Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mira" v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje n a p r e j.
Leto XXVI
V Ljubljani, 23. marca 1907.
Štev. 12.
Današnja številka obsega 8 strani in prilogo „Slovenski Tehnik".
Nobeden in nikdar za nemško-narodno stranko!
(Dalje.)
ime spreminjajo.
Ni še dosti let minulo, kar se je v Celovcu predstavil deželnemu predsedniku eleganten tujec : Arno Kopenheier. Predstavljal se je tudi pri drugih velmožeh, m nazadnje so napravili pri Sand-wirtu velik banket, kjer se je zbrala vsa odlična celovška gospoda : župan, deželni predsednik, deželni glavar — le duhovniki niso šli — in konečno se je^skazalo, da je bil gospod Arno smradljiv ogrsk Žid, ki je s tujim imenom potoval okrog in gospodo lovil na lim. — Po velikih mestih je več takih ljudi : danes ima brado, jutri je obrit, danes hodi kot gospod, jutri kot delavec, pojutranjem kot kmet — a danes in včeraj in jutrj in vekomaj je, bil in bo nevaren goljuf.
Človek ki zakriva, kar je bil včeraj, se mora včerajšnjega dne, ali lanskega leta sramovati. In če se stranka sramuje stare obleke in starega imena, se tudi ona sramuje lanskega leta. Taka stranka je nemškonarodna. Tisti ljudje so se začeli sramovati 1 i b e ra 1 i z m a, postali so »napredna stranka" (Fortschrittspartei), in če je kdo gospodom očital, da so liberalci, zanikovali so dolženje : mi nismo liberalci, mi smo naprednjaki. In vendar so ti naprednjaki bili le stari lisjak v novi dlaki. Kmalu so iskali zopet novo ime, postali so „Verfassungspartei“, ustavna stranka, čez poletje so se gospodje zopet mi-sili, rastei nov kožuh in postali so narodna s tir a n k a !
Kmalu tudi to ime ni več ugajalo, postal je n e m š k o-a v s t r i j s k i k 1 u b“, a tudi s tem imenom ni šlo, tako je postal »nemški k!ub“, iz nemškega kluba nastala je »narodna
družba" (nationaie Vereinigung). Potem je prišel „St e in w e n d e r j e v i klub", in konečno »nemška ljudska st ra n k a“. in zdaj, predno je še prišla pomlad, so lisjaki že zopet brez dlake in iščejo novega kožuha, novega imena ! Ta stranka je toraj vsakih pet let preminjala svoje ime, zakaj pa? Ker od ene volilne dobe do druge niso se več upali pred volilce s svojim programom!
Skrbimo, da ti stranki ne bo več treba iskati imena, vsaj bi primernega tudi le težko še našla in voiilci morajo enkrat spoznati, kaka pošast se skriva v mnogoličnih imenih!
Poguba obrtnikov.
Takoimenovana nemško-narodna stranka ni samo nasprotnica kmetijstvu, ona je bila do zdaj tudi pogubna obrtnikom. Krošnjarji delajo našim obrtnikom hudo konkurenco. V večjih mestih ne toliko, tembolj v manjših, kjer domači obrtniki nimajo vselej zadostne zaloge in ljudje mislijo ceneje kupiti enkrat pri tujcu. Ko se je lani sklepalo v državnem zboru o novi obrtni postavi, sprejel je državni zbor z veliko večino določbo, naj bo vsaki občini prosto, prepovedati krošnja-renje za dotični kraj. Gosposka zbornica je to določilo spremenila tako, da se ta oblast da občinam, ki imajo več kakor 5000 prebivalcev, torej le večjim mestom.
Predlog se je vrnil vsled tega državnemu zboru, ki je pa vstrajal pri svojem prvem sklepu in ta se je zopet predložil gosposki zbornici, ki je vztrajala pri svojem predlogu. Le ta se je zopet predložil državnem zboru, in glej •— zdaj naenkrat je bila nemškonarodna stranka drugega mišljenja, sklenila je sprejeti predlog gosposke zbornice in v državnem zboru se je zdaj sklep, ki bi bil daja! vsaki občini oblast, prepovedati krošnjarenje, odklonil z 81 proti 46 glasovom. Za predlog državnega zbora glasovali so kršč. socijaici in centrimi, za predlog gosposke zbornice nemška ljudska stranka. Naglašalo se je od
raznih govornikov, da bo ta sklep poguben za obrtnike na deželi. Dne 15. jan. 1903 se je o ti stvari sklepalo in nemškonarodna stranka je prepustila obrtnike njihovi osodi.
Nekdaj so krošnjarji nosili okrogle drobnosti, ki so jih potrebovali kmečki posli: šivanke, evira, trakove i. t. d. v novejšem času pa so začeli raznašati pridelke obrtnikov: storjeno obleko, črevlje in bog ve kaj še. Tako krošnjarenje uniči obrtnike, zlasti krojače in črevljarje, in ti ljudje bi storili dobro, če bi se vsi odločno postavili pri volitvah za krščansko-narodnega kandidata.
Med seboj.
Kedar nemška ljudska stranka lovi slovenske volilce, jim poje lepe pesmi o narodnem miru, o lepi vzajemnosti mej slovenskimi in nemškimi voiilci. Kedar so pa gospodje med seboj, govore vse drugače.
Celovec je tako srečen, imeti med drugimi nemškonarodnimi sodniki tudi svétnika deželno-sodnijskega R. Marki. Ta gospod je bil popred v Celji in menda ga tam niso mogli več imeti, a za Celovec je bil še dober dosti. To se pravi za koroške Slovence, ti so pohlevni in nimajo poslancev v državnem zboru, ki bi kedaj kaj spregovorili zoper blažene nemškoradikalne uradnike. Celovec je menda nekaka Avstrijska Sibirija.
Na svojem Celjskem shodu je dejal Marki, da njegova stranka ne bo trpela Celjske slovenske gimnazije: „Wir werden es nicht dulden, dass diese Brutstatte des Slaventums langer in anserei" Stadt verbleibte." Najgrša postava cesarja Julijana odpadnika, ki je hotel s silo katoliško cerkev zatreti, je bila prepoved, da krščanski otroci ne smejo v javne šole. Po nazorih nemškonarodnih politikov naj Slovenec povsod plačuje z drugimi vred, naj izdržuje c. kr. uradnike, ki nimajo menda drugega dela, kakor ljudstvo ščuvati, a izobraževati se, to naj bo Slovencem prepovedano. Slovenski denar je dober, a slovenska beseda jim je več kot trn v peti. Čudna
PODLISTEK.
Dvojna zmaga.
(Narodna igra v dveli dejanjih.)
Spisal I. V.
Osebe :
Hribernik: Kmet,
Liza: njegova žena,
Ančka : njuna hči,
Fric Žajfar: gostilničar in župan, Janez Zletel: občinski sluga in redar, Čili: natakarica pri Žajfarju,
Jožef Krasnigoj : znan pretepač,
Kovač : bogat kmet,
Anton : njegov sin,
Gostilničar pri »Zeleni lipi",
Neža: njegova žena,
Levičnik: bogat kmet, skopuh,
I. kmet: 11. kmpt- kmpti,.
dan pred
stoli.
kmet; H. kmet; kmetje.
I- Dejanje.
Se vrši na Hribernikovem domu, državnozborskimi volitvami.
Kmečka soba. Nasproti vhodu miza,
Eno okno na cesto.
1. Prizor.
Hribernik (z obvito glavo sedi za mizo in stoka): Moja glava, moja glava! Dva litra je strl na moji glavi ta tolovaj Krasnigoj. Sicer mu pa tudi jaz nisem ničesar ostal dolžan; stol sem zlomil na njegovi glavi preveč jezen sem bil ; sicer ni bilo prav, pa kaj hočeš, jeza je jeza. — A kaj glava, — želodec, želodec — (se prime za trebuh in hodi sključen po sobi). Vse je bilo
včeraj zastonj pri Žajfarju in ljudi je bilo veliko; vsi so hoteli jesti in piti zastonj — kaj čuda, da niso mogli prinesti kaj prida na mizo. Človek mora zboleti. Ah, ah, tako me drži v želodcu, kot bi bil same škorpijone jedel. — Pa povedal sem mu tudi nemškemu kandidatu, da mu je obtičalo v grlu, akoravno šem ubog kmet. Ha, ta nemški kandidat! Pri zadnjih volitvah je nam obljubil vse, — meni je obljubil celo, da bo dal zapreti vse vrabce, ki hodijo pod mojo streho koruzo krasti -— in ko je bil izvoljen, je pridno molčal na Dunaju. Moj Bog! tudi jaz bi rad molčal, če bi dobil vsak dan 20 kron. Pa kaj bi pravil. (Skozi vrata) : Liza, he. Liza, nič ne slišiš?
Liza (zunaj): Kaj pa hočeš?
Hribernik: Črne kave prinesi, presneto mi je slabo v želodcu.
Liza (zunaj) : Malo počakaj, takoj bo.
Hribernik (se vsede): Pa me ne boš Žajfar, ne, akoravno sem tvoj dolžnik. In če mi vzameš tudi hišo, s teboj ne bom volil. Svojega prepričanja ne prodam, tudi za dve tisoče kron, ktere ti dolgujem. (Nekdo potrka) Noter!
2.	prizor.
Čili vstopi.
Čili: Dober dan, Hribernik.
Hribernik: Bog ga daj ! Kaj pa je tebe privedlo k meni?
Čili: Račun vam prinesem, ne bodite jezni !
Hribernik (začudeno): Kakšen račun? Saj sem vselej vse plačal.
Čili: Pa včeraj — no vsaj veste, kaj je
bilo.
gr Naročajte edini koroški slovenski list „Mir“ !
Hribernik: Saj je bilo včeraj vse zastonj.
Čili: Da, samo za tiste, ki bodo volili z našim gospodom.
Hribernik: A tako ! No, koliko sem pa dolžan ?
Čili: Sami veste. Porcijon golaža s krompirjem, osem vrčkov piva, dva frakeljca žganja je 98 krajcerjev in kruh je ravno en goldinar.
Hribernik: No, no! (Jišteje denar). Tako!
Čili: Da ne pozabim, še dva litra morate plačati, ki ste jih vrgli včeraj v Krasnigoja.
Hribernik (ogorčen): Ka-aj ? Jaz da bi za Krasnigoja plačeval ? jOn je vrgel dva litra v me, in ne jaz v njega. Če ne verjameš, poglej mojo glavo! (Ji kaže rane.)
Čili: Dobro, mu bom povedala. Z Bogom ! (Odide).
Hribernik: Na, to je že preveč! Glej to predrznost! Ni dovolj, da hodim z obvezano glavo, še litre bi moram plačevati, ki sojih drugi strli na ioji glavi. (Skozi vrata) Liza, ali si v Celovec šla po kavo?
3.	prizor.
Liza (vstopi s kavo) : Ali hočeš že umreti ? Tu imaš! Kaj pa je hotela Žajfarjeva natakarica?
H r i b e r n i k^ E, da moraš vse vedeti ! Glej, včeraj je bilo pri Žajfarju vse zastonj in danes je prišla Čili po denar. (Pije kavo).
Liza: Taki so tvoji prijatelji! Zdaj boš vendar enkrat postal pameten, ko so ti razbili glavo. Saj sem ti pravila večkrat, ne pečaj se s temi ljudmi. Pa nič — pa nič, zdaj pa imaš. Morda te bo terjal Žajfar za tistih dvatisoč kron, če ne boš volil žnjim. Kje jih hočeš vzeti ?
prikazen. Ali so ti gospodje že zreli za norišnico, ali še le pojdejo tja, kamor je šel pred kratkim njihovi Hipolitški župan Volki — v blaznico! In takim ljudjem ljudstvo naj izroča svoje mandate? In liberalne Nemce misli Marki družiti z novim lepom, ki se baje imenuje: „Der deutsche Hoch-gedanke !“
Le ta kandidat je naglašal, da je treba napraviti nov kaznilni zakon (Strafgesetz). — Nam se zdi, da je nam bolj treba novih sodnikov, dobrih, poštenih, vestnih nepristranskih sodnikov. Tega nam je treba. Nov kaznilni zakon? Zakaj? Ti ljudje hočejo osvoboditi vse tiste pregreške zoper vero in nravnost, ki se zdaj še kaznujejo, da bi ne bili več kaznivi, in da bi ti gospodje mogli še bolj brez vsakega ozira delati zoper vero in cerkev. Tirja ta sodnik zakonsko reformo in večjo skrb za mladino, poznamo vse to. In dobro je, strast tako jasno govori. Polagoma se morajo tudi meščani naveličati teh praznih fraz in morajo spoznati, kako pogubno je za nje, če oddajo svoje glasove za ljudske najhujše sovražnike.
Pivovarnarji.
