Betonski krajani Najpre/ zgradi hlev. šele nato kupi kravo, je zapisal ru-ski fiterat Krilov Pri nas dela-mo seveda obratno. Najprej pomislimo na avtomobil (kra~ vo), šele nato, kam ga bomo spravili. Ker načrtovatci no-vih sosesk niso že pred grad-njo pomistili tudi na -Štalco«, all so jo celo črtafi iz načrtov, kasneje ni mogoče preprečiti sporov med tistimi, ki po-pravljajo napake, in beton-skimi stanovaici, ki iz svojih domov komaj vidi/o kaj zele-nega drevja, cvetja, trat. Kdor ne popravi svoje na-pake, naredi drugo napako. pravi Ijudski pregovor. V KS Ivan Kavčič-Nande v soseski BS-3 bo napako, s katero so hoteli razširiti betonsko po-vršino, verjetno težko popra-viti kljub gtasnim zahtevam krajanov in prošnjam naj-mtajših, ki so jih zapisali na transparente »Tefe, strici, za-kaj moramo vdihovati slab zrak?« Stab zrak in slabo voljo so povzročili organi KS, kt so se z občino in Gipossom odloči-ti za gradn/o trinadstropnega avtomobilskega hteva v žele-zu in betonu, malo pod zem- Ijo in veliko nad njo, v Tre-binjski ulici. Gradnjo, ki je strel vglavo stanovalcem šth rih hišnih svetov, ki Že leta pišejo, naslavljajo prošnjo za ureditev parkirišč pred svoji-mi bioki. NihČe ni prisluhnil tudi nji~ hovim prošnjam. naj shram-bo za avtomobile gradijo pod zemljo, kot povsod po svetu, kjer bolj umni gospodarji \z-koristijo najprej prostor pod stanovanjskimi bloki, nad zemtjo pa uredijo parkirišča za tiste, ki nimajo denarja za garaže ali pa. ki bodo ostaii v njej brez prostora. Namesto asfalta so jim zdaj začeli postavljati grad-bišče za garažno hišo po niž-ji ceni za katero se /e mimo njihove vednosti odločila krajevna skupnost. Zakaj od-ločanje o tako sporni zadevi mimo vednosti stanovalcev, če je bilo toliko prošenj, peti-cij. žeija. so delegati »pre-špricali" svojo vlogo in kra-jevna skupnost, v čigavem imenu nastopa? Nič ne tr-dim, da je bila krivda le na eni strani, toda. ne pričakuj-mo večjega sodefovanja Iju-di, če njihovega glasu nihče ne sliši, kadar ga ne želi slt-šati... Stanovanjske soseske v Ljubljani, za Bežigradom ali drugod očino nastajajo ne-načrtno. Gradijo jih v etapah, spreminjajo načtie, da bi po-rabili čimmanj denarja. kot da ne bi vedeli, da je najdraž-/a tisla gradnja, ki je najbolj poceni. Krajane soseske BS-3 vle-čejo za nos z različnimi spre-membami in dopolnitvami načriov že vse od vselitve. Vzeli so jim podzemna parki-rišča pod btoki. ki bi bila pre-draga za gradnjo bojda soli-damostnih stanovanj, ki jih je zdaj bore malo. Namesto treh nizov blokov so jih na kvadratni ktfometer strpali štiri, namesto dveh šest in dveh desetnadstropnih stolpnic so vsilili soseski dvakrat po tri velikanke - de-sef, Šestnajst in dvaindva/set-nadstropne. Parkirišč za to 7000-glavo mesto že v začet-ku ni bilo dovotj. Namesto načrtovanih večnadstropnih parkirišč pred btoki, je be-tonsko džunglo dopolnila in Še zmanjšala možnost parki- ranja prva garažna hiša v Uli-ci Hercegovske divizije, Gi-possovo gradbišče v Trebtnj-ski bo spet odvzeio 140 par-kirišč- Avtomobili se bodo morali preseliti drugam, toda kam, lo nihče ni predvidet. Na javni tribuni so krajani odločno zahtevali ustavitev gradnje dokler ne bodo rešili vprašanj nadomestnih parki-rišč in načrta frinadsfropne garaže. Če pa je javna tribu- na,,kot je bito stišati na njej. samo prostor, kjer krajani lahko izpihajo svojo jezo in si potolažijo slabo voljo. se bo-mo morali spomniti besed nesamoupravnega ameriške-ga humorista Arta Bvchwat~ da: -Javna tribuna je skupina Ijudi, ki vsak zase ne morejo narediti nič. skupaj pa lahko ugotovijo, da se ne da nič narediti.« ROŽA ERMAN