Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. IX, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Leto V.
TRST, v četrtek dne 30. avgusta 1900.
Štev. 24,
Spravila sta se Poljak in katoliški Mihi na češkega ježa. —
Živalica se mirno zvije v klobčič in zajezi ostre bodice — da se ubrani napadu. — Židovski levičnik naganja junaka naj brez milosti streta predrzno žival. — »Nur kraftig draufsehlagen!« zaupije levičar.
Pesti ste padle — pa oj, joj, krvave in skleče sta ju junaka spravila v žep — Nevarnega ježa je pa kuharica nesla v robcu na vrt. —
Str. 2.
BRIVEC
Avstrija noče Slovanov!
Čudni napis, kaj ne dragi prijatelj. Jeli to res, da bi Avstrija ne marala Slovanov, ko vendar brez njih niti obstati ne more. —- No, alco rečemo da Avstrija nemara Slovanov, si mislimo tiste avstrijske vlade, ki pred svetom hočejo predstavljati Avstrijo. — Vidiš dragi, te vlade so iznašle ono otrovno medicino, katera uničuje število S 1 o v a n o v. Kako ne bi bilo to res, ako so nemške vlade izumele ono takozvano »u m g a n s š p r a !i o« ali občevalni jezik, katerega jezika ne pozna nobena druga država. Občevalni jezik je vsak katerega govoriš. Kje je potem ma-temi jezik? — Ako pomislimo iu takozvano »staatsš.pr ah o«, katero nam Nemci na vse načine vsiljujejo; — da zapečatijo ž njo — nemški znak Avstrije — potem si lahko mislimo da tudi »umgangs-špraha« ni Nemcem drugo nego nemščina — Italijanom italijanščina in Madjarom — m a d j a r š č i n a. — Slovan, ki se poslužuje v življenju vseh teh ptujih jezikov, naj bi se o ljudskem štetju — upisal ali za Nemca, za Italijana, za Ma-djara — le kot Slovana se ne bi smel. — Kajti o maternem jeziku ni tu govora. Vsako desetletje nas obiščejo z ono »um-gangsšpraho«, ter nam ž njo zvabijo slovanske duše v tuji tabor. Z našim perjem natlačeni se .bahajo potem pred svetom kakor gizdava sraka : evo nas Nemce, evo Italijane ! Kakor je v Avstriji mnogo krivičnega je tudi ta »občevalni jezik«. —
Letos bodo tudi popisa vali avstrijs"e narode, na podlagi — te »šprahe«. Mi Slovani moramo zato biti jako oprezni pri izpovedanju naše narodnosti in našega ob-čevalnega jezika. —1
Slovan zna navadno po več jezikov
—	on ubčvije z Nemci v nemškem z Italijani v italijanskem jeziku — a narodni jezik — je le eden je slovanski. —
Za Slovence je v tem zmislu občevalni jezik samo slovenski. Čitajmo kaj pišejo o tem: »Scitani Lidu«. Vsi Cehi se morajo u pisati pod »občevalni jezik«, kot Cehi;
—	kedor tega ne stori ga bode treba ovaditi in zatožiti »ker je neresnična izpoved v popisni poli kazniva z denarjem ali zaporom«.
Le na tak način pravi omenjeni list, prisilimo oblastva, da spoznajo, da je zakon pomankljiv in ga treba popolniti. ■—
Vprašalua pola ima 23 oddelkov, za občevalnim jezikom (lingua parlata) stoji rubrika: znanje drugega deželnega jezika. V to zadnjo rubriko zapišemo,
da znamo nemški, laški, turški, kitajski : — sploh kar kedo zna. Torej na nas Tr-žažkih Slovencih je edino ležečo, dokazati slavni vladi in slavnem magistratu koliko nas živi na tej slovenski zemlji v Trstu in njega okolici. -
Po številu nas bodo upoštevali, glejmo torej da se nobeden naših ne zgubi! — Več o tem se bode razpravljalo v nedeljo na javnem shodu pri sv. Jakobu. —
Brivec.
Kmečki pogovori za september.
(Nabral Pavlih a.)
Če najdeš zgodaj zjutraj v tem mesecu jabolko na tleh iu ko jo prerežeš in so zelene peške v njem, še ni zrelo.
Če v sredi tega meseca lovec na zajca sproži in zajec potem še hitreje teče, je to gotovo znamenje, da ni zadet.
Če v tem mesecu lovskemu psu na rep stopiš in če zacvili, je to znamenje da ga boli.
Kmet mora v tem mesecu navadno še večji davek plačevati nego v prejšnjem; to pa zato, ker je ta mesec en cel dan krajši, nego je bil avgust.
»Slovenec« in »Slov. Narod« se ta mesec tikata kakor druge mesece, čeprav nis*a krav .skup pasla ; sta pa menda bratovščino skup pila. Zdaj paseta samo ovce in kozle.
Ako na mali šmaren dež gre, ni zato grdo vreme, kar pratika kaže lep dan.
Ako bi se »Brivec« po »Narodovem« nasvetu v tem mesecu začel imenovali »Briillec«, potem bi imel isto ime, kakor je ima »Narod« sam.
Ako se zadnjo nedeljo v tem mesecu napije« slabega vina in ga nato čez vržeš, še nisi krava, čeprav te žena tako prekrsti.
Ako imaš hčer in že fantje na njeno okno trkat kodijo, naj ti bo znamenje, da bo že kmalu godna za možitev.
Ko mine zadnji dan tega meseca, pride precej za njim 1. oktober, to pa za to, da ni kakega presledka.