Najsmešnejše je napravila nemškonarodna stranka na Koroškem: Slovencem je dala dva pivovarnarja kandidatom! Naše javno gibanje se mora obračati v bodočnosti z vso odločnostjo zoper pijančevanje, ki uničuje naš narod, uničuje zdravje našega ljudstva, uničuje njegovo blagostanje. In temu gibanju morajo stati na čelu poslanci, oni morajo izmisliti potrebna sredstva z drugimi prjatelji ljudstva vred in morajo v prvi vrsti delati tudi v tem smislu.
Ali veš, bralec, koliko ljudje piva požro — ne popijo?
Celovec na leto 78000 hi Šmohor	„	4600	„
Spital	„	14000	„
St. Vid	„	31700	„
Beljak	„	46000	„
Velikovec	„	21000	„
Volšperg	„	14000	„
Skup 209781 hi (natančno 1.1902.) In če naše ljudstvo plačuje za hi. 30 kron (15 kr. za liter) potem izdavamo na Koroškem vsako leto le za pivo šest milijonov kron. To je strašen davek. Potem pa tožimo, da vse propada, de se širi uboštvo in beda. Da živi se, a spoznajmo lastne grehe, in eden poglavitih naših grehov je pijančevanje. Ali je narod socijalno zrel, ki v takih razmerah voli pivovarnarje in žganjarje svojim zastopnikom? Pred vsem svetom bi se morali koroški Slovenci sramovati, če se to zgodi. In če se zgodi, krščansko narodna stranka ne bo kriva, marveč nemškonarodna blaznost.
Pruski naučni minister je v državnem zboru (18. marca 1903) dejal: Bodočnost, ki preti nemškemu narodu vsled pijančevanja se ne more dosti žalostno opisati: „Das Bild, das der deutschen Nation bevorsteht, kann gar nicht diister genug geschildert werden.“
V Nemčiji popije počez eden človek v letu opojnih pijač: vina 7 litrov, piva 116 1, žganja 8 1. Vino stane probližno 6 kron, pivo 34 K, žganje 6 K, skup pa 46 K. A otroci ne pijo in ženske tudi ne, torej vzemimo na vsakega moškega počez trikrat toliko, je 140kron! To so stroški, ki so večinoma strani vrženi, in ki od leta do leta rastejo vsled slabe vzgoje, vsled razuzdanosti ljudi. Ako hočemo socijalno napredovati, moramo ljudstvo navduševati za treznost in varčnost in potrebujemo tudi primernih postav, ki jih pa pivovarnarja ne bodeta zagovarjala.
Kako stoji?
(Glas iz naroda iz Podjunske doline.
Moram Vam povedati, gospod urednik, da ste se mi s člankom „za obstanek'1 jako prikupili, ker tako črno gledate in pikro pišete, kakor je res treba. Kaj bi s prazno tolažbo nas in brate zunaj v nebrižnosti še potrjeval? To bi bil greh ! Bog nas ne bo rešil, če bomo samo upali, pa nič delali, kdo drugi pa še manj. Slovence treba trdo prijeti, potem se prime katerega. Mene se je. Zdi se mi, da sva si enakih misli. Jaz sem idealist, ki je veliko upal, pa črnogledec, ki je kaj malo zadovoljen z delom svojim in drugih t. j. velike večine, s slovensko politiko dejansko. Naj povem najprej, kako svetlo sem gledal, potem pa, kako črno zdaj vidim.
Nekdaj sem mislil : Celi slovenski narod ima dosti mož, dosti denarja, dosti moči v sebi, da vlije v mrtve ude življenja, da se oživi tudi Koroška, že pol odrezana in pol suha veja na deblu slovanskem, da postavi na noge zaspano koroško slovensko ljudstvo, v katerem ne manjka talentov, zakopanih kreposti, kakor je znano. Nemci se ne sramujejo znane govornike, agitatorje klicati z Dunaja, tudi k nam na Koroško bi morali prihajati v s i znani slovenski agitatorji, govorniki, imenitni možje, da bi jih spoznalo in se tako s celim našim narodom seznanilo ter k narodni zavesti prišlo vse naše ljudstvo. Kaj jih treba, je rekel eden ali drugi. Mene je taka beseda vselej globoko zabodla, imel sem jo za mladeniško nezrelo baharijo, ki se mora kaznovati.
Menda sami ne vemo, kako globoko smo s srcem in možgani zakopani v nemškutarijo, sužnost, kako do korenine je zastrupljeno naše narodno življenje, kako smo onemogli v duhu, volji, močeh, kakor mrtva masa brez duha življenja. Podobni smo dolgoletnemu jetniku, vkovanemu v močne železne verige za vrat, roke in noge, vsemu pobitemu, zlomljenemu; podobni od razbojnikov ranjenemu, bolj mrtvemu ko živemu človeku. Kaj je prostost, kaj je narodno življenje, tega ne vemo, zato ne želimo. Naj se mi ne zameri, vem po sebi in drugih, Korošec skoraj ne more imeti narodne zavesti v sebi, če se je ni kje drugje med zavednimi Slovenci ali Slovani navzel. Narod je telo, telo pa ima glavo in srce, odkoder prihaja luč, svetloba, zavest, gorkota, življenje, moč. Odsekaj glavo ali iztrgaj
srce, truplo bo segnilo in razpadlo. Mi pa skoraj da ne čutimo, kje je glava, srce. Kje je naša tesna zveza z ostalim narodom? Mi smo raztreseni udje med samimi sovražniki, ne čreda, ampak razkropljene ovce, vsaka obdana od deset, sto volkov. Odsekana veja mora usahniti. Pomoč mora priti od zunaj. Mislil sem, da naši bratje vse to dobro vedo, da kot dobri duše- in vzgoje-slovci poznajo naš žalostni dušni stan, da si moremo toliko pomagati sami ko mrlič, težko ranjeni, vjetnik, vkovan v verige. Če nam kličejo : Vzdramite se, vstanite, strite verige suženjstva, glejte zlato prostost! sem mislil, nas bodo dvignili, odvezali verige. Sicer so oni klici le draženje nesrečnega brata in ta bi moral britko zaječati : Če me ne vzdigneš, rešiš, ne delaj me še bolj nesrečnega, poberi se satan !
Če nam pravijo : Posojilnic potrebujete v vsakem kraju, zadrug, društev, izobrazbe, organizacije, sem mislil, nam bodo to pomagali vstva-riti. Treba nam je bilo tudi živega krepkejega verskega življenja, ki je vir vsakega drugega zdravega življenja. Kdo ne ve, da smo v tem oziru bolni, marsikje zelo, in zato ne napredujemo! Mislil sem, da glava in srce (vodstvo v Celovcu in središče v Ljubljani !) skupno to študirata in vse pripravljata. Pričakoval sem, da bodo z nami delali kakor dober učitelj, ki svoje učence z velikim trudom in potrpežljivostjo leta dolgo uči in vadi ; če se mu tudi vse ne posreči, pa zopet delo iznova začne z mlajšimi, vdanih učencev pa še tudi potem ne zapusti, ko že stopajo na lastne noge ; hvali in graja tudi, pa le vmes za potrebo, ne tako, kakor slabi profesorji, učitelji, starši, gospodarji, ki v enomer ali hvalijo ali grajajo, zmirjajo, smešijo, zabavljajo in tako žalijo, ko bi se morali le sami bolj potruditi, da naučijo učence, otroke, posle, kar od njih zahtevajo. Zmiraj sem čaka! potrpežljivih učenikov odkod, polnih sočutja in ljubezni. Vsako nedeljo se bodo vršili shodi, poiskali se nadebudni mladi kmetje, mladeniči, dečki, jemali na Kranjsko, Štajarsko, Primorsko, tam jih bodo skrbno za narod vzgojili in izučene za umne kmetovalce, organiste, tajnike, agitatorje itd. poslali nazaj, kakor gobe po dežju bodo nastajale posojilnice, razna potrebna društva, čebelice itd., ljudstvo se bo izobrazilo, v vsakem večem kraju nastane centrala, kjer se lahko vršijo veliki shodi, poučni tečaji, veselice, skrbelo se bo. da dobimo izvrstnih narodnih duhovnikov, zdravnikov, advokatov, učiteljev ----------. Take niso^bile moje sanje, ampak
resne misli. Ali —- ali! Če hočete narod na Koroškem ohraniti, če vam je njegova probuja resnica, lotite se dela resno, dovršite, kar začenjate, ali pa pustite Korošce mirno spati, saj speči še ne ve, da spi in kedaj zaspi za vselej.
Ni se zgodilo, kar smo pričakovali. Slišal sem, da so nas Korošce ne le pomilovali, ampak kot manj ali nevredne brate zaničevali. Priznajmo, ni bilo dosti ljubezni, saj svet ve. Ko smo enkrat si začeli brati levite, vsaj to dovršimo, privoščimo si še ta šport, lažje nam je, če vsak
Hribernik: Kakor hoče, udam se mu ne !
Liza: A kaj potem? Kaj hočeš prodati, da boš spravil dvatisoč kron skupaj ?
Hribernik: Težko je sicer res, a obupam še ne.
4.	prizor.
Ančka vstopi.
Ančka: Občinski sluga Zletel me je srečal, — Krasnigoj je bil ž njim, ima tudi obvezano glavo — in Zletel rne je vprašal, ali ste vi doma, in tudi Kovač je rekel, da pride danes k nam.
Liza: Kaj pa iščejo danes vsi pri nas? Vse zaradi včerajšnjega pretepa gotovo. Boš videl, še v luknjo te bodo vtaknili.
Hribernik: No, Liza, bodi pametna! (Ančki): Kovač pride k nam, praviš?
Ančkam Rekel je, da pride.
Liza: Že dolgo ga ni bilo. Odkar sta imela tisto neumno tožbo zaradi njivev in si ti moral plačevati in si se prijel potem za Žajfarjev frak. Najboljše bi bilo, če bi se s Kovačem zopet sprijaznila.
Ančka (očetu) : Vi ste se takrat s tožbo prenaglili. Žajfar je vas nahujskal proti Kovaču, da bi vaš pridobil za se. Kovač je pošten človek.
Hribernik: Kaj ? Jaz da sem se prenaglil? Na moji strani je pravica. Kovač me je ogoljufal. (Ančki) Ti seveda tako govoriš, ker ti je za Kovačevega Antona več kot zame. Le izbijaj si te misli iz glave ! Dokler bom še jaz, te Anton ne bo dobil, in če bi bil tudi iz samega zlata.
Liza: Kako si vendar čuden! Samo sovraštvo govori iz tebe. (Ančka si briše solze).
Hribernik:	Ne, Kovač je goljuf. V
obraz mu povem, če pride.
Liza: Za božjo voljo, ne bodi takšen! Če pride Kovač, prosim te. bodi prijazen žnjim, da si ne nakoplješ še večje sramote! (Nekdo potrka, vsi se malo prestrašijo).
Hribernik: Noter !
5. prizor.
Občinski sluga Zletel v redarski opravi s sabljo vstopi.
Zletel: Guten Tag! (Ženski odidete).
Hribernik (malomarno) : Dober dan.
Zletel: O, tudi vi obvezani, kako to?
Hribernik: Vprašajte Krasnigoja, ta bo vam vedel že povedati.
Zletel: Prišel sem zaradi volitve. Boste li volili z nami?
Hribernik: Hm, mislim, da sploh ne bom šel volit. Z obvezano glavo vendar ne morem med ljudi.
Zletel: Kaj to ! Zaradi tega že lahko greste. Mi potrebujemo vsakega volilca, drugače nam bo šlo slabo.
Hribernik: Sicer pa, če pojdem tudi voliti, z vami ne bom volil.
Zletel: Tako, tako ! Pridite popoldne ob dveh k županu zaradi včerajšnjega pretepa — saj veste. — Tudi Krasnigoj pride- Morda se zopet spravita, če ne, vas Krasnigoj toži.
Hribernik: Kako to ? Kdo je začel s pretepom, morda jaz?
Zletel: Da, v), prič imamo dovolj. Vi ste vrgli dva litra v Krasnigoja.
Hribernik (Jezen); Jaz? Sem poglejte in boste videli, kdo da je dobil litre v glavo. (Kaže mu rane). Povejte županu, naj gre Krasnigoj le tožit, popoldne pa me čakate zaman.
Zletel: Kakor hočete ! Z Bogom ! (Odide.)
6.	prizor.
Hribernik: Ha, tožiti me hočejo! Že vem, zakaj Glej jih lisjake, pridobiti me hočejo, da bi volil ž njimi, pa ne boš Jaka! Hribernik še ni tako neumen, kot mislite vi. — Sicer je pa stvar sitna. — (Hodi po sobi) — Če me gre Krasnigoj tožit, vem, da bo pričalo vse proti meni, ali to bi še vse nič ne bilo, če bi le vedel, kako bi se iznebil Žajfarja. — Kje bi dobil dvatisoč kron, da bi mu jih plačal? — Kovač jih ima in bi jih tudi dal — (misli) — ne, ne od njega še krajcarja ne. — On me je ogoljufal. — Kaj če bi poskusil pri Levičniku? — A sam ne grem k njemu z obvezano glavo. (Skozi vrata): Ančka, ali se še zmirom cmeriš ?
