in menjaj žarnice.
Tako je bilo prva leta. Vsako leto smo se kaj novega naučili in tudi kaj novega "pogruntali". Priprave in samo okrasitev smo delali vedno v popoldanskem času, saj veste, vedno se je našel kdo, ki je rad pripomnil, da se samo igramo. Verjemite mi, da to niso bile igre, saj razen nas se v smreko ni šel nihče "igrat".
To našo Novoleno lepotico so hodili gledat mnogi, stari in mladi, domači in tujci.
Ni bilo malo tujcev, ki so na najbižjem prostoru parkirali svojega konjička in si vzeli čas za ogled in nato še za posnetek, da jim jim fotografija znova in znova priča lepoto naravnih Božičnih smrek.
Mnogo jih je zatrjevalo, da je Tosami-na smreka ena najlepših v Evropi.
Si lahko zamislite za občutek v srcu, ko te je tvoj otrok vprašal: 'oči, si tudi ti pomagal krasiti to lepo jelko?" Ne da se ga izpovedati, le začutiti ga moraš!
Pa naj zaključim ta prispevek s tipično, večkrat slišano pripombo: "Ha, sedaj ko smrek ni več, je pa konec z vašimi novoletnimi večerjami!" Menim, da se je "možak" zmotil, za te stvari s ^ojim delom dovolj zaslužimo. Saj delamo v TOSAMI!
*	T. S.
SVEČKA, KOMU GORIŠ?
1. november, dan mrtvih.
V	poznem jesenskem času, ko je vsak sončni žarek nagrada za dan, ki je pred nami se spomnimo umrlih, ki smo jih imeli radi, ki se jih tudi med letom radi spomnimo.
Šopek rož, nabranih na domačem vrtu, okrašenem z dvemi, tremi smrekovimi vejicami prinesenimi iz bližnjega gozda ali jesensko obarvano vejico listavca, položeno na majhen grobek ali večji grob, je znak, da svojih dragih, ki so umrli, še nismo pozabili. Na ta dan se v mislih še bolj združimo z njimi, spet so del nas. Marsikdo ob grobu ta dan išče v mislih pomoči in podpore v vsakdanjem težkem življenju.
V	raznih stiskah, ko ne vidiš izhoda, se spomnimo nanje, ki so nas pogumno vodili skozi mlada leta. Največkrat jih nismo poslušali, delali po svoji glavi in grešili.
Na dan mrtvih na pokopališčih gori množica svečk, vse naokrog prekrasne rože - prava razstava ikeban, ko sem že omenil razstavo rož ni pa to ni nič v primeru z razstavo konfekcije, ki je prisotna na ta dan. Če pomislim na pomen tega dne, ob pogledu na razkazovanju okoli mene postanem žalosten. Ljudje, po kaj ste prišli na pokopališče?
ko sem odhajal domov sem ob cesti videl šopek svežega cvetja in tri svečke. Spomin na dan, ko je nekdo preveč pritisnil na plin ali kako drugače bil ob svoje življenje, kar nekako stisnilo me je pri srcu ob pogledu na ta žalosten kraj, ob misli, da bi to cvetje lahko bilo namenjeno tudi meni.
popoldan sem se s svojo Pandico odpravil na sprehod v gozd. Hotel sem urediti svoje misli, se sprostiti. Že kar nekaj časa sem hodil, ko zagledam pod košato smreko - ne boste verjeli, prižgano svečko. Majhna gomilica mi je povedala, da je tam pokopano mahno bitjece. Morda tudi majhen mucek ali kužek, ki ga je nekdo imel rad. Pogledal sem okoli, če me kdo opazuje, videl nisem nokogar. V srcu pa sem začutil, da ljubezen do dragega bitja ne pozna meja. Šel sem naprej proti domu, odpadlo jesensko listje mi je šumelo pod nogami, v glavi pa so mi vrvele misli o majhnem grobku in o mnogo drugih grobovih v naših gozdovih, kjer nikoli ne bo zagorela svečka na njih spomin, čas neumorno hiti naprej. Čez nekaj kratkih mesecev bo spet prišel čas, ko bomo prižigali svečke. Jih bomo sebi v ponos, ali drugim v spomin?
T. S.
rROniKA
delavski SVET je v skladu s programom lastninskega preoblikovanja sprejel sklep o razpisu 10-dnevnega internega razpisa za vpis delnic v interni razdelitvi, v kateri sodelujejo ožji družinski člani zaposlenih. Razpis je trajal od 01. do 10.11.1994. Nadomestitev izgube jugo trgov je ena prednostnih nalog, ki je v podjetju še nismo rešili v zadovoljivi meri, zato je potrebno k sodelovanju pritegniti tudi zunanje sodelavce. V zvezi s tem je DS sprejel sklep, da se odobri uporaba sredstev za financiL ranje projekta izvoznega koncepta v višini 14 mio SIT.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA je S svojim sklepom sedemnajstim delavkam, ki so bile sprejete v delovno razmerje za določen čas le-to podaljšala do 31.12.1994.
Odobreno je bilo šolanje na Srednji elektro šoli - smer elektronika in sicer Stojanu Hribar.