Dobro jesti in dobro piti je v tem mesecu pol življenja.
Dekleta in fantje se imajo ta mesec veliko bolj radi nego preje, ker vedo, da pride kmalu advent.
Dober človek je v tem mesecu oslu podoben ; to pa ravno zato, ker »Brivec« svoj list pošilja tistim naročnikom, ki se mu hlinijo in slinijo kot dobri prijatelji, kadar vedo, da jim bo kaj dal; ki mu pa hrbet obrnejo iu fige navskriž pomole, kadar se oglasi za plačilo.
Dobrota je sirota, to pa ne zato, ker »Brivcu« njegovi naročniki vse odrajfujejo; kajti godi se ravno nasprotno.
Krancelj s pripadki vred.
Podaje: .. !'ov//\ I. kos.
In zgodilo se je med letom 5870 in 5880 po Adamu, na severni polutki v Evropi, v Avstriji na Goriškem v Materiji 180 km. 5V, gramov od Tolmina, kjer so napravili leta 5899 »korso« in se zvrnili, kakor je bilo pisano v drugem »Brivcu« na 28 strani meseca februvarja, da je neka mati v noči od 30 — 31 febr. ob 11 uri 40 migljajev 30 brc postala za 8 »firkelcev« kila bolj lahka. To se je pripetilo v zadnjem nadstropju na levi strani desne roke. Že to je bila fenome-nalna prikazen za tiste čase, ker takrat so otroci zagledali luč sveta navadno zjutraj. Ljudje so takoj sodili, da je z novorojencem velik mož, čeprav majhne postave začel 2000 letni kulturni zrak kvariti; in niso se motili ; ta velik mo-žiček ali mali mož je: Krancelj !
O njegovih stariših ne vem povedati pozitivnega ker jih nisem poznal, ali prepričani bodite, da je imel štariše. Oče njegov je bil samec in moškega pola, mati pa samica in ženskega pola; kako službe je njegov oče opravljal, in kaj je vse znal, ne vem, za mater tudi ne, ali to pa lahko trdim smelo, da sta znala obadva dihati in to sta naučila tudi sina. Če ni mati umrla, je že živa in žive kakor vse druge matere ob kruhu, vodi, zraku in spanju Njegov oče pa je uže v nebesih in kakor trde spiritisti, je pil bratovščino z vsemi slavnimi komponisti radi sinove ! slave. Tudi z taščo sv. Petra se prav dobro zastopita in to ni malo, ta tašča ima 5 jezikov; z enim govori z petimi pa »šinfa«. Po očetu je »poverbal« samo pot v večnost.
Že tisti dan ko je mali Krancelj počastil svojo mater s prvim solom; ko je brez not v »duru« iu »moilu« vežbal svoje grlo, — imel je strašansko lakoto. Ko je razodel svoje želje na nepreveč fini način svoji materi, dala mu je ona precej krompir v oblicah. Istega dne proti j večeru se je uže primojdušil, ker ga je dela mati spat, on pa bi rad bil šel v ' kavarno. Drugi dan po svojem rojstvu se je spuutal iu sanjal, da potuje v Kataribo. I Ker so ga pa tam na bank dali in mu 25 odšteli popihuil jo je zopet v T. Tre.
tjega dne po svojem rojstvu najdemo poglej svojega očeta in bodi to, kar je Kranceijna zopet doma. Zjutraj je pil on, ti žaba! Pred vsem pa zapomni sito: kofe, ob 10 uri je dobil od očeta na /,n- ne govori preveč in ne povej nobenemu dnja lica nekoliko zaušnic, ker je kadil, da si pameten, ampak pokazuj se vsem o poldne pa je jedel kislo zelje s kloba- za silno neumnega; to ti ne bo težko, ker je sami če prav je bil petek. Radi tega je resnica? neumnostjo prideš po vsem svetu prišel potem v navskrižje z tolminskim in še dlej in ni treba da si bogat. Da dekanom. No o tem pozneje.	boš imel vsak teden čisto srajco, za to
Že v zgodnji mladosti zabrenkaia je bom uže jaz skrbel. In sedaj, moj sin, v njemu muzikalna žila. Ker se ga je bil »spueaj« si nos, pojdi k materi in daj ji doteknal oče enkrat indirektno, t. j., da poljub; jaz ga ne potrebujem ker sem je prišla lina leskovka z njegovimi živci uže »fruštkal!«
v dotiko, raztogot.il se je silno na očeta,'	Kako se mu je v Ljubljani godilo
ter ga prosil, naj ga vsaj po taktu bije o temu bomo prihodnjič govorili ! — in ne tako breztaktuo. Zato se je učil
1	N1-
njegov oče precej note, in to samo cele;
7i«> Vsž. 7si> ui poznal, in tako je naučil j	.
Krancelj peti, kakor je očetova leskovka j Modemi raČUllskl problemi, žvižgala; radi tega si je izvežbal glas Ako se sprehaja 20-letni mladenič z tako, da je uže v svojem 5. letu pel solo 17-letno deklico pri 2:2° 11. ob ll1/,, uri v tolm. cerkvi, (glej bodočo spominsko zvečer ob luninem svitu po gozdiču; na pločo.) — Tudi v šolo so ga dali; no koliko bo eventualno obsojen? ker ga je tudi učitelj nasekal nekega dne |	_
prav breztaktno, pobrisal jo jo v Ljubljano.	, ,.„ .