7.	prizor.
Ančka vstopi.
Ančka: Kaj pa hočete ?
Hribernik: Pojdi k Levičniku in prosi ga, naj pride k meni.
Ančka: Kaj pa mu hočete, temu skopuhu ?
Hribernik: Boš izvedela že potem.
Ančka: Ali naj^pride takoj?
Hribernik: Če mogoče takoj. (Ančka odide). Kliče za njo: Pa materi nič ne pravi, kam greš !
svoje pove, saj naša politika je, da v nji vsak svoje majhno srčece zadovolji, si jezico ohladi, strastem zadosti. Naredimo kakor oni, ki se pošteno ozmirjajo, potem so si pa najboljši prijatelji. Liberalec se huduje na klerikalca, ta na liberalca, nemškutar na Slovenca, ta na nemčurja. Če bi Slovencev ne bilo, bi bil na Koroškem mir, kaj ne nemškutarji ?
Najmlajših listov eden iz Ljubljane je po-gruntal : Če se ločimo v politiki od duhovnikov pa imamo vse Slovence na svoji strani, edinost. Koroški . Slovenec pa tega noče slišati. Mi pra-vm\° : Ce bi edinost v veri bila in ljubezen krščanska, bi pa bili Slovenci edini in mnogo boljše.
Ostudno je že, če toliko povdarjamo zmirom vero, se radi ponašamo kot „verni, pobožni Slovenci", sklicujemo ves čas na božjo postavo, pravico, pa sami med seboj tako malo pokažemo krščanske ljubezni. In naša vera rodi v družinskem in javnem življenju tako slab sad, če je tako malo duha, ognja, navdušenja. Najbolj jasna podoba naše nesloge in revščine je molitev sama, resnična ilustracija tudi naše politične malomarnosti. Pregledujte naše molitvenike: še v očenašu se ne moremo zediniti.
Naj še povem, kako stoji pri nas. Kdor bere časnike, bi nas mogel že skoraj zavidati za živahno narodno delovanje, bere se zmirom o novih društvih, veselicah, gledaliških predstavah. Toda pokažite mi društva, kjer se vsaj večina kmetov in mladeničev poučuje redno v resnih političnih in drugih potrebnih rečeh. Kod hodi še večina mladine? Kaj govorijo kmetski ljudje po gostilnah? »Pojdi, kamor hočeš, nikjer ne slišiš skoraj drugega kakor črez Slovence zabavljati in po duhovnikih udrihati." Tako se sliši. Pa pomnite, da je tu pri nas morda ljudstvo še najbolj verno in dobro. Župnik ima navado, da v cerkvi moške opominja na dolžnosti v praktičnem, javnem življenju. Resni kmetje so ga prosili, naj to opusti, ker ljudje ne razumejo in se le smejijo. Resnega, v življenje segajočega nauka »verno, pobožno" popačeno ljustvo ne prenaša več. »Vse zastonj, ljudi moraš pustiti . . .“, pravi zelo sku-šen gospod. Ali ni to lepa ilustracija razmer? Koliko lazi »giftne krote" po tako slovenskih in vernih krajih, kakor je dobrolski okraj ? Kako so sicer dobri ljudje, kmetje napačno poučeni, ne vedo kaj hoče naša stranka, ne verjamejo, da ima volitev kaj z vero opraviti. Z glavo zmajujejo olikani in pametni kmetje: „Pa še v cerkev hodi ta človek, pa tako zaverovan v nasprotno stranko!" Ni se čuditi, le poslušajte, kako pridno brusijo jezike liberalci, nemškutarji, kako se poprijemajo s posebnim veseljem naših »pobožnih" mož, še cerkvene vkijučarje imajo na svoji strani, da druge motijo: Še ta je z nami! Kaj pa mi delamo? Koliko ur na teden porabimo za narodno pro-bujo ? Veliča nas vse. Slišimo slabo robo hvaliti, pa nevoljni dobro blago v skrinji srca zaklepamo. Naš narod je sicer sila zgovoren, ali komu služi s to silo? Pri naših prijateljskih shajanjih bi
8. prizor.
mislil, da se bo govorilo samo o naših narodnih zadevah, pa kako malo, se o tem govori. Dvomiti sem začel, ali res narod ljubimo, ali nam je resnica z narodnostjo? Ali pa ne vemo kaj delati, kaj hočemo ? »Župnik bi moral ... ta se premalo pobriga ... bi moral biti bolj delaven ..." se često čuje. Dovolite, da povem odkrito : Vse delo na duhovnike zvračati, je napačna gorečnost ali kriva vera. Če duhovnik vse to opazuje, kar sem zgoraj pisal, kako ima celo verno ljudstvo veselje s časniki, ko duhovski stan blatijo, kako se mu spoštovanje podkopuje in malo verjame (milo rečeno), kako se ljudstvo, zlasti inteligenca, bore malo zanima za njegovo delovanje v cerkvi, šoli, se mu ne zaupa, ne more imeti veselja in ni se ravno čuditi, če kateri opusti vse. Vsak dušni pastir, količkaj skušen, prosi: Starši, gospodarji, farani, vsi, podpirajte me, zlasti v vzgoji mladine, sicer ne opravim nič! Duhovniki ne morejo veselja imeti, če jim ljudstvo preveč zaupa, vse od njih pričakuje in samo noče nič storiti, potem se pa govori, da samo duhovniki silijo na to in ono, da delajo le zase, nikar za ljudstvo. Sedanji čas kliče posvetno slovensko inteligenco na delo. Lajiki, vun iz rezerve, iz skrivališč! Duhovnik mora dostikrat ostati bolj v ozadju, ker v nekaterih krajih že vsako reč sumničijo, če je le duhovnik zraven. Duhovniki niso tako častihlepni, da bi tudi v narodnosti ne smel kdo drug nič storiti. »Naj Peter ali Pavel oznanjuje evangelij, da se le s tem kaj dobrega stori !“
(Konec pride.)
Volilno gibanje.
Volilni shodi. V ponedeljek, dne 25. t. m. se vrši volilni shod za volilce v Kapli v Rožu in okolici po maši v kapelskem župnišč u. Govorita g. deželni poslanec Franc Grafenauer in g. dr. Janko Brejc. Isti dan popoldne po blagoslovu se vrši za volilce občine Bistrica v Rožu volilni shod v S v e-č a h pri Adamu. Govori g. Franc Grafenauer. Somišljeniki se vabijo k najobilnejši udeležbi.
Sele nad Borovljami. (Volilni shod.) V nedeljo, dne 17. t. m. po maši se je vršil pri nas v prostorih p. d Mažejeve gostilne volilni shod, kateri je bil prav dobro obiskan. Bilo je udeležencev gotovo do 150, če ne več. Zborovanje je otvoril gosp. deželni poslanec Franc Grafenauers krepkim nagovorom. Kot prvi govornik je nastopil tajnik političnega društva, g. E k a r, ki je v svojem govoru očrtal kmetske razmere pred letom 1848 in njihov razvoj do najnovejših časov, do uzakonitve novega državnozborskega volilnega reda. Govornik se je posebno oziral na domače naše selske razmere, kar je bilo za poslušalce tem lažje umljivo in tudi zanimivo. Končno je razložil novi način državnozborskih volitev ter poživljal zborovalce, da zastavijo pri bodočih volitvah vse svoje moči v to, da bo izvoljen za poslanca mož, ki pozna kmetsko življenje, ki se potemtakem more in tudi hoče
10. prizor.
Hribernik sam : In če mi ta skopu ne posodi dvatisoč kron, res ne vem, kaj bi pc čel. Ce volim z Zajfarjem, se mi bodo za hrt tom smejali, kako me imajo na verigi. Včeraj s me nabili, in jutri bi moral voliti žnjimi in more me zaradi pretepa še tožijo. — Pri teh ljudeh vse mogoče. — Edini Kovač bi me mogel reši: a če se poravnam žnjim, bi moral priznati, da pravica na njegovi strani. — Tega pa ne! Pre vico imam jaz! — Na katerokoli stran se obrner povsod sramota zame. (Hodi s povešeno glav po sobi.) Gre se za mojo čast, za moje prepr canje in zraven še za mojo hišo. — Kje naj dc im na mah dvatisoč kron, če me Žajfar tirja Zadolžen sem bil že prej — hvala Bogu, ne p lastni krivd. - m tista tožba me je zavlekla i bo1! v doigove. — Vrag vzemi vse skupaj, volih m Zajfarja in — (vstopi žena).
9- prizor.
Liza: — In mene tudi morda? Čudno jezo imaš danes.
Hribernik: Eh, kaj bi ne bil jezen ! Krasnigoj me hoče tožiti.
Liza: Kaj pa si zakrivil ?
Hribernik: Pravijo, da sem ga včeraj z litri pobijal — res ne vem, kje sem dobil jaz luknje v glavi. (Pogleda skoz okno). Pa ravno pride ta razbojnik. Jaz grem vun, reci, da me ni doma, itak vem, kaj hoče. (Odide.)
Liza: O volku govoriš, pa volk pride. (Popravlja na mizi. Nekdo potrka): Noter:
Krasnigoj (z obvito glavo) vstopi.
Krasnigoj: Dober dan, mati ! Čisto sami, kje je gospodar?
Liza: Kaj pa mu hočete ? Ni ga doma.
Krasnigoj: Kaj, ni ga doma ? Ravnokar sem srečal vašo Ančko, ko je šla k Levičniku in je rekla, da je oče doma.
Liza: Je ravnokar odšel, morda pride kmalu nazaj.
Krasnigoj: Sicer pa povem lahko vam. Povejte svojemu možu, če ne voli jutri z nami, ga grem tožit, ker je vrgel včeraj dva litra v me in me ranil na glavi; lahko bi se bila zgodila kaka večja nesreča.
Liza: Čudno, on je pa pravil, da ste vrgli vi dva litra v njega, prišel je čisto z razbito glavo domu, zdaj pa res ne vem, kako stvar stoji. Menda ste bili vsi pijani.
Krasnigoj: Da, vaš mož je bil pijan in domu grede se je prejkone pobil na glavi, zdaj pa pravi, da sem ga jaz. Ta je pa res lepa.
Liza (skoro jokaje) : Oh, ne hodite ga tožit, ne, jaz mu bom prigovarjala, naj voli z vami, saj je vseeno, koga voli.
Krasnigoj: Danes sem celo slišal, da ga bo župan terjal za tistih dvatisoč kron, če ne voli žnjim — no kaj mar meni to — a neumen bi bil vaš mož, jako neumen, če bi ne volil z nami.	*
Liza: Oh, te nesrečne volitve!
Krasnigoj: Le prigovarjajte mu, morda vas uboga, saj je le njemu v korist. Z Bogom ! (Odide).
potegovati za pravice slovenskega kmeta na Koroškem. Nato je govoril gosp. Grafenauer o nemškem nacijonalstvu ter njegovih pristaših na Koroškem. V izbornem govoru je razložil pogubnost nemškonacijonalne politike za koroške Slovence v narodnogospodarskem oziru ter strmečim poslušalcem pokazal, kam more privesti ta politika javno gospodarstvo v deželi in državi. Poživljal je volilce, da naj na dan volitve pokažejo svojo nezadovoljnost in ogorčenost zoper tako kmetskemu ljudstvu sovražno in pogubno politiko s tem, da oddajo svoje glasove onemu kandidatu, ki bo v resnici vreden njihovega zaupanja. Nato se na predlog gosp. Keliha in gosp. župnika Nagelna soglasno naprosi gosp. Grafe n a u e r j a, da bi on prevzel v slovenskem volilnem okraju kandidaturo za državni zbor. Gosp. Grafenauer se zahvali za zaupanje, katero so mu izkazali zborovalci s ponudbo kandidature, ter izjavi ob splošnem odobravanju, d a hoče prevzeti kandidaturo. Potem je gosp. kandidat še odgovarjal na razna vprašanja glede poprave oziroma preložitve pota iz Bajtiš v Sele, nadalje glede pospeševanja živinoreje, odprave servitutov i. t. d., na kar se je zborovanje zaključilo. Prepričani smo, da bo imelo to zborovanje pri nas najlepši uspeh, kajti sedaj ko so volilci sami videli moža, kateri naj bi jih zastopal v državnem zboru, ko so čuii njegove odločne besede in so spoznali, da je g. Grafenauer v resnici mož, ki bo izpolnil svoje obljube, bo na dan volitev v naši občini pač gotovo le malo takih, ki ne bi oddali svojega glasu možu svojega zaupanja. Selani bomo volili g. Grafenauerja, ker vemo, da je le on pravi mož za nas ! Bog ga živi našega kandidata ! Ž i v i o Gra-f e n a u e r !