Nini Arnuš pa je bila odobrena štipendija za nadaljevanje šolanja na Gimnaziji Poljane.
DISCIPLINKA KOMISIJA je obravnavala kršitev delovne obveznosti in sicer
zapustitev dela brez dovoljenja, odklonitev alkotesta, ter neopravičeni izostanek z dela.
za omenjene kršitve je DK izrekla ukrep pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 12-ih mesecev. GOSPODARSKI ODBOR je na svoji redni vsakomesečni seji obravnaval tekoče poslovno - prodajne zadeve ter poročila s službenih potovanj v tujino.
DELOVNI
IN OSEBNI JUBILEJI
v mesecu oktobru so delovni jubilej 10 letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci:
MIRKO CERAR
MARKO GRČAR
ALMIRA JERIN
BRANKA KOVAČIČ
20 letnico delovne dobe pa:
OLGA JERE NEVENKA KOSMATIN MIROSLAV KOS ANI KNEZ
čestitamo!
V	mesecu septembru so praznovali okrogli življenski jubilej naslednji sodelavci:
štiridesetletnico: MARIJA CERAR, CILKA FERLIČ, JOŽE KOROŠEC.
V	mesecu oktobru so praznovali okrogli življenski jubilej naslednji sodelavci: petdesetletnico: cveta Marič, VINKO SVETLIN, tridesetletnico: sonja vodlan.
Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.
S. R.
SODELAVCI
V tej številki TOSAME so s svojimi pismenimi prispevki sodelovali:
Viljem Dolenc ing., Marjan Hafner, Zvonka Judež, Albina Kosmač org., Marija Presekat, Jože Podpeskar dipl.ing., Marjan Poznič, Sonja Rode, Tone Stare, Janko Velkavrh dipl.ing, Antonija Videnšek dipl.ing. Grafična oprema časopisa, oblikovanje in risbe: Feliks vodlan ing.
Objavljene fotografije je posnel: Jože Vidmar
Računalniška Obdelava tekstov: Tinca Ocvirk
Grafična postavitev časopisa: Bojan Rab-zelj, Papiroti, vse iz papirja d.o.o., Krško Avtorjem posameznih prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi druge k sodelovanju.
Štiri leta so za nami kar smo odprli trgovino, ob tem skromnem jubileju ji uspeha še naprej želimo!
Od Štajerske pa do Ljubljane, veliko vozi se ljudi, marsikdo zavije do TOSAME kjer se za vsakega kaj dobi!
Je oprema za dojenčke, je "tist" za punce in žene, je vata, gaza vsake sorte, našteti ni mogoče vse!
Zahvaljeni vsi sodelujoči naš uspeh odvisen je od vas, če kupec vsak je zadovoljen, to skupen uspeh je za vse nas!
Prisrčno Vas še vabimo V ŠTACUNCO NAŠO BELO, novosti v njej pokažemo in Vašim željam veselo ustrežemo!
z. j.
-f.
/
r
Uredniški odbor TOSAME:
Viljem Dolenc, Milan Drčar, Silva Mežnar, Tinca Ocvirk, Feliks vodlan.

izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba.
Interni časopis TOSAMA p.o.
VIR, Šaranovičeva 35 Izhaja enkrat mesečno v 1100 izvodih.
Tisk: Papiroti, vse iz papirja, Krško d.o.o.
Na podlagi zakona o prometnem davku iur. list RS 4/92) In mnenja ministrstva za informiranje $t.2S-201/92 z dne 23.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. St. 3, za katere se plačuje 5 ’/> davek od prometa proizvodov.

ZAHVALI
Klubu upokojencev se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem jubileju, delovnemu kolektivu TOSAMA pa želim še veliko poslovnih uspehov.
Juhant Stanislava
Ob boleči izgubi mojega dobrega očeta in moža staneta šORNA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije za denarno pomoč, izrečene besede sožalja, ter podarjeno cvetje in udeležbo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se tudi sindikatu za izkazano pozornost.
Hvala vsem, ki se ga boste še vnaprej spominjali.
Šorn Ani
PRVENSTVO TOSAME V MALEM NOGOMETU
v soboto 12. oktobra 1994 je bilo v športnem parku na Viru - Prvenstvo TOSAME v malem nogometu. Nastopilo je šest ekip in sicer:
-	Tkalnica,
-	Proizvodnja izdelkov osebne higiene,
-	Mikalnica,
-	Ekspedit,
-	Belilnica in
-	Pomožni obrati.
Tako kot Jani je tudi letos zmagala ekipa Pomožnih obratov pred Belil-nico in Ekspeditom.
Osnove v mesecu novembru
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
6.876.00	SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
11.461.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 4.584,50 SIT
-	polovična dnevnica
2.338.00	SIT
-	znižana dnevnica
1.696.00	SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
22.00	SIT/km
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
160.00	SlT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 200,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 280,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 320,00 SlT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
370.00	SlT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
171.921.00	SIT
Osnove za Izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev In spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
3,13 SIT
-	tekoči kilometer 2,08 SIT
-	spremljevalec tovora 1,26 SIT
■ Albina Kosmač
M. P.
8	TO S A M A .	št 11 - november 1994