^ 1 , i Ako	pet sil od različne strani na
U tem dogodku se tudi ne ve mnogo po- I , v,	... , ...
, . , ,	eno toeko pritiska, kolika je verjetnost
zitivnega. Pravno, da ga le poslal oce v ,	... „., . . r. ... , . . ?, , .. v kupne akcije v Kitaju i Ljubljano, da bi se učil knjige »zapirati
v karton« in ker je bil uže takrat velik
»gunevut«, napravil mu je oče to le pri- ' Ako ima poročnik Sabljakovič 24 let digo, kakor stoji pisano v analih pokojne- i« ako služi v 25. regimentu v 26. briga Holofernesa >iQ. strani v 32. glavi, f> gadi; koliko ima 27. v žepu? vrsti od zdolej :	'	■—
»Moj sin Krancelj! — Ti si moj	Kako k r i v o č r t o mora opisati hrbet
sin, in j a/, sem tvoj oče ; da sem jaz njžjega uradnika, ako spadajo njegovi visi tukaj in da si ti tukaj, to ti je mati že me(} »sekan te«? večkrat povedala in ona gotovo dobro ve,
če sem te jaz kedaj nasekal; do tega pa	... „ .
.	. .	.	, S Kako visoka le moževa slepota pri
imam pravico po kazenskem zakonu, ker,	.	. .
, .	.	. ,	.. trikotnem razmer u med možem in zeno
sva le laz pa tvoja mati pod srcem nosila
... , , v , , rn	i in kdo išče skrivnih kotov t
in te rodila v bolečinah! lega pa seveda,
ti tele, moj sin , še ne razumeš ! Sedaj pa j
pazi na to, kar ti povem, ti osel, moj sin,
ker drugače boš britko obžaloval, ko ne! »Sem slišal da so naši deputati tele-boš imel več očeta in matere! Ti se boš grafirali Italiji v imenu naroda!« učil v Ljubljani knjige vezati. Si slišal,1 »So, so, ali so jim telegram ustavili!« ti kozel! Ce premišljujem o tvojih zmo-J »Kako to?«
žnostih in o tvojih talentih, ne vem, bi li j Ker so napisali, da je Trst »zadnji te smatral za »ženija« ali pa za kozla, rob« — Italije!«
ker vse tvoje zmožnosti če jih sploh kaj imaš, so tako skrite v tebi, da jih ne bi mogel opaziti, tudi ako bi te celih 10 ur po glavi tolkel! Vedi ga vrag, v koga si se vrgel, v očeta gotovo ne! Le glej, Krancelj, tvojega očeta vidijo vsi vže od daleč, tebe pa ne ! Sram te bodi. Največ
!>In drugo je vse slovensko:
o
oo
Mati: Lucija, ali bi ti tega tajnika vzela ?
— Mati, za nobeno ceno. — Mati: Ravno kar je bil pri meni in
talenta bi imel za hlapca, pa bi lahko postal je prašal tvojo roko. gospodar hiše, ti muš, potem tudi poslanec, i _ Tako, če je pa vprašal potem ga ker je zadosti da znaš reči; ja, — ko vzamem iz srca rada! zahtevajo novih davkov, in zato si dovolj
neumen, ti k Ion to ta r ti! — In sedaj	^
Kako se barometer napravi.
(Pogovor dveli sosedov). K. Nace ali veš kakor se napravi barometer, da vsako vreme, prav kaže pa ga sam lahko narediš ? N. Ne vem gosp. Kosem; prosim povejte mi pa ga bodem takoj naredil, imam enega z glaževo cevjo pa malokateri-krat prav kaže. — K. Poslušaj pa natančno, to je tako : vzemi eno desko iz smrekovega lesa, katera more biti natančno en meter in pol dolga, (slučajno tudi nekaj daljši), široka 30 cm., debela pa 3 cm., isto lepo pooblaj (strugaj) da bodo popolnoma gladka na obeh straneh. Ko bodeš to storil vzemi dva žreblja 0 cm. dolga in eno kladivo, pribij desko na okno, najbolje je proti južni strani tako da jo bode vsaj 30 cm. vun iz strešnega kapa molelo, pa je barometer gotov ; — potem pa vsako jutro ko se dan naredi na desko dobro po-gledaj pa bodeš vidil, da natančno kaže: ako bode deska tam mokra kjer iz pod strešnega kapa moli vedel bodeš takoj da je vreme deževno, ako bode deska pa suha bodeš pa spoznal da je vierne lepo. — N. : K vraga Vi ste prismoda. (In je jezno odšel).
Francel z DobrniSa.
P a v 1 i h a.
Človek sam ne ve, kdaj ga bo nesreča ali nezgoda prehitela, Najboljši upi gredo po vodi, o človek večkrat sam ni nič kriv.
Tako z menoj. Pa povem, kako je
bilo.
Ker rad okrog štefnani in bi na svoje oči rad videl, kako se res godi doli na Kitajskem, mahnem jo tja.
Presneto je bilo vroče, ko stopim na kitajska tla. Obrišem si pot s čela, a nič ni pomagalo. Pod bližnje drevo se vležem denem marelo zraven sebe in s pipo v roki zaspi m. A nisem dolgo spal. Ko se zbudim, sem imel voke zvezane in noge, pred nosom so se mi pa blisketali sviti i Kitajski meči. Pogledam po mareli, a že so jo Kitajci vzeli in zmagonosno držali, kajti vedeli so že, kdo da sem jaz, ker sem že parkrat hodil po Kitaju. Kakor mlado mače me med vriskom vlečejo v v bližnje mesto, zaprejo v beznico, ki je bila najslabšem stranišču najbolj podobna,
Sr. 4.