Volilni shod na Kočuhi. Shod, ^katerega je sklicalo naše katol. polit, društvo za Šmarjeto in Glinje, se je dne 19. t. m. uprav veličastno vršil. Veličastno, se more z vso pravico reči ; kajti tako dobro obiskanih shodov bilo je dosihmal malo, tako po številu, posebno pa po osebah. Obsežni prostori pri Petriču na Kočuhi bil je poln slovenskih volilcev ; gotovo do 200 po številu. Gosp. dr. B r e j c pozdravil je došle zborovalce, razložil pomen shoda in volilne pravice za slovenskega kmeta in delavca, označil nemško narodno stranko in njenega kandidata, ter predstavil gosp. poslanca Grafenauerja, kateri je živahno pozdravljen v eno uro trajajočem govoru razlagal delovanje deželnega zbora, raz-motrival težnje kmeta in delavca, opominjal in spodbujal navzoče k odločnosti, edinosti in vztrajnem delovanju. Temeljito razpravljal je tudi naše šolsko vprašanje in naš dosedanji šolski sistem. Splošno priznanje in navdušeni »Živio Grafenauer" - klici bili so porok, da Slovenci poznajo svojega moža in on njihove težnje in potrebe. Gosp. dr. Brejc dal je zaupnico g. Grafenauerju na glasovanje, katera je bila z zopetnim »Živijo" enoglasno sprejeta. Navdušenje bilo je velikansko in shod naravnost veličasten. Ta shod pa je
Liza: Čemu se naj vmešava v te volitve! Naj naredijo sami kakor hočejo. Nič kot sovraštvo si nakoplje in še ob hišo nas lahko spravijo, sposobni so za vse.
11. prizor.
Ančka vstopi.
Liza: Kje si pa hodila, da te je srečal Krasnigoj? Še vedela nisem, da si šla naprej?
Ančka: Ali je bil pri nas Krasnigoj?
Liza: Ravnokar je odšel. Kje pa si hodila ?
Ančka? Kaj bi vam prikrivala ! Oče so me poslali k Levičniku, ne vem, kaj mu hočejo.
Liza: Že vem, že vem ! Zdaj si hoče obesiti še tega skopuha na vrat.
Ančka: Zakaj se vendar nočejo spraviti s Kovačem : Anton mi večkrat pravi, kako je moj oče čuden. Prišel bi večkrat k nam, pa se boji očeta. Tista neumna tožba je vsemu vzrok. Oče je bil nahujskan od Žajfarja, zdaj pa ima.
Liza: Morda se danes sporazumeta. Jaz ga bom še enkrat prosila.
Ančka: Težak kamen bi se mi odvalil od srca. — Mama — (objame mater) ne bodite name hudi — jaz imam Antona tako rada — in on mene. — Kaj ne mama, vi niste jezni name?
Liza: Pošten fant je, a kaj hočeš, če oče ne dovoli !
Ančka: Oh prigovarjajte mu, da se sporazume s Kovačem, ta nas lahko reši Žajfarja in jaz in Anton se bova veselila najbolj. (Gleda skoz okno). Glejte mama, Levičnik pride. Grem vun — tega skopuha ne maram — pojte tudi vi, naj govori oče sam žnjim.	(Dalje prihodnjič.)
bil tudi najboljši odgovor na surovo obnašanje nemško-narodnih „Pepigajev“ dne 26. dec. 1906 in prostodušen izraz volje naših zavednih trdnih slovenskih katoliških mož, kateri bodo kot narodni pionirji vsi koten m o ž z volilnim listkom v roki bili boj za pravice kmetskega in delavskega stanu !
Volilni shod Podljubeljem. V torek, na dan sv. Jožefa, se je vršil volilni shod Podljubeljem v prostorih Kajzerjeve gostilne. Shod je priredilo „Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem" in zborovalcev je bilo, kolikor jih pač obseže Kajzerjeva gostilna, ki je bila natlačeno polna. Shod otvori g. dr. J. Brejc, pozdravi navzoče, razloži pomen novega volilnega reda ter potem razpravlja o strankah, ki stoje slovenskemu narodu na Koroškem nasproti, in o pogubni gospodarski politiki teh strank. Potem predstavi kot kandidata za bodoče volitve g. deželnega poslanca Frana Grafenauerja, ki burno pozdravljen govori o potrebah kmetskega in delavskega stanu. Orisal je nato razmerje med slovenskim kmetskim ljudstvom in socijalno demokracijo ter prišel na to na delovanje deželnega zbora koroškega in na slabo gospodarstvo nemških nacijonalcev, ki imajo večino v deželnem zboru ter končno razpravljal o šolskem vprašanju, ki je za bodočnost koroških Slovencev zelo važno. K besedi se je nato oglasil tudi podljubeljski nadučitelj Tschauko, ki je očital g. Grafenauerju, da ni res, da on, Tschauko namreč, Slovence ubija itd., nakar sta mu odgovarjala g. dr. Brejc in pa g. Valentin Lavsekar, toda g. Tschauko jo je popihal še pred svojim moraličnim pogrebom. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnjič.
Shod na Trati pri dinjah. V ponedeljek zvečer se je vršil na Trati pri Glinjah v prostorih Cinglčeve gostilne shod, na katerem je govoril g. deželni poslanec Grafenauer. Shod ni bil sicer bogve kako obilno obiskan, ali reči se mora. da se je na tem shodu dosegel najboljši uspeh. Bili so pač navzoči tudi slovenski možje, kateri so se z navdušenjem zavzeli zato, da prevzame kandidaturo za državni zbor dični naš g. Grafenauer, in ki bodo zastavili vse svoje moči, da bo g. Grafenauer tudi izvoljen. G. Grafenauer je razložil svoj program, nakar se ga je soglasno naprosilo, da prevzame kandidaturo.
Vernberg. (Nemškonacijonalno zborovanje.) V nedeljo, dne 17. februarja se je vršilo pri Schillerju zborovanje, na katerem se je s svojim «izvrstnim11 programom predstavljal Slovencem že precej dobro znani vsenemški državnozborski kandidat profesor dr. Angerer iz Celovca. Vedel je, da gre zborovat na kmete, zato je gotovo moral še precej „študirat“ po tistih knjigah in časnikih, kjer so zapisane kmetske in delavske potrebe (saj lastne izkušnje kot profesor itak nima), da je znal o tem še precej veliko povedati. Sicer se je pa sam izrazil, da se morda dosedanji poslanec Oraš na ta vprašanja bolje razume kot on. Za Oraša pa itak vemo, kaj je storil za nas kmete, saj je vlekel s tistimi, ki so naredili med drugimi na vse zadnje davek na edino našo pijačo, na mošt. Česa imamo pričakovati od profesorja Angerja ! ? Precej zaslepljenih zborovalcev je veselo pritrjevalo, ko se je dr. Angerer v Svoji sveti nemški jezici spravil na „ta črne“, češ, dokler teh ne ugonobimo, nam je zaprt vsak napredek. V sedanjih šolah, kjer imajo vpliv še „ta črni“, se otroci nič ne nauče in ostajajo neumni, nasprotno pa je kazal «prosto šolo“ v najkrasnejši luči, potem kako se zlorablja vera in tudi nekaj dogodbic o katoliških duhovnikih je iznašel. Na vse zadnje pa je obljubil, če bo izvoljen, da se preseli v Beljak, da bo v sredi med svojimi volilci, da jim pojde lažje na roke. Mi pa pravimo, naj Angerer ostane le tam, kjer je sedaj, in naj se tam bojuje proti svoji «reakciji", nam je tem ljubši, čim dalje je od nas.
Eden ta črnih.
Koroške novice.
V Ljubljano se hodijo učit. Zdravstvene razmere so v Celovcn precej na slabem, zato je mestni občinski svetovalec Riese svoj čas predlagal, da naj se ustanovi mestna zdravstvena postaja, kjer bi posebno ponoči vedno posloval po en zdravnik. Občinski svet se je nato obrnil na zdravnike, da povedo svoje mnenje. Izmed 20 zdravnikov jih je 17 kratkoinmalo odklonilo sodelovanje, eden je izjavil, da bi imel nočno službo ako se mu plača po 100 K za vsako noč, drugi je rekel, da bi prevzel ta posel, ako ga sprejmejo ostali zdravniki in le eden je brezpogojno bil pripravljen ugoditi želji občinskega sveta. Da se pa prouči ta naprava bolj natanko, poslal je občinski svet mestnega fizika Schmidta in obč. sve-
tovalca Kudra v Ljubljano, da si ogledata tamo-šnjo enako napravo. Zanimivo je poročilo o bivanju teh dveh gospodov v Ljubljani. Ne moreta prehvaliti ljubeznivosti, s katero so ju sprejeli v Ljubljani in jima razkazali celo napravo. Vse naprave za zdravstveno in samaritansko službo so centralizirane, nameščene v «Mestnem domu" ter obstoje iz ambulatorija s fizikatom, rešilnega oddelka in oródjarnice. Ambulatorij je opravljen jako lepo in urejen tudi za operacije. Reševalna služba je izvrstno organizovana in moštvo izborno iz-vežbano. Ko sta celovška odposlanca ravno ogledovala naprave, se je signaliziralo neko ponesre-čenje, in v eni minuti je bil rešilni voz pripravljen na odhod. Celovška odposlanca sta ogledala tudi elektrarno, mestno hiralnico, ljudsko kopališče, klavnico, naprave požarne brambe, deželno klet itd. ter ne moreta dovolj pohvaliti praktičnosti vseh teh naprav, posebno pa prijaznosti in prisrčnosti, s katero jima je župan ljubljanskega mesta razkazoval vse. — Obč. svetovalec Riese (soc. demokrat) je potem v daljšem govoru orisal nezmerno slabe zdravstvene razmere v Celovcu ter posebno grajal celovške zdravnike, ki nimajo smisla za javni blagor med tem ko je v Ljubljani — einer windischen Stadt — vse drugače. «V Ljubljani se je že damo ugodilo koristi vsega prebivalstva, zdravniki so se z veseljem postavili v službo človekoljubja, in to je v resnici nacijonalno delo in sicerde-j a n s k o. Celovec naj bi se učil od Ljubljane!" — Slovenci lahko smo ponosni, da se morajo oni, ki so vzeli ves «fortšrit" v zakup, hoditi učit napredka v prestolnico Slovenije, v našo belo Ljubljano!
Celovški Slovenci pozor! V ponedeljek, torek in sredo na večer ob 8. uri v velikem tednu so v cerkvi pri sv. Duhu v Celovcu s 1 o-venske postne pridige z blagoslovom in petjem. Ravno ker velik del slovenskega, posebno delavskega občinstva nima prej časa, se je določila tako pozna ura. — Pridigujejo gg. Smodej, Cukala in dr. Ehrlich.