BRIVEC
z mojo mavelo so pa napadali Evropejce, in res so imeli povsod srečo, kjer so z mojo marelo udarili.
Jaz sem pa stradal v kitajski luknji in želel si le to, da bi dobil marelo nazaj. In želja se mi je spolnila; zdaj pa poslušajte, kaj Pavliha zna !
Ker Kitajci prav radi žlobudrajo in sem jaz dobre glave, sem se v kratkem | naučil za silo kitajskega jezika. Zvedel sem, ko so se čuvaji pred mojim kunr-koin pogovarjali med seboj, kam spravljajo mojo marelo in kdaj. Le čakaj, .sem ' si mislil, Pavliha je zvit, vam bo že dal' Kitajcem. Par dnij sem delal z različnimi ■ rečmi, najprej s vojim pipcem, da sem ! prišel iz svoje beznice skrivaj. Bilo je namreč vse iz samih plan k /.bito. Da povem, kako sem marelo dobil. Štirje čuvaji so jo čuvali z nabitimi puškami. Ko pridem do njih, jih po kitajsko pozdravim. Obleko sem imel kitajsko, katero sem nekemu kitonoscu vzel preje. Začel se je sledeči razgovor med menoj in stražo:
Jaz: Ti kel mu nijuk? (Ste kaj žejni?) Oni: Či lu men, toj ? (Kdo si pa, prijatelj ?)
Jaz: Čang-ting, bej kon tin. (Čang-ting,
bogat kupec.) Oni: Lir ken ? (Odkod?) Jaz: A Hlasa. (Iz Hlasa.) Oni: Te pa li ran? (Imaš kaj denarja?) Jaz: Kelo setel. (Kakor črepin), se odre-
žem s kranjsko frazo. Oni: Ma mu tatum? (Daš kaj za pijačo?) Jaz: Plon; au teja ven! (Seveda; eden naj gre po vino !)
Dobro sem jih napojil. Ko so bili pijani kakor sodi in vsi dremali in smrčali vsak na enem oglu, razsekam vrata, ki so vodila k moji mareli in se polastim z velikim veseljem svojega premoženja. A reva je bila zelo zbita. Seveda, takim trotom v roko dejati mojo marelo, je prava brezumnost. Ni kazalo drnzega kakor fiikati in krpati in šivati. Le počakajte Kitajci, zdaj vas bo bunkala moja ma-rela !
In res jih je. Z marelo si naredim pot k bližnjemu telefonu, vprašam, kje je mednarodna vojska in zvem, da se vleče počati proti Pekingu. Vzamem pot pod noge in kmalu sem bil skupaj z našimi fanti Slovenci, ki so bili zopet prvi kakor povsod. Veselju so me stiskali na hrabra prsa, da sem mislil, da me bodo zadušili. Vse je bilo »v luftu«, ko se je zvedelo da je Pavliha s svojo marelo tukaj. »Peking je že naš!« vpili so vsi vprek,
»kakor marela Pavlihava!« Jaz sem se pa moško držal češ, čeme ne ni, pač nič ni.
S pomočjo moje marele je padel Peking v naše roke. Da je tudi tu pa tam kak vojak padel,menda ni treba o-menjati, saj nisem mogel biti povsod iu vseh braniti. Meni naj se svet zahvali, da se šopiri zdaj po Pekingu in moji mareli, ki je zopet precej razcefrana, pa mislim, da jo sčasoma še popravim.
Zdaj pa poslušajte, kako čudne razmere so na Kitajskem.
Spati more Kitajec sredi največje družbe, sredi najsilnejšega hrupa, na pekočem solneu, v tropu muh in sicer kar na tleh ali na kamenju z doli visečo glavo in z odprtimi ustmi, v katerih se sprehajajo mršesi. Zato se mi zdaj nič kaj čudnega ne zdi, da sem bil v tako umazanem prostoru zaprt, nekateri še slabše žive. Krajnske svinje in prešiči so pravi gospodje proti Kitajcem iu Kitajkam.
Izprehodov na Kitajskem ne ljubijo, dirkanje s kolesi se jim zdi največja bu-dalost; pravijo, da kolesarji ne bodo dosegli nebeškega veličanstva, ker kradejo čas in pot. To misel izražajo z besedami: »Pilm čeng bam kud, bar ti nejon.«
Kitajec sicer ne rije po zemlji z nosom, kakor prešič z rilcem, a dosti čednejši vsejedno ni. Kravo ubije, razseka in vse od mrčesov onesnaženo in po blatu povaljano meso prodaja. Čim več kupiš v Kini, toliko dražje ti zaračuna prodajalec. Ko prideš v prodajalnico, ti ponudi najprej pipo ali čaj, se prijatelslci s teboj pogovovarja, ne sili nikdar blaga in še le med dolgim pogovorom mu lako razo-deneš, da bi rad kupil to in ono, ali pa tudi ni treba. Jaz na primer sem se par-lcrat že napil čaja po kitajskih prodajalni-cah, pa tudi tobaka so mi nabasali v mojo pipo, ki ima pakfonast pokrov, pa spodaj prostorček da se žlindra odteka. Kitajci se no morejo načuditi moji pipi, ki je tako po kranjsko narejena. Deset svojih so mi že ponujeli zanjo, a jaz pa trd Kranjec je nisem hotel dati. Kadar spet na Kranjsko pridem, že prinesem par prav pristnih kitajskih pip.