Škandal na celovški realki. Pred celovškim porotnim sodiščem se je vršila 8. t. m. zanimiva obravnava, o kateri poročamo vsled pre-obloženja z drugim gradivom šele danes. Pred poroto je stal beljaški usnjar Henrik Pogatschnig kot obtoženec, ker je v «Villacher Zeitung" priobčil članek, v katerem je pisal o neznosnih razmerah, ki vladajo na celovški realki. Razžaljena sta se čutila vsled tega članka profesorja Lang in Lutz; prvi, ker se mu je očitalo, da je bil kaznovan in da se ga je preskočilo pri povišanju, drugi pa, da je pri maturitetnem kroku realskih maturantov obžaloval, da je nekega re-alca, katerega ime je povedal, pregnal in «pripravil ob užitek", ko je leta ponoči hotel udreti k njegovi (Lutzovi) kuharici. Pogatschnig se je potegoval za svojega brata, kateri je bil izključen iz celovške realke, češ, ker je bil raztresen, ker je gledal skozi okno, gledal na uro, delal beležke, ker je bil nesramen, ker je nekemu realen šiloma vzel zlato uro in jo zastavil. Pogatschnig je bil do 6. razreda dober dijak, v 7. pa se je zameril profesorjem, in prvi ga je vrgel profesor Karollus v fiziki. Ta profesor se je izrazil v šoli, da je le od njega odvisno, kak red dobi dijak, ker on lahko vpraša najslabšega dijaka za «pohvalno", najboljšega pa za «dvojko". V drugem tečaju je padel Pogatschnig v petih predmetih, kar je z zadovoljstvom poudarjal neki profesor. Kot repe-tent je bil pravi trn v peti profesorjem, ki so ga pritiskali, kolikor le mogoče, dokler ni bil končno izključen. Brat njegov se je prepričal, da se je storila bratu krivica ter je dosegel, da je le-ta delal zrelostni izpit pred posebno komisijo, kjer ga je tudi dobro prestal. Profesorji so pa tožili. Pogatschnig ni dobil v Celovcu zagovornika, temveč si ga je moral preskrbeti iz Gradca, dočim so imeli profesorji celovške zagovornike. Obravnava je spravila na dan take škandalozne stvari, da se morajo vsakemu poštenemu človeku gnusiti. Dokaz resnice o svinjarijah, ki jih je kvasil profesor Lutz na maturitetnem kroku, se je popolnoma posrečil, obenem pa se je tudi pokazalo, da toženec ni bil pravzaprav Pogatschnig, temveč le «veledični" profesorski zbor celovške realke. Neusmiljeno je Pogatschnigov zagovornik udrihal po teh specijalitetah velenemške kulture, s katerimi se v svojih «bierschwefelnih" pač morajo meriti edino le še obiskovalci najrazupi-tejših beznic. Pogatschnig je bil seveda sijajno oproščen. Občinstvo je obema bratoma prirejalo prisrčne ovacije. Drugi ^ian se je vršila pred posameznim sodnikom druga obravnava celega profesorskega zbora proti Pogatschnigu zaradi izraza, da so realčni profesorji postopali barbarsko in maščevalno proti njegovemu bratu. Obravnava je trajala od zjutraj do poznega
večera, in Pogatschnig je bil zopet oproščen. — Pripomniti moramo, da je Pogatschnig Nemec, nemški nacijonalec, da potemtakem ni bilo pri tej stvari nikake dotike z narodnostnim vprašanjem, ker so realčni profesorji vsi razun č. g. kateheta Hutterja, ki je Slovenec, najzagrizenejši Nemci. Mislimo si pa lahko, kako življenje bi imel slovenski dijak v krempljih takih «gospodov!" S kako silo se je delalo, da so spravili lansko leto slovenskega suplenta z zavoda! Zato pa menda na celovški realki tudi ni niti enega slovenskega dijaka. Ves ta škandal pa je pokazal, kako nujno je potrebna reorganizacija srednješolskega pouka in to ne samo na realki tamveč tudi na gimnaziji, kajti mnogo boljše tudi na gimnazijah, posebno pa na celovški ni. Znano je namreč, da imajo tudi tu gotove «vijake" za dijaštvo, posebno pa za slovensko, in znano nam je, da se marsikje potisne slovenskega dijaka, samo da ne bi se temu ali onemu gospodu moglo kaj očitati. Tudi za celovško gimnazijo ne bi bila kaka «Pogatschnigova afera" prenapačna! — H koncu naj še pripomnimo, da je v „Slov. Narodu" čutil neki «koroški Slovenec" potrebo pasti po «Miru", ker ni takoj priobčil poročila o tej «značilni pravdi, ki ima baje «politično ozadje", vsled česar naj bi «Mir" ne bil «aktualen" in „se tako ne urejuje političnega časopisa". Temu gospodu so pač «senzacijonalne svinjarije" kakega realčnega profesorja, o katerem niti prej niti slej koroški Slovenci niso čuli, mnogo važnejše, kakor pa poročila o volitvah in druge take stvari iz slovenskih krajev. «Gusta und Ohrfeigen sind verschieden". pravi Nemec in če tega gospoda škandalčki tako zanimajo, mu obširno morda napišemo, kako je neki «koroški Slovenec" hodil na ples nemškega planinskega društva, na šulferajnski bal in na bal nemških visokošolcev . . .
V Borovljah in okolici, kakor v Resniku. Bajtišah in drugih vaseh, se skuša v zadnjem času s pomočjo raznih mogočnih glave, pa tudi paglavcev, vgnezditi «slavnoznani" «Štajerc", ker je ta najbrž še edino in zadnje sredstvo, s katerim upajo tisto toliko hvalisano, blaženo in edinozveličavno nemškutarijo rešiti. Opozarjamo vse tiste, kteri dobivajo ta nam Slovencem sovražni list, ne da bi ga bili naročili, naj ga pošljejo s pripombo: „Se ne sprejme", nazaj, in to naj storijo tako dolgo, dokler ta «giftna krota" ne bo izostala.
Na Trati pri Glinjah se je dne 17. t. m.
vršil občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice, ki je v zadnjih letih vsled izbornega delovanja svojih odbornikov jako napredovala. Denarni promet je v zadnjem letu znašal 201.586 K, povzdignil ^se je torej proti lanskemu letu za 25.000 K. Čistega dobička je bilo 1.653 K. Razdelil se je na sledeči način: slovenske šole v Glinjah, Selah, Št. Jakobu in Št. Rupertu pri Velikovcu so dobile skupaj 140 K; učiteljski dom, podporno društvo za slov. dijake koroške, tam-buraško društvo «Strel" v Borovljah, pevsko društvo «Drava" v Glinjah, čitalnica istotam skupaj 230 K; za kanaliziranje rova skozi Glinje, popravljanje pota pri Zadoljah, za vodovod istotam, za 2 živinski tehtnici, umetni gnoj. plug, za pogorelce na Žihpoljah se je dalo 580 K. Ostali denar se je dal odboru na poljubno razpolago. Podalo se je natančnejše poročilo razdelitve čistega dobička ne radi tega, da bi se delalo renomé, ampak zaradi tega, ker se je pred kratkim nek gospod, načelnik nemške hranilnice v Borovljah, zaletaval v naše slovenske denarne zavode, češ, da le-ti pošiljajo svoj denar, čisti dobiček, v druge dežele v agitatorične, hujskajoče namene, namesto da bi podpirali domače šole, društva, namesto da bi skrbeli za povzdigo kmetijstva itd. No, no, g. Janih, zaradi podpiranja hujskajočih namenov se prav lahko pomirite, kajti iz poročila razvidite prav lahko, zakaj se je porabil denar, in da se niti knofa ni dalo niti siidmarki niti šulferajnu.
Pan—krati—us.
Bajtiše. (Olika učitelja Janše h i t z a.) Ker je pred kratkim «Mir" nekoliko okrcal bajtiškega učitelja Janschitza, je seveda temu «folksbildnerju" zavrela kri, da je v zvezi s selskimi veleslavnimi kolegi napisal dopisnico ter jo poslal: «Gospodu ,Miru‘ v Celovec." Ta najnovejši dokaz nemške kulture, s katero je obliznjeno naše učiteljstvo, se glasi: «Dragi moj! U Klagenfurtu po useh winkelgosnah sem ti nahsuhov še le zadnji dienstman me je aufkle-rov da si u Laibach ušel tam u Wohenbettu «Nemir" brutaš. U boleznji, pa skrb hudo škoduje, zato te potroštam, da^so Štajerci za Waidische in Zelle že poglihani. Ce ti u boleznji že doktarje calat moreš in ti z denarmi mavvžleht gre, pa ti «giftno kroto" u gšenk napravim. Ce tvoj redakter skoz Waidische gre, naj pri meni zukera, zna
biti si mava kaj za r’celati. Glej, da kak lebens-zeichen daš- Pa Divijo tvoj Janschitz. Waidisch, 9. Marž 1907.“ — Vsa čast rovtarski kulturi takega učitelja. Prav radi mu verjamemo, kar sam trdi, da je taka kultura z njimi vred precej divja. Pa kaj, saj kaj boljšega od takih ljudi tudi zahtevati ne moreš. Obsojajo se pač dovolj že sami. Obžalujemo le uboge starše, ki morajo izročati svoje otroke ljudem s tako „kulturo“ !
Slov. Plajberg. V zadnjem „Miru“ v vesti pod naslovom Slov. Plajberg se je urinila sledeča pomota : „Mimo je šel načelnik krajnega šolskega sveta ter vpil“ i. t. d., ne pa šolski vodja, kar naj se resnicijia ljubo popravi.
Radiše. K članku, katerega je „Mir“ objavil v ' • št. dne 16. februarja bodi še omenjeno, da naš cerkovnik p. d. Mežnar zadnjič pri občinski volitvi ni le preskočil na nasprotno stran, ampak je postal glavna oseba, da, voditelj cele nemšku-tarsko-liberalne stranke. Ali ni bil „on“, ki je obetal pred volitvijo ljudem pijačo zastonj? Pisec teh vrstic je sam slišal, kako je v neki gostilni neki njegov pristaš nagovarjal kmeta M. rekoč : «Al’ mi gvijamo, Mežnar ga bo tri faslije kupuv, pa kolik še te druji.“ Ali ni bil „on“, ki je še zadnji dan pred volitvijo hodil od hiše do hiše in nagovarjal volilce na svojo liberalno stran ; zavednih slovenskih hiš se je pa izogibal? Ali ni šel „on“ neko nedeljo popoldne, ko se je v cerkvi molil rožni venec in križev pot, s svojimi pristaši na shod liberalnega „bauernbunda“ ? Ali ni prejšnji č. gosp. V. Ček, kakor se je sam izrazil, zavoljo „njega“ poslovil od naše župnije in prosil za drugo? Ali ni „on“ našemu slov. kat. izobraževalnemu društvu najbolj nasproten, da ga prav zaničljivo imenuje le „beraško“ društvo? Ali se ni „on“ najbolj trudil in prizadeval, da se je ustanovilo društvo liberalnega „fajerbera“ (saj brez «njega" bi naš gosp. učitelj nič ne opravil) m ž njim zatrosilo toliko nemira in razprtije v župnijo? V resnici zasluži „on“ od «Schulver-eina“ in od «Sudmarke" odlikovanje, ker za nem-škutarski liberalizem tako neumorno dela. Zdaj pa še skuša oprati svoje roke, in pri tem ga prav pridno podpira, kar se pa ne čudimo, tudi njegova ženka, če bi bilo mogoče se novemu g. župniku prav prikupiti. Saj zaslužek in kruh pri cerkvi je vendar le dober, dasiravno se ga je mož že nekoliko preobjedel. Ali tako vneto za liberalno glorijo delati in obenem biti tudi cerkovnik, pa po naših mislih, menda dolgo ne pojde. — Ker pa navadno, ko „Mir“ prinese kako poročilo z Radiš, naše visoke nemčurske glave sumničijo le fante Thalerja in Laknerja, zato jim bodi tukaj javno povedano, da jih je med člani izobraževalnega društva več, ki so zmožni to storiti. Saj resnico poročati je lahko. In pregovor, ki pravi : Hvali, kar je hvale, in grajaj, kar je graje vredno, spolnuje marsikateri kmet in včasih tudi	samotar.
Iz Melan v brdski občini. O občinskih volitvah v naši občini, ki so se vršile dne 26. februarja, je že nekdo poročal v „Miru“. Zoper postopanje volilne komisije, v kateri sta sedela dva učitelja, trije nasprotniki in samo en naši-nec, smo glede prvega razreda vložili protest na deželno vlado, katerega ugodno rešitev zagotovo pričakujemo. Po koroškem občinskem redu namreč učiteljice nimajo volilne pravice. Priporočali bi tudi volilni komisiji, da temeljito preštudira §§ 5 in 6 volilnega reda. Dosihmal smo zmagali sicer samo v li. in III. razredu v slednjem po pomoči naših vrlih sosedov iz Gorič in Borelj. V prvem razredu pa bo volil tudi tisti Grafenauer, o katerem misli gospod Taschek v Mohli-cah, da ima samo eno kozo. Zaradi tega pa je morala dobiti volilno pravico v občini tudi gospodična učiteljica, da se na ta način hudobni klerikalci in njih moč v občini vsaj nekoliko paralizira. Gospod nadučitelj in ž njim vsi c. kr. lo-garj1 e tutti quanti pa bodo prišli do prepričanja, da se miš zoper mačko zastonj bori in da jim v tem boju tudi profesorska pomoč ne more zapisati potrebnega zdravila in dati potrebne pomoči.
Dobrlavas. Že lansko leto se je mnogokrat pritoževalo, da se na tukajšnji pošti ne oddajajo redno pisma. In letos v tem oziru še nič ni boljše. Pred enim tednom se je celo zgodilo, da je dvoje pisem cel teden na pošti ležalo, čeravno se je vsak dan popraševalo, tudi v sredo, ko šolarji nimajo šole. Dotični je trpel precejšnjo škodo- Ako se razmere ne zboljšajo, iskali bomo drugod svojo pravico.
Malečape pri Žitarivasi. «Štajerc" je prinesel dopis iz Zitarevasi pod zaglavjem «Gliha vkup štriha", s katerim hoče ta «giftna krota", kakor je nje prvo in glavno delo, oblatiti našega gospoda župnika. Ker piše ta list, ki je pravi general vseh lažnikov, posebno pa takih, kakor
je dopisun iz Žitarevasi, da .se je napotilo več faranov iz naše fare gospoda župnika tožit k škofijstvu in imenuje v prvi vrsti mene, da bi bil jaz med njimi, zato poživljam tega lažnika, da naj v prvi številki «giftne krote" naznani imena tistih, kateri so bili pri škofijstvu in kedaj. Ako tega ne dokaže, ga imenujem pred celim svetom grdega lažnika in obrekovalca. Posebno pa, kar se tiče moje osebe, ako mi ta dopisun ali kdo drugi dokaže, da bi bil jaz šel gosp. župnika tožit k škofijstvu, ali da bi bil škofijstvu pritožbo pisal, dobi od mene nagrade 200 kron; četudi se ne morem ponašati, da bi imel obilo denarja, mu vendar to takoj izplačam.