Kitajske deklice revni stari ši navadno pomore, pomečejo na ceste, v ribnjake, jarke in v reke. Le bogati štariši obdrže vse otroke. Jokajočega otroka zbadajo, bijejo, ščipljejo in če to ne pomaga zoper jok, vržejo otroka močno ob tla, da bi hudega duha izgnali, ker v vraže Kitajci silno verujejo.
S svojo ženo Kitajec tako ravna kakor kranjska svinja z mehom, če se mu poljubi, jo gre pretepat, je vlači za lase okrog hiše, jo z gnojnico polije, med krave brcne, jo zopet ven zvleče, nabije še enkrat in jo pol mrtvo pusti ležati zraven crknjenega psa. To je zakonsko življenje! Prav rokovnjaško.
Da Ivitajee tudi kolne, kdo bi tega ne verjel. Hudičuje na vse pretege; vraga kliče z »b&stel.« Ko se zjutraj prebudi Kitajec, prekolne najprej sebe, ker je na svetu, nato vso svojo rodov i 110 zlasti ženo in otroke; slednjim da vsakemu krepko zaušnico kakor tudi ženi. Ako ga razjezi otrok odreže mu pol ušesa in ga sne. Tako pri revnih.
Malo boljši se godi bogatejšim ženam Bogata žena mora svojemu možu vse poljubiti na njegovem telesu, kar ji on zaukaže. Ne tepe jo nikoli, zato pa mora žena marsikaj storiti, kar se ne sme omenjati. A kadar je mož dobre volje, godi se bogati Kitajki, da od veselja ne ve, kaj bi počela. Mož jo ljubkuje kakor pri nas dvajsetleten mladenič svojo izvoljenko, ko se pa naveliča, jo grdo pogleda, obrne se proč in gre k drugi, k sosedovi.
Dosii za danes. Zdaj veste, gospoda, zakaj me toliko časa ni bilo nič naokrog. Če bo prav vsem, povem še kaj iz Kitaja če pa ne, pa kakšne domače stvari, saj je doma tudi zmirom kaj novega. Na zdravje !
Pavliha,
večen popotnik zdaj v Kini.
Poljudni spisi politične vsebine,
v zalogi našega koša.
»Vrednost slovenske politike«	1	st.
»Ravnopiavnost v Avstriji«		
(»na papirju« v obliki »Brivca«)	1	st.
»Koliko dobička nam prinaša		
naš izvoz ?	2	st.
»Kak dohodek je davku ne-		
podvržen ?«	1	s t.
»Vrednost avstrijske akcije v		
Kitaj u«		st.
»Kako politiko ima laška ir-		
redenta ?«	1	K
»Kaj zahtevajo Čehi?«	3	K
»Koliko žrtvuje tržaški magi-		
strat za okolico ?«	1	st.
»Koliko trosi naša vlada za		
slovenske šole?«	1	st.
»Kolike je vrednosti »edinost«		
za »slovenski narod« ?«	Ve	st.
	—ž.	
Muhe.
Lord Robert« je na vrhuncu svoje slave; zato ne more — naprej !
Iz kitajske akcije ne bo nikdar nič ker stojč jako slabo — evropejske akcije !
Pod »Božjo Previdnostjo« razumevajo klerikalci in liberalci — denar!
Gospod Ivan Grozni nosi vedno in povsod brez vsake poteškoče eeii kvintal seboj ; čudno, da ni dobil še nobene oferte od kacega — cirkusa !
»Kaj bliska se v jasnem«... menda vendar ne »križec« na Tumovih in Gaber-ščekovih --- prsih !
Kdo bi bil mislil, da bo pomagala f ii r 1 a n s k a pelagra slovenskem u odvetniku v italijanskem »Pi.ecolo« !
» V Edinosti je moč !« — tega menenja sta tudi Banelli in dr. Abram !
»Izlet v Rim« je mnogo bolj intere-santen nego »Izlet v Benetke« — čeprav ne pride navadno v noben podlistek.
—i.
Zdrav kraj.
Neka bolehava gospa napoti se v toplice, da bi si pridobila zaželjenega zdravja. V krčmi, kjer je vsak dan obedovala, videla je mnogokrat mladega, zdravega in čvrstega gosta. Neccga dne ga nagovori : »Ste vi tudi radi zdravja tukaj ?«
»Da!« odgovori mladenič. »Ko sem namreč sem prišel, bil sem najslabša oseba, ki si jo morete misliti. Nisem mogel ne rok in ne nog rabiti, kosti imel sem rahle in mehke, o moji drugi telesni moči pa ni govoriti«.
»Kaj mi pravite!« vzklikne gospa. »In zdaj ste ozdraveli ?«
»Takoj po prvem dnevu mojega pri-prihoda začelo mi je bolje prihajati. Le pomislite, da nisem imel zobov, da nisem mogel govoriti in da sem za vsako gibanje potreboval pomoči drugih oseb«.
»Katera zdravila ste pa rabili ?«
»Spanje, dober /rak, in pa mleko — samo mleko. Druzega ni mogel želodec prenašati«.
»In to vam je pomagalo?«
»Seveda, kakor vidite 1 Udje postali so trdni, zobje so mi zrastli in glas dobil
sem močen, kakoršnega zdaj slišete«.
»Res čudno, morali ste biti grozno slabi, ko ste sem prišli !«
»To že ; tehtal sem samo kake štiri kilograme. Jaz sem namreč tukaj rojen in živim od rojstva sem tukaj!«
Goriška idila.