Jurij Rutar, posestnik v Malihčapah.
Svarilo. Izborni uspehi, ki se dosežejo pri slaben teku, slabi prebavi, želodčnih slabostih in njihovih posledicah s prej pod imenom Marija-celjskih kapljic obče znanimi in priljubljenimi Brady-jevimi želodčnimi kapljicami, so povod, da se jih vedno in vedno ponareja. Naročuje naj se jih torej naravnost pri izdelovalcu C. Brady-jevi lekarni „pri ogerskem kralju" na Dunaju, L, Fleischmarkt 1 385, od koder se pošilja 6 steklenic za 5 kron, ali 3 dvojne steklenice za 4 krone 50 vin. poštnine prosto.
Društveno gibanje.
Delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo zvečer ob 8. uri v dvorani rokodelskega doma, Neue-Welt-ulice 22, igro «Nemški ne znajo", ter predstavo s skioptičnimi slikami, Predmet: sv. dežela, eventuelno tudi laško-francoska rivi-jera. Društvo s tem skuša ustrezati svojemu izobraževalnemu namenu ob enem pa razgibati ter družiti kolikor le mogoče celovško slovenstvo v eno celoto. — Koliko slovenskega življa je v Šent-Rupertu, v tobačni tovarni, v Sent Petru, da niti ne vemo še zanj ! Torej v nedeljo vse v Celovec k delavski veselici! — Razpošljejo se vabila. — Vstopnina: sedeži 1. do 3. vrste 1 K; 4. do 6. 80 v.; ostale vrste 60 v.; stojišča 40 v.
Vovbre. «Krščansko socijalno ljudsko društvo za Vovbre, Št. Šefan in okolico" priredi dne
1.	aprila 1907, t. j. na velikonočni ponedeljek svoj prvi občni zbor s predavajem v prostorih župnišča v Vovbrah. Začetek ob 3- popoldne po blagoslovu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Družbe sv. Cirila in Metoda pomladanske razglednice ima že na prodaj trgovina Ivan Bonač- Priljubile se bodo posebno še naši mladini tu naslikane skupine po cveticah skakajočih manjih in iz knjig beročih večjih otrok. — Simona Jenka razglednicam podpisano pomladnje bodrilo pa tudi Vam odrašenim prikliče spomin teh Vaših tu vpodobljenihzlatih let.
Družbe sv. Cirila in Metoda velikonočne razglednice, ki kažejo slovansko oblečeni stradajoči deklici, so došle v ljubljansko Ivan Bonačevo trgovino. Razglednice, ki se lahko merijo z vsakim drugim umetnim proizvodom, naj vam bodo, Slovenci, za vaša velikonočna voščila in v spomin velikonočnega razveseljevanja naše mladine. — Ne več na družbo, nego edino le na bukvarno Ivan B o n a č v Ljubljani pa pišite ponje.
Dopisi.
Od Žile. (Dr. Waldner berači.) Vemo, da se na svetu čudne reči godijo, ampak to nam vendar ne gre v glavo, da dr. Waldner zdaj pri Zilanih za glasove berači. Res že največja predrznost od dr. Waldnerja, da se on sploh še med Zilane upa, on, ki je pred ne še dolgim časom na najnesramnejši način grdil v deželnem zboru slovenskega Zilana, ki je nas zmerjal z «inferiore windische Bauern". Torej ta naduti dohtar, ki zdaj s tako prijaznim obrazom okrog nas lazi, je rekel, da smo mi Zilani inferiorni, manj vredni, neomikani. Smo res jako pohlevne ovčice, da nismo že davno napuhnjenemu dohtarju navili ušes tako, da bi se mu gotovo ne ljubilo več pri Zilanih okrog beračiti. Ali ni to največja predrznost ? Najprej kmeta zmerjati in žaliti, potem pa zopet pri njem za glasove beračiti. Kaj bi se zgodilo beraču, ki je gospodarja žalil in pride zopet v ravno isto hišo prosjačit ? Vrata bi mu pokazal. In ravno tako naj se tudi dr. Waldnerju zgodi, ako smo mi še možje in potomci trdnih, starodavnih slovenskih Zilanov. Kako naj ima tak dohtar srce za kmeta, ko tako zaničljivo govori o njem. Sedaj, ko za glasove berači, se seveda čisto drugače vede, sedaj nam seveda obljubuje vse mogoče in nemogoče. Toda kdo mu naj verjame ? Obljuba dela dolg in kar dr. Waldner zdaj obljubuje, nikoli spolnil ne bo in tudi ne more, ker vse obljubi, na kar se le spomni. Sedaj se se-
veda tudi nam prilizuje, akoravno je rekel, da smo inferiorni in neumni. Da. gospod dohtar, naši glasovi bi vam pač tudi dišali. Toda naši kmetje vendar niso tako neumni, da bi Waldnerja volili, njega, ki samo pred volitvami skrbi za kmeta, toda le — z obljubami. Ako mu res tako kmet na srcu leži, zakaj pa v deželnem zboru ni bolj zastopal kmetskih koristi ? Zakaj ni najodločneje nastopal proti davku na vino in mošt, ki v prvi vrsti tudi zopet kmeta obremeni. Da, seveda so potrebovali denar, da učiteljem | zopet plačo zvišajo ter jih zadovoljijo, kdo bi pa sicer pri volitvah agitiral za nemške nacijonalce?! In seveda tudi dr. Waldner potrebuje učiteljev za agitiranje. Kmet bo že plačal in vendar zopet volil tako pridne poslance, kakor je Waldner, ki kmetu še mošta ne privoščijo več. Velik napredek, kaj ne? Tako daleč so jo spravili ti za kmeta skrbeči poslanci. Zilani, zdaj je čas. da jim pokažemo hrbet enkrat za vselej, zdaj je čas, da pokažemo svoje ogorčenje zoper Waldnerja, ker je nas nesramno žalil. Mi se od njega ne pustimo sramotiti. Od nobenega zavednega Zilana naj Waldner ne dobi glasu. Saj bi nas v državnem zboru ravno tako zopet grdil in zmerjal. Dr. Waldner je nemški nacijonalec in kot tak pripada stranki profesorjev, uradnikov in učiteljev, ki le za te skrbi, za kmeta pa ima samo I — davke.
Bistrica v Zilski dolini. (Klin s k 1 i -n o m.) Ko sem pred dnevi čital v «Bauern-zeitung" članek, v katerem nas neka „ K amo ra c i k i s t “ jako smešno napada, sem si mislil vse dobro in jim zaklical: «Bog jim daj." Vsakomur, ki ima kapljico slovenske krvi v žilah, je domovinska dolžnost, odločno postopati proti taki bedariji sovražnika, kateri nas hoče videti vedno na tleh. Čas je, da se dvignemo iz tega poniževanja ! Pokazali so nam zopet «izobraženi gospodje bindišerji t. j. pelinkovci11 vso svojo smešno «modrost". In zakaj pa to? Ker se nas bojijo, ker vedo, da smo navdušeni narodnjaki. Bistrica je danes samostojna občina. Ker si je pod komando dveh oseb zagotovila nemškutarija zmago nad našo stranko in ker je občina večinoma «dajčgesint", napreduje cela občina v korist nemškutarjev. Vi, zavedni kmetje, ne poslušajte par mlekozobcev ! Vsi zavedni mladeniči na delo ! Ne pozabite slovenske narodne pesmi in starih narodnih navad. Ve Slovenke pa ostanite krasne nam «Zilanke" in ne «Gaitalarce", nosite ponosno svoje lepe «zilske rase", ker to jeprava stara slovenska narodna noša! Ponos koroških Slovencev! Ali to ni vse, delati se mora tudi drugače. Tukajšnji poštni urad na slovenskih tleh posluje seveda samo v nemškem jeziku. Mi smo pa s tem zadovoljni, molčimo in se prav ponižno vdamo takim razmeram. Zahtevajmo torej dvojezični urad in dobili ga bodemo. Kaj takega je le še pri nas mogoče, ker pustimo nemčurjem po njih blaženi volji gospodariti in ukazovati! Zahtevajmo svojih pravic! Zbudimo se in otresimo krivice, katere se nam godijo! Tudi napise trgovcev in obrtnikov se bliščijo posebno pri nas v lepi Zilski dolini večinoma v nemškem jeziku. Ali živijo dotični od nemških odjemalcev, ali od domačinov? Se morda bojite, da žalite slučajno došle goste, ako krasite vaš napis v materinem jeziku? Ne! Tudi nam na ljubo še nobeden Ne mečni napravil slovenski napis, in vendarse mastijo odna-šega groša! Ne vdajmo se «hajlovcem", ki napenjajo vse moči, da uničijo naši mladini čut do naroda, da umore med nami narodno zavest-Združimo se v sveti boj, oboroženi z narodno zavestjo, s ponosom, s skrajno odločnostjo in tisto ljubeznijo do svoje krvi, ki je pripravljena na čine požrtvovalnosti. Da znamo stati po konci, da hočemo živeti, pokažimo jim s tem, da vsi našinci sedanji odpadniki odprejo oči in se zavedo dolžnosti do narodne skupnosti in domovine. Nekateri kmetje mislijo, da je za srečno življenje koroškega Slovenca treba znati „tajč“. Ja, res je boljše znati dva, tri jezike, nego samo enega. Pripomagajmo pa slovenščini do veljave, spoznajmo, da je naš mili jezik ravno tako lep, kakor vsak drugi. Govorimo povsod slovensko, potem se bode učil nasprotnik slovensko. Potem ne bodo nas silili kot davkoplačevalce govoriti z uradniki, bodisi pri c. kr. pošti, sodniji i. t. d. v nemškem jeziku. Neki slavni nemški pravoslovec je rekel : «Tisoč let krivice ne vstvarja niti ene minute pravice!" In to načelo velja še vedno za nas. Dokler bodo pri nas take razmere, da podpirajo naši rodni bratje društva nasprotnikov, kakor je n. pr. «siidmarka" in se celo pustijo voliti v odbor, tako dolgo seveda nas Nemec ne bode spoštoval. To so izdajalci, katere zasmehujejo pravi Nemci in so nam v sramoto. Ža-
lostno je, opazovati take renegate, kateri bolj kričijo hajl in klobasa, kakor pristno rojeni Nemci. Lahko bi se objavilo lepo število takih, ki danes sovražijo, zaničujejo svoje starše celo rodbino in slavijo velikega Nemca Bismarka, radi katerega je teklo toliko slovanske krvi. Zilska dolina mora postati narodna, treba je le pridne agitacije, ustanovitve narodnih društev, narodne izobrazbe. S tem pokažimo svetu, da ljubimo svoj rod, da se zavedamo svojih dolžnosti napram njemu, da smo vredni svojih bratov od Baltskega morja do sinje Adrije, od Krkonošev do Balkana! Zdrami se, Zilska^ dolina ! Ne vdaj se !	Nimrod.
Št. Lipš. Z dopisnikom iz dobrolske okolice imam glede na šolo enake misli in skušnje ter usmiljenje s slabotnimi otročiči, ki se mnogo mučijo, koristi pa nimajo. Govoriš z otroci čisto po domače o navadnih rečeh, kar doma, zunaj slišijo, se čudiš njih vednosti in brihtnosti; govoriš pa ž njimi o šolskih naukih, čudiš se njih nevednosti in toposti; mislil bi, da govoriš z buteljni, norci, če bi jih ne poznal in vedel, da je šola—• n e m š k a. Tudi sosed moj opazuje, da so otroci izstopivši iz 1. razreda v drugi nekako pol leta popolnoma neumni, trepi, celo najboljši. Vzrok je velika sprememba: V 1. razredu se še govori z njimi po domače, da razumejo, v 2. pa naenkrat ne razumejo več govora učiteljevega. Sčasoma se nekoliko privadijo ali pa izgubijo vse veselje za uk, šolo. Kakor drugje, sem tudi tu skusil, da učenci niti najpriprostejšega stavka ne razumejo. Veselje jim je posebno glasno skupno brati ali kričati in kvečjemu še na pamet t. j. iz glave (pa nič v glavi) se učiti, pa mislijo nič; misliti nočejo, ne znajo. Kar bi moralo biti poglavitno delo šole, je učencem najgroznejša, neznosna muka, tuje, kar skuša katehet v krščanskem nauku.
Tako postanejo otroci gluhi, topi, nemarni, zlasti za vzvišeni krščanski nauk. Kvar take šole ne občuti nihče tako kakor duhovnik, katehet; trpi največ um, srce, vera; pa se čudi kdo, da so duhovniki smrtni sovražniki sleparske nemšku-tarije neumne, pa odločni nasprotniki prijateljev (skrajno slabe) nemčurske šole pri vseh volitvah. Greh bi imel, če bi ne povedal tega javno vsem, katerim je še mar vera, krščanska vzgoja, mladina. Seveda za izdajalsko koroško nemško-na-cijonalno-nemčursku politiko bi bila mladina iz naših šol dober materija!, če bi se pozneje ne posvetilo vendarle v glavi. Hvala Bogu! pri nas se mladeniči in dekleta zavedajo, toda ne vsi. Fanti naši že mislijo tudi na svoje lastno izobraževalno društvo, prostor bi se mogel pripraviti v cerkveni hiši (cerkovnikovi). Ce je mladina zavedna, naj se potem nemčevalci na glavo posta-Ijajo, ne bo nič izdalo, spoznala bo c. kr. nemška stranka, da je zastonj nje trud, škoda za čas in denar, kar šola stane. Vi fanti in dekleta! ki ste tako lepo že pokazali svojo nadarjenost, navdušenost, narodnost, vi bodite učitelji naroda, dece! Volk hoče nam ugrabiti ravno to, vi jo nam morate ohraniti, ne z zabavljanjem črez učitelje, ampak s tem, daseresno lotite učiti otroke vi. Ne spominjam se, da bi vas bil že kdo na shodu ali v časniku resno na to opominjal, pa boljšega zase in narod ne morete storiti! Naj pomislijo zlasti udje izobraževalnih društev vsepovsod na to. 13 let je že, pa ne-morem pozabiti, kar sem videl v kmečki hiši na Tirolskem, tako mi je dopadlo. Oče (ni bil študiran) sklical je vsak večer svoje otroke šolarje k mizi okoli sebe, pomagal jim šolske naloge spisati, razlagal in jih izpraševal, slednjič pa z njimi zapel. Pa so bili jako pridni, ubogljivi otroci. Tako bi jaz Vas rad dal fotografirati: učeč mlajše. S tem da pustimo otroke v šolo hoditi in se^za šolo ne brigamo, si pač zelo škodujemo. Če vi niste kos nemškega berila razumeti in razlagati, pa veste potem vsaj, kako se otrokom s slabimi glavami v šoli godi; storili boste potem svojo dolžnost pri volitvah. Oskrbite si slovenska berila in računice. Bo treba se o tem še v časniku in zborovanjih bolj natanko pomeniti. Kateri otrok ne zna nemško, naj le srčno slovensko pove in odgovarja v šoli, temu se učitelji ne bodo mogli u s t a v 1 j a t i. Jaz bi sploh rad vsem koroškim slovenskim staršem in otrokom duha vdihnil, da bi vsi na en dan zahtevali: „Hočemo, da nas slovenski učite! To ni zoper postavo, ker postava prepoveduje koga siliti, da bi se drugega jezika moral učiti. Potem se pa že prav ne more otrokom braniti v šoli, da bi ne smeli v svojem materinem jeziku povedati, kar znajo.
Pred 10 leti so še v celovški okolici učenci v šoli zahtevali od kateheta, naj jih slovensko
uči, ko je vprašal, ali se hočejo učiti slovensko ali nemško. Spremenilo se je tam po strastnem hujskaču županu. V Št. Lipšu pa je nemška šola prava blaznost. Dovolj bi bilo 2—3 nemške ure na teden. Že onstran Krke so prišle nekatere matere s strahom popraševat novega kateheta, ali bo slovensko ali nemško učil, in prosile za slovenski katekizem češ: tako vsaj morem otrokom malo pomagati, če je nemški katekizem, pa jaz ne zastopim. To me je ganilo v srce. Narodnjaki v Podjunski dolini, vzemite si k srcu zgled mater tam gori blizu Čelovca! Brigajte se za šolo, če drugače ne, vsaj za krščanski nauk, sicer se bo tudi duhovnik, katehet — naveličal truda.
Jesenice. Dne 4. sušca je bil tukaj „Ge-sangverein“ iz Bistrice v Rožu ter imel v dvorani fužinske restavracije v družbi z jeseniškimi pevci svojo veselico. Seveda se je pelo samo nemško, kakor tudi silno hajlalo. Ubogi trpini, sem si mislil, pripeljali so vas kakor ovce semkaj, da morate slaviti s svojimi krepkimi in zvonečimi glasovi nemško kulturo. Veliko izmed vas jih je, da še ne vedo, kaj pojejo. Saj Vas poznam ! Rožan se nikdar ni veliko zanimal za nemški jezik, tudi nikdar z veseljem govoril, le kadar je bil prisiljen, potem pa kakor hitro mogoče, padel spet v svojo materinščino. Nekega pevca sem vprašal, kaj pa je to „hajl?“ Oni mi odgovori: „Ne vem, je pač hajl, no!“ Usmiljenja vredni ljudje, ki ste kakor naučeni papagaji, pa tudi usmiljenja vredna gospoda, katera se z vami baha, saj vsak ve, da le norce uganjajo. Jaz bi vam svetoval, ostanite pri svoji slovenski naravni pesmi, kakor ste bili nekdaj, saj posluh in glasove imate, kakor nikjer drugod po Slovenskem. V Podgorjah, Svečah in na Bistrici je bilo od nekdaj naravno ubrano petje doma, in kadar so zasedli fantje ali možje mizo, zadonele so mile slovenske pesmi, kakor ubrane orgle. In znali so veliko, veliko lepih pesmi. Nemške pesmi nisi lahko čul, ako pa, je bila le popačena. Pa tudi danes ne! Akoravno vsiljuje „Gesangverein“ le nemške pesmi, kadar so fantje med seboj, zapojejo vendarle svoje stare doneče slovenske pesmi. Modrejše je, da čisto nič ne pojete, kakor pa one vam tuje, vam nikdar iz srca tekoče nemške pesmi. Pristopite rajši k slovenskemu pevskemu društvu ter darujte kot poštenjaki svojo nadarjenost in svoje srebrodoneče glasove rajši v proslavo svoje slovenske domovine in svoje matere Slave. Saj ste Slovenci in Nemci nikdar ne morete biti.	„Zvesti“.
Razglas.
Stavbni odbor za zgradbo »Narodne šole“ v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za celotno delo, ali pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo naj poslej do 10. aprila 1907.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so od 27. t. m. do zgoraj označenega dne (izven 30. in 31. marca) vsak dan popoldne na vpogled v župnijski ali pa v občinski pisarni v Št. Jakobu v Rožu.
Posamezna dela z materijalom vred so proračunjena:
1.	zidarska dela na .	.	•	56.886-— K;
2.	tesarska dela na .	.	.	11.778-45
3.	kleparska dela na .	.	1.233-60
4.	mizarska, ključavničarska	
	in steklarska dela na .	20.92830 „ ;
5.	lončarska dela na .	.	2.276-— „ ;
Skupaj . . 93.102 35 K.
Stavbni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji, brez ozira na visočino vposlanih ponudeb.
Št. Jakob v Rožu, dne 20. marca 1907.
Za stavbni odbor:
Matej Ražun,
župnik.
Razne stvari.
Klešče v trebuhu. K dr. Fengusonu je prišla iz zapadnoavstralskega mesta neka 401etna dama, ki je imela že skoraj celo leto hudo drisko. Ko jo je zdravnik preiskal, otipal je v trebuhu neko trdo stvar. Preiskal jo je z Rbntgenovimi žarki ter konstatiral 12 cm. dolge klešče. Žena je pripovedovala, da je bila pred 10 leti operinana v trebuhu, in takrat je pozabil zdravnik klešče v njenem trebuhu. Klešče so sčasoma predrle črevo do trebušne mrene, kar bi moralo pri navadnem človeku povzročiti smrt. Dr. Frenguson jo je z nova operiral, odstranil klešče ter zašil predrto črevo. In žena je kmalu popolnoma ozdravela.
Rockefellerjevi milijoni. Znani ameriški petrolejski kralj Rockefeller je hud, ker so časopisi pisali, da ima štiri milijarde (štiri tisoč milijonov) kron premoženja. Po svojem glavnem tajniku je dal po časopisih popraviti, da ni tako bogat, temuč ima „le“ 1200 milijonov in 60 do 80 milijonov letnih dohodkov. Obresti mu daje njegova glavnica samo 200.000 kron na dan.
Konec sveta. Prof. Matteucci v Rimu prerokuje konec sveta, in sicer že koncem meseca marca. Učeni astronom utemeljuje svoje strašno prerokovanje s tem. da bo naša zemlja trčila skupaj z novimi svetovi, ki jih je nedavno odkril Marchetti. Pri tej koliziji mora biti končano vsako živo bitje na svetu. V Avstriji pa narodi sedaj nimajo časa poslušati prerokovanja o koncu sveta, ker je potreba poprej še završiti volitve.
Proti svoji volji se je obesil. Posestnik Barga iz Kapošvara je prodal vole za 960 kron. Sosed njegov Gal je hotel ta denar ukrasti. Edina priča tatvine je bila šestletna hčerka Bargova. Radi tega jo je hotel Gal odstraniti. Na omrežju v oknu je privezal zanjko in rekel, šaleč se, naj vtakne vanjo glavo. Ker ga deklica najbrže ni razumela, mu je rekla, naj sam preje poizkusi. Gal je stopil na sto! in vtaknil glavo v zanjko. Nepričakovano pa se je prevrnil stol. Gal je zakričal, dekle pa je steklo na dvorišče, ^.etrt ure pozneje je bi! Barga že mrtev.
Pisma iz nebes. Kako praznoverni ljudje žive v prosvetljeni Nemčiji, in celo v glavnem mestu Berolinu samem, dokazuje slučaj, s katerim se bavi sedaj kazensko sodišče. Neka žena, ki živi ločena od svojega moža, je vložila proti možu tožbo na ločitev zakona. To priliko je porabila njena služkinja, da si pridobi denarja. V komediji je igrala glavno vlogo moževa prva žena, ki je umrla pred desetimi leti. Ta mrtva žena je pisala v nebesih pisma ter jih pošiljala po dekli svoji naslednici v zakonu. V pismih je n. pr. ganljivo opisovala, da je v nebesih rodila še eno deklico, kar je nebeške prebivalce tako razkačilo, da mater in hčer strašno trpinčijo ter suvajo po oblakih. Toda kmalu bo bolje, ker se je hčerka zaročila z Jezusom, češ, da se angelci že z 10. letom zaročajo. Hčerki pa je treba denarja za svileno obleko in za druge lišpe, da je ne bo ženin zavrgel. V zahvalo bo Jezus drugi ženi pripomogel, da se pravda za ločitev zakona zanjo dobro izteče. In na ta bedasti način je dekla izvabila iz svoje gospodinje tekom časa 1000 mark, dokler ni zvedela policija za nebeška pisma,
Petdesetletni duhovniški jubilej papeža Pija X. Prihodnje leto, 18. septembra bo 50 let, kar je bil sv. oče Pij X. v duhovnika posvečen. Že sedaj se vrše velike priprave za to slovesnost. V Rimu se je osnoval osrednji odbor italijanskega katoliškega mladeniškega društva, ki je že vsem škofom sveta razposlal spored slavnosti. Odboru načelujeta advokat Pericoli in knez Barbarini. Slavnost ima trojni namen : tolažiti sv-očeta v sedanjih bojih, pokazati vsemu svetu, da se katoličani zavedajo svoje svete vere in končno v spomin na petdesetletnico ustanoviti dobrodelna društva. Na ta dan se bo v Rimu vršilo splošno zborovanje vseh italijanskih dijaških društev. Na željo papeževo se bo tedaj ustanovilo društvo za italijanske izseljence, podobno Rafaelovemu društvu. Priredila se bo tudi razstava mašnih plaščev in druge cerkvene oprave, katere bo sveti oče po svoji volji razdelil med ubožne cerkve po vsem svetu. Slavnostni gostje bodo zaslišani od svetega očeta na dvorišču vatikanskega Belvedere. Kupolo na strehi stolne cerkve sv. Petra v Rimu bodo prvič po letu 1870. razsvetlili in sicer električno. Od vseh krajev sveta bodo romali prihodnje leto v Rim.
Nemški cesar okepan. Ko se je te dni cesar Viljem z avtomobilom vrnil v Berolin skozi brandenburška vrata, so se otroci, ki so se ondi kepali, vsuli na avtomobil in ga začeli obdelavati s kepami. Pri tej priliki je Viljem dobil eno kepo v glavo, na kar je požugal porednežem s prstom. Druge nesreče ni bilo.
inšpektor z mošnjo. Ko se je izvedelo, da je ogrski državni zbor dovolil uslužbencem državnih železnic 500.000 K izredne podpore, so dobili nekega dne vsi postajenačelniki na progi Budapcšta-Salgotarjan brzojavno obvestilo, da pride prihodnji dan nadzornik iz prometnega oddelka, Holossy, s posebnim vlakom, da razdeli podpore. Postajenačelniki naj ga povsod pričakujejo, da jim brž izroči za osobje vsake postaje določeni denar. Drugi dan so seveda bili vsi postajenačelniki od ranega jutra do pozne noči^ na peronu ter^ pričakovali nadzornika z mošnjo Šele ko so zvečer brzojavno vprašali pri ravnateljstvu, zakaj ne pride nadzornik, so izvedeli, da jih je nekdo potegnil. Šaljivca so kmalu izsledili v osebi nekega železniškega uradnika, ki vsled tega prišel ob službo.