»Polnoči je proč,
spati mi ni moč,
vidim, da bom moral vstati,
k ljubici sc v vas podati....«
Tam pri njej sedi, roki nje drži : »O kako te ljubim, draga, ljubiš ti me, duša blaga?«
»»Tepec ti »Sočan«, Pojdi hitro v stran, Jaz nikdar nebom »Sočanka,« Zvesta jaz sem »Goričanka.««
K
Tržačani na shod !
Na veliki javni shod, katerega priredi politično društvo Edinost v nedeljo zjutra j pri sv. Jakobu, za slučaj dežja pa v novi telovadnici v ulici C o r o n e o vali i m o vse Tržaške Slovence in Slovenke, da se v deleže v ogromnem številu.
Šolsko vprašanje in prihodnja ljudska štetev bode na dnevnem redu. —
Dve najvažnejši točki za nas Tržaške Slovence. Torej pozor: Vsi na javni shod!
Brivec.
Vc-
Oče naš Banelli!
Oče naš Banelli, ki si v Skednju, slavno naj bo tvoje ime, tvoje je naše škedenjsko kraljestvo, tvoja naj se vrši volja kakor na magistratu tako tudi v Skednju! Kupi nam vsak dan vse naše stare bige, odpusti nam naše dolgove, kakor bi ti jih tudi mi odpustili, ako bi jih ne imel, ne peli nas v nobeno slovensko posojilnico, temue reši nas vseh davkov! A men!
DOPISI.
Sv. Anton v tužni Istri. Kaj pa bi bilo, ko bi prišel enkrat tudi k nam. Mahni jo čez Kubed, tam ti priskrbimo potrebno orodje za našega kosmatinca »skobca« iz Turčinov. Mesto žajfe ti naberemo kopriv,
ker so bolj vroče in občutljive. Ako ne razumeš taljanski, ne hodi na njegov dom : če tudi je rodovina čičke krvi, vsejedno. Že mali drobiž je vzet iz laške pratke, zato pa ne znajo drugače klicati stariše kakor »Papa čama mama, ko kužini polenta — Maria ga mal de panca.« Naš konšeljer je poslal svojo hčerko v italjansko šolo, da bo imel vsaj koga v hiši, ki mu bode čital, »sv. Pikola.« Po smrti Umberta so vsi žalostni, ker so upali, da pride en dan pogledat v Istro. Da ne pozabim še enega moža, ki more cel dan ribati italijansko pero — pravijo mu tajnik ; kaj da je, sc najbolje spozna o volitvah, ko prodaja slovenske ovce laškim mešetarjem. Mož je kakor bižat, če ga ne držiš trdno v pesti, ti takoj zbeži k avokatu v Koper. Tebe striček sc ni bati, ker si že zvežban v takih stvareh.
Skobec.
Sv. Marija Magdalena. Veš kaj Brivce, prenosi za poskus tvojo brivnico enkrat na postajo sv. Andreja, Posla boš imel tik železnice, na razpolago dobiš vlak. Izročimo ti Ančko in Jurčeta. Zgodilo se je, da je prišel Jurček dobre volje domov, Ančka mu je pomagala sleči hlače ter pobrala iz žepa ves pesek. Drugi dan je bila šagra pri »Goljutu« in naša Ančka je drsala celi dan. Mej tem so pa oče in otroci doma stiskali prazne želodce. Pride ponedeljak, Ančka je Jureka gnala na delo, a Jurček brez peska v žepu ni maral iz hiše. Obljubila mu je prinesti kosilo. Mož se premisli, gre v bližnjo krčmo in si ga privošči, dokler je kreda pisala. — Na večer se vrne Jurček domu, Ančka ga ljubeznivo sprejme z debelim polenom, ki je neusmiljeno plesalo po Jurčekovem hrbtu. — Ljudje so bili v strahu, da se bliža kitajska vojska. Ko je pa krčmar drugi dan zvedel, da leži Jurček bolan, začel je lase z prsti česati in križati — neke številke na vratih in zdihovati: Ančka, Ančka kedo bo plačal te litre...
Špijon.
Iz Planine. Predragi striček Brivec! Močno obžalujem, da Te ni bilo v nedeljo t. j. 19. t. m. z menoj v Gorenji Planini kjer so imeli štruklje sv. Roka. Videl bi marsikatero zanimivost, da se pa ne bodeš kesal; hočem Ti jaz povedati najbolj važne novice.
V nedeljo zjutraj zarano se vsedem na moj četverokolesni bicikelj in hajd v Planino. Kakor veren kristjan jo mahnem na j prvo seveda v cerkev. Ko se maša začne se oglasi na kom nekoliko pevk, pa kako ? Da bi jih Ti slišal. Sam pri sebi
sem zdihnil, ubogi Planinci, ki poslušate to petje hote vsi oglušeli od tega cviljenja ! Vprašam potem neko žensko, kako je to, da je tako slabo petje; ker sem slišal enkrat kako znajo dobro peti in da so imeli zadnji čas mešan zbor. (to je bil takorekoč zmešan zbor). Ona ženska mi odgovori, da je sedanji organist strašno olikan, ter je postavil na kor take omikane pevke, ki tako štrašno cvilijo. Več mu je za lepe »kilcle« in »klobuke« kakor za lepo iz-borno petje. Po moji misli je potreben Tvoje britve! Potem si ogledam najprej Planino in proti večeru jo mahnem v gostilno k »Zamorcu«. Pokličem Četrt vina in sedem j za mizo. Kar se pripelje nekaj fantov in dve dekleti noter, klicali so jih Micka in Polonica. Začeli so plesati in plesal sto pozno v noč. Kar čutim en ropot, ozrem .se k vratom, tem stoji ena dolga postava, ko Micka mimo pri pleše jo z vso silo lopne po hrbtu. P rasam seveda kaj to pomeni, odgovori se mi, da je to stara Ribica, mati plesalk; v tistem hipu pa prileti noter z enim polenom in hiti mahati krog sebe. Kakor pravi pesem : »Gor po hiši jih podi; in štruklje jim deli«. Da pa še jaz kaj ne dobim jo raje pobrišem domov spat. Drugo jutro pa sem zvedel, da je šla tudi Ribika sama plesat in da so jej hčere v »Kačjo vas« všle. Zdaj pa adijo roko cmok.
Omikan Barcelan.
Iz Pobegov poleg Kopra, ali pa »Iz ključa slovenske Istie nam pišejo :
Slcoro gotovo ni še nikoli trpela Tvoja britev v tem le kraju, a sedaj Te pozivljemo: Pridi! Bog ne daj, da bi pozabil nas obiskati, kajti tu se nahaja talcih bradačev, da je groza. Strah Ti bo pretresel kosti, ko jih boš zagledal! Da boš-vedei, zakaj Te pozivljem, sporočim Ti sledeče: Pondeljek, 20 avgusta t. 1. bil je, po domače rečeno, «dragi dan šagre.« Veselo se odmevali glasi slovenskih svi-ralcev, kateri so na odru sedeč, igrali vsakovrstne plesalne kose. Okolo 8. ure zvečer odpravijo se naši »godci« k večerji svirajoči koračnico. Slastno použijejo, kar jim napravi kuharica. Po kratkem počitku se odpravijo spet na plesišče. To pot pa zaslišim se svojim drugom koračnico, lctero bi bil rad slišal nje konec. Radovedno poslušam ter pričakujem. Ali kaj zaslišim? Kaj misliš, kakšna je bila ta koračnica ? Strice moj, to je bila prelepa koračnica »Maramev.« Kakor lepo je donela iz instrumentov »slovenskih, pobtžanslcih Ilircev!
Kaj misliš, so ti potrebni Tvoje britve?
Jaz in moj drug misliva, da britev in lok z napisom
»Bodi pozdravljen naš še celo srp, bi bila premajhna. Slcoro go- novie«. Ravno isto jutro sta capljala mimo tovo imaš v svojej brivnici kako staro, Hortiš in Angeli; ko prebereta napis vz-zarujavelo koso; ta bo primerna naši svi-jdihne Hortiš: Ancora non siamo in Italia ! ralni druščini. Pridi prej, ko mogoče, če ne se bojimo, da zarastejo, kakor »tlran-
lci
Kasovlje pri Vipavi. Krasne veselice jo je priredil »Goriški Sokol« se je gutang<, in potem \ne bodo vedeli, kam j ndeiežilo vse polno »So č a n o v« in »G o-lnstrumentov.	Iričanov« samo g. »nun« e v" ni bilo no-
Srečno! Bog Ti daj dosti zaslužka! j henega.	je mir pri pivu> vinu ;„
Medved in Lisica. | p).; )(les,L Gosp. Makuc se še danes veseli ^	. j kako je navdušeno sprejel vrle goriške in
1 prvaške Sokole. -— Vipava ko je šumela čez »hudičev jez«, si je mislila: goriški Slovenci že znajo biti pametni, samo če hočejo.
Gorica. Tukajšno razstavo obiskuje dan za dnevom toliko ljudi, da je pred vhodom vedno vse prazno. — V bližnji lokandi je pivo v faselcih pričelo od same jeze zopet vreti — Odbor je tako dobre volje, da vsake dve uri natrkava na nove z v o-n o v e. —
Sežana. Na vojaški veselici je bilo toliko ljudstva, da ni bilo razločiti vojaških kap od kraških klobukov. — Pri »Treh kronah« je bilo vse zasedeno, zato je bilo celo kadetom prepovedan vstop. Elcsc. Goess je bil s sprejemom prav zadovoljen.
Iz Žirov 24. Glasoviti žu-ovslci fižol je letos dobro obrodil; zato se je potrudil sam njegov zastopnik gosp. Reč-Vat, da ga nekaj vagonov pošlje Kitajski vojski.
Iz Žirov 19. Zaradi prevelikih zaslug, ki si jih je g. L. P. za časa svojega bivanja tukaj med nami pridobil, mu pošiljamo laskavo čestitko, k njegovemu imenovanju. Dne 19. t. m. je bil namreč
Žena: Jakob, pretrpi še to noč, jutri bodo zaprte krčme ob 10. uri ravno kadar se spravljaš ti na ječmenovo vodo in si jo nasrlcaš na smrt. — Jakob : Ce ne počim nocoj bodeš poslala Goesu jutri par piščet —■ v zahvalo za novi zakon.

i;
Logatcu imenovan za učnega profesorja
LETIGRAMI
Sv. Peter Ob Nadiži. Beneški Slovenci I so poslali prošnjo kraljici Heleni, da jim povrne od italijanske vlade ukradeni slovenski jezik v cerkvi in šoli.
Rim. Miuisterstvo je sklicalo tajno sejo. i da pretrese prošnjo beneških Slovencev. Po | dolgi debati so sklenili prositi Avstrijo na posodo § 19. ker ga ona več ne rabi.
Trst. Naš »doppio go verno« na lesnem trgu je po svojem ministru eksce lenei Nažolongo protestiral pri ministru
in dr, travam.
|
Novomesto. Dolenci smo za deželno avtonomijo — živio Suklje !
Kranj. Gorenjci smo za občo in tajno volilno pravico —- živio Sušteršič !
Ribnica. Notranjci nismo ne za avtonomijo ne za širjo »'olilno pravico. Ven ž njim, dol ž njim, nečemo ga Višnikarja ! — Mi smo in ostnemo Kranjci,
Peking. 23-8. Evropejci so ulomili v mesto Peking, pa ker niso našli doma nc gospodinje ne gospodarja, jim je silno
vnanjih stvari v Rimu, v zmislu da prošnja	1dH'
beneških Slovencev ni smeti rešiti ugodno, I Peking 24-8. Kitajska cesarica vdova ker bi to uplivalo na nervozne možgane je šla na »hift«, ravno ko so naznanili tržaških Židov, in bi znalo imeti jako ne- svoj ohisk miroljubni Evropejci, varne posledice. Italija mora ostati čista i Peking 25-8. Evropejci bi radi debli vsake primesi slovanske krvi. --	Kitaj, ali ga vsaj pokupili, če ne z lepa
Sv. Peter ob Nadiži. Nedavno so na pa skrvjo; samo mešetarji ne vedo, kam neki primiei, postavili novomašniku slavo- adresirati ponudbe.
Kaj je več vredno ?
Sto ti n k a skušnjo jo več vredna kakor tisoo zlatih teorij.

ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Halcantoii št 1 - TSRT
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in Angleži so že tako obubožali, da na- sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal
mera vaj o v afrikanske zlate rudnike po- in železnih blagajn, po cenah, da se ni šiljati kitajske sužnje. Ta živina je dober kup, tudi stane malo : pest moke ali riža in par grošov.
Cecil Rhodes.
^	žganjekuh v Selcih nad Skofjeloko
! priporoča fini brinjevec liter 2 K V Italiji mislijo povišati plačo policiji 4Q ^ bojovni&vec liter 2 K 80 S t,
skrivnim detektivom, ker so že toliko J)oma£ izdelek večji
bati konkurence.
Peter Šmid,
I. V1CIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
i
Izdeluje moške oMeke vsake vrste.
I Kakor si vsak naroči v popollio zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
anarhistov polovili post festum.
Glejte ga lisjaka — Crispija, ki je "spravil Italijo ob kredit in na rob prepada, 011 ki je Oberdanka upisal med svetnike,
išče danes anarhiste po Ttaliji. — Smešno! %
,,Tour" in „retour".
Ko v \ lak nek kmetič se pri prost je vsedel Nasproti mu gospod je visok sedel. Kmet vpraša ga, da bila bi zabava : »Gospod, smem vprašali, kam se peljava?« Da pa z gospodo črešenj dobro ni zobati, To mož pri prost ae zdaj učil je brž spoznati, »Kam drugam nego v pekel, ti človeče !* Naš kmet osupne — kmalu pa si zmisli : »Če v pekel bova se zares peljala, Potem gospod vas pomilujem ; A skupaj tam ne bodeva ostala, Kar res iz srca obžaljujem. Le glejte — vi imate kaito »tour«, Jaz pa —• imam jo tudi koj »retour« !«
Silvester.
množini.
Trgovcem 10 "/„ popust.
Gostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče. —
Za obilni obisk se priporočuje
Ivan Katnik,
gostilničar.
Krčma
Trst ulica S. Mareo štev. <5. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in lielem vinom. — Dobivaj} se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
Ant. Babic.
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri M ari 11U LllkŠa na Proseku.
IT Cene ugodne, ^pf
POZOR!
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter splob z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničar.
MEHANIČNA DELAVNICA
TRST, - Via S. Lazzaro št. 6. - TRST
(nasproti hiše Salem)
Antona Škerl
skladište originalnih šivalnih strojev „Adrija' iz Budimpešte in velocipedov najimenitnejših tvornie v državi in inozemstvu.
Šivalni stroji se zagotovijo za pet let, a velocipedi za eno leto.
'ioctlnih strojen,
'c.vc ue>ccicca

•jjA $zvrša;c;'o se popre •	motorjev r.a gas in na par
HF" pohištva vsake vrste
Levi Hinzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
DELAVNICA ZA LESKETEČE NIKELIRANJE Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
Razprodaje, zamenjuje, izposojaj« velocipede.
VsaKovrstiii popravki ali naročile tznšnjejo se točno in hitro po nizki ceni.
Bogat izbor v .tapetarijali, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaracunao.
>
ilnica (flnerija) B. Poniž
v Gorici Tržna ulica v pislopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, iz suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tri. - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne Stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
J J Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu 55	J-I11I.1.1 J. enkrat v me-
secu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, p e s m i in razne pod učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" Trst.
Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko §
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajaln iee naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —• Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Cevlon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.

ica ni
registrovana zadruga ss omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne ulogc in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj*') Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese 1	knjižice,
i Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7B 18!):; „ 38.245.13
1894	„ 49.741.6«;
1895	„ <8.641.52
1896	„ 1;!5.448.27
1897	„ 1K4.907.79
1898	, 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.09510
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Prva slovenska trgovina i želežjein
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne
cemente in kmetijske stroje. £W~ Vse po najnižjih cenah.
O
o o o o o o o
8
o o
o o
o o
o
o
ooocoootooooooe
„Slayisches