Uštior bolgarskega ministra-predsednika. Ministrski predsednik Petkov se je 14. t. m. okoli 5 ure popoludne v spremstvu vojnega ministra, ministra za trgovino in finančnega ministra vračal s sprehoda iz Borisovega vrta v Sofiji. Na promenadni poti vodeči v mesto so bili minitsri nabrat s streli iz revolverja napadeni od nekega mladega moža. Prvi strel je ranil trgovinskega minitra na roki, nadaljni strel je zadel Petkova nad lopatico. Drugi streli so zgrešili. Petkov je skušal stopiti v kočijo, ki se je pripeljala mimo, zgrudil se je pa pred kočijo ter je umrl med vožnjo nekoliko minut potem, bržkone na srčni rani. Napadalec, neki odpuščeni uradnik imenom Petrov, je skušal pobegniti, dohitel ga je pa gardni poročnik Konštantinovič ter ga udaril s sabljo, na kar sta dva redarja morilca zvezala. Policist, ki je Petkova vedno spremljal, je ponovno z revolverjem streljal na bežečega morilca, ne da bi ga bil zadel. Trgovinski minister je le lahko ranjen. Morilec je imel sokrivce, ki pa so pobegnili. v izredni seji sobranja je predsednik zbornice priobčil tragično smrt ministerskega predsednika Petkova. Poslanci so molče vstali s sedežev. Trgovinski minister Genadjev je potem ppisal življenje preminolega ter pokazal, da je bilo možu, ki je leta 1877. v znamenitih bojih v soteski Šipka izgubil eno roko, sojeno, da ga je zadela morilčeva roka Bolgarja.
Največji lenuh na svetu. Skoro neverjetno se nam zdi, da bi zdrav človek zamogel prebiti devetindvajset let v postelji, in vendar se je to dogodilo, kakor poročajo listi iz Irskega. V vasi Surgan je živela rodbina Tomson, oče, mati in tuje sinovi. Leta 1877. je umrl stari Tomson. v dova je bila skoro brez sredstev, zato je poslala starejša sinova po svetu sreče iskat, najmlajšega enajstletnega je pa obdržala doma, a ga je le težko preživela. Deček je bil zdrav, a ne posebno krepko razvit; bil je tako len, da je najraje ležal. Ker mati ni toliko zaslužila, da bi mu mogla kupiti obleko, prišlo ji je na misel, dečka pustiti v postelji ter ga proglasiti med sosedi za bolnika. Deček je bil zadovoljen s predlogom svoje matere ter od leta 1877. ni zapustil postelje. Mati mu je stregla, kolikor so ji to dopuščali'skromni dohodki, a pred kratkim je zbolela in prenesti so jo morali v bolnišnico. «Neozdravljivi bolnik" je bil torej naenkrat brez pomoči. Prišli so sosedje da ga spravijo v ubožno hišo. Našli so ga tavajočega po izbi, iščočega staro obleko, katero je bil odložil kot enajstleten deček 1. 1877. Peljali so ga v ubožno hišo. Tam ga je preiskal zdravnik ter izjavil, da je popolnoma zdrav, a da mu je lenoba postala življenska potreba. Ko je mati ozdravela, so ji sina poslali domu, a občina ni hotela plačati zanj voza, moral je priti peš. Dva moža sta ga podpirala pri tem, napravil je samo po en korak na minuto. Doma živi zopet ravno tako kot prej.
?.aroTy *a »Stavbeni sklad» učiteljskega
4 K neinien1^J a„DI? b f,1 a v a s.) Dobrolski Mohorjani
Ki^iin^ K 90 t » ^VHcnjževa M- 1 K 20 v; Uršula Kuniing K 20 v, po 1 K: Sekol Šimen K!o«4erški Tičei
Meznarjeva družina, Hanjževa dr., Tratnikova dr., Zrnu rov Nac, Tophceva Lenca Mežnarjev Val., Domnikova Franca Manja »n Franca Kuhhng, Markec Urh, Štefan Jera, Ko-batic Jože, Pndnik Manja, Vrtnik Greta, Mak Helena, Kuhhng Jan. — po 60 v: Sislnova dr., Krnikov oče Zundrova Micka, Topličeva mati, Gaio Ana; — po 50 v’ Lušnik Jakob, Poprejeva mati, Lušnik Katarina ; — po 40 v-Sekolov oče, Komikova mati, Komikov N., Krasnikovà Liza, Martinova Mojca, Topličeva Ana, Topličev Luka, Topličev Florjan, Bečičevoče, Bečičeva Micka, Mravlakov Karl, Ankoršt Apolonija, Klein Marija; — po 30 v: Sokolova mati, Grosov oče, Zundrov Peter, Topličeva Barba, Domnikova mati, Domnikova Mica, Pogočev oče, Robatič Jera; — Robatič Fr. 28 v; — po 20 v: Sekol Roza, Sekol J°s., Sekol Mica, Sekol Barba, Grosova mati, Grosova Ana, Komikova Treza, Martinov Fric, Zundrova Ana, Topličev Franc, Topličev Cene, Bečičeva Ana, Bečičeva Treza, Mravlakova Urša, Mravlakova Mica, Poprejeva Geza, Poprejev Tone, Plišovnikov oče, Plišovnikova S13*'» Pogočeva mnti, Pogočeva Lojza, Mežnarjev Franc, ekol Florjan, Somrak Jan, Somrak Antonija, Somrak Jera, m Renard, Sein Ana, Šein Franc, Šein Helena, Ro-
batič Jože, Hanža Urša, Hanža Pavlina, Petek Tomaž, Petek Klara, Petek Helena, Brolih Lucija, Kuhiing Rudolf. Skupaj 35 K 50 v.
n Aùrn Lpcr d-tklih. tic. tou Mm h zaZo d/ZžL. Jtwrm Jfalhwmicw ItcuHr pit.
V atollo.
Hranilnica in posojilnica pri Mariji na Jezeru v Prevaljah priredi svoj
= letni e bòni zbor
na velikonočni pondeljek. dne 1. aprila t. 1., ob 3 uri popoldne, v svoji pisarni pri Šteklnu s sledečim sporedom:
1.	Poročilo o letnem delovanju in odobrenje računa.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
SchieM"
milo
je najboljše
^ _ v
Pri perilu malo časa .laz potratim le,
Milo Schichtovo z jelenom, Madeže odpravi vse.
Ag-enfe
v vseh krajih ob najboljših pogojih išče liruaovska tvornica lesenih valjčnih zastorov (rouleau) in vetrnic (šaluzij)
Hollmami & Merkel,
Brunov (Braunau) na Češkem
•T.
M
&
$
H
;r
k
!S
!£
41
ž
«
$
>4
M
S
m
m
%
&
%
is
Poštne hran, račun št. 45.867.
Posojilnica v Radovljici
rej>istrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje vsak delavnik od 8. do 12 ure doooidne in od 2. do 6 ure popoldne, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dopoldne v lastni hiši št. 81. Hranilne vloge obrestujejo se po
______=== J,1! 0
—------— m \2
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod iz lastnega. Za nalaganje denarja so tudi položnice poštno-hranilničnega urada na razpolago.
Posojila se dajejo na hipotekarni kredit po 5l/i% in na osebni kredit pa po 6° 0. Eskomptirajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica ima tudi svojo
podružnico si-i, Jesenicah.
V- tirovato-v-i liiši št. 96.
Uraduje se vsak dan, kakor v centrali. Vsled otvoritve karavanske železnice se nudi Korošcem ugodna prilika za sigurno nalaganje denarja.
Denarni promet v letu 1905 K 3,200 000. Stanje hranilnih vlog v letu 1905 K 1,877.859.
Življenje je sen,
je krstil največji avstrijski pesnik eno svojih neminljivo lepih dram in v dejanju tega velikega dela tudi dokaže, da je človeško življenje v resnici samo kratka iluzija, samo sanje, ki nas oklepajo od zibeli do groba. Za nas, moderne ljudi, je pa postalo življenje boj, ki je tem silnejši in intenzivnejši, in naše duševne in telesne moči izsrkava z vedno bolj rastočo rapidnostjo, čim več novega proizvede človeški duh.
In tega boja se udeležuje tudi dojenec v zibeli, posebno v velikem mestu. Tamkaj se pojavljajo vedno nove bolezni, ki jih pieje nismo poznali in ki se imajo za postanek zahvaliti silni in neumorni, podobo ljutega boja za denar predstavljajoči izrabi onih iznajdb, ki spadajo k .potrebam", h „kom-fortu“ velikomeščana. Hipernervoznost velikih se pa, kakor je naravno, prenaša tudi na „male“, in zato bi morali mladi starši v prvi vrsti paziti, da svoje otroke od najnežnejše starosti naprej z racionalno, krepko prehrano utrdijo, za viharje življenja, ki mladega zemljana čakajo takorekoč s
j smrtno gotovostjo. Eno najboljših sredstev za to je Kuteke-j jeva otroška moka, ki se obnaša že naleta dobro in jo j vsi zdravniki zapisujejo pred vsem drugim. To izborno živilo,, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši se dobiva po vseh lekarnah in drogerijah, navodilo o porabi je tako lahko razumljivo in zvezano s tako malo neprilikami, da tu zanj ni treba več razjasnila. Kjer se je Kufeke-jeva otroška moka rabila le enkrat, ostane kot nikdar dovolj cenjeno sredstvo pri hiši.
Vsem, ki se čutijo
opešane in oslabele,
so nervozni in brez energije, daje
rzrz; Sanatogen
nov življenski pogum in življensko moč. Več kot 3000 profesorjev ga sijajno priporoča. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošurice razpošilja zastonj in poštnine prosto Bauer & Cie, Berolin SW 48, in glavno zastopstvo
G. Brady, Dunaj I.
Lilijsko-mlečno milo
----- s konjičkom,	-
izdelek Bergmanna in drug., Draždane in
Dečin ob L., je in ostane, kakor kažejo vsakdan prihajajoča priznanja, najboljše učinkujoče lečilno milo za pegavost ter pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in rožičaste polti. ■— Dobiva se komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah.
Emila Mehlhofer-ja vdova
ps-sarskta. o Tort
5tolr|e ulice šteV. 3 v Celovcu
se zahvaljuje za doslej izkazano zaupanje in se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu z izgotovljenimi deli in za napravo vseh v to stroko spadajočih
CERKVENIH IN BRONASTIH DEL,
napravljenih po najnovejših vzorcih, lepo izdelanih, po najnižjih cenah, n. pr. svečnikov za oltarje in podobe, svetiljk, kadilnic, kelihov, ciborijev, mašnih konvic s skledicami, posod za blagoslovljeno vodo, sveto olje, križev za oltarje, zastave itd.
Prenavljajo in popravljajo
se vse v to stroko spadajoče cerkvene stvari, in se jamči za dobro pozlačenje in posrebrenje v ognju. Pismena naročila se izvršujejo najhitreje in točno.
Lo\fel<e pušk^
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wersiig*,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Vojaška pisarna Emil Kokstein,
GRAZ, Stempfergasse 3.
Pojasnila, nasvete, prošnje, vloge, strokovnjaška mnenja itd. v vseh vojaških zadevah.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina
napravljena iz najboljših gorskih zelišč, izvrstno in z najboljšim uspehom deluje proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, hripavosti, težkemu dihanju, astmi, pljučnemu katarju itd.
Delovanje izvrstno, uspeh gotov. Cena je franko na vsako pošto 4 stekleničici 3 K 40 vin., 4 stekle-ničice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se denar pošlje naprej Manj kot 2 stekleničici se ne pošilja. Prosi se, da se naročuje samo naravnost
r Pri
P JURIŠIČU, lekarnarju
v Pakracu, št 68 (Slavonija).
iLa^ rane Rane, posestnik, pošta Radomlje, lokalna železnica Kamnik na Kranjskem, proda
1 konja 5 let in 1 kobilo 4 !eta staro,
oba 1572 visoka, I6V2 čez pas, figuranta, tudi za vožnjo dobra. Cena 1400 do 1300 kron.
OVES
(„WILLK0MM ‘)
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo.vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko.

#5«

ProtesiiT&^
WJ’HÌ'ÌK	Pr0^	L
^«tovarni hranil ,Ceres ?
T ki odvaža naše kokosove forche, iz katerih dela ieW«« §1 mast, da postanejo ljudje tako in močni, kakor smo
Ì®!

k.- *•.

Tovarna živil ,Ceres‘ razpisala je konkurenco kuharskih receptov z nagradami v skupnem znesku
5.000 kron.
Natančna pojasnila daje vsak boljši trgovec brezplačno. Rok doposlatve za recepte močnatih jedij, nagrada K 10.000, traja do 31. marca 1907.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Peter Košak. — Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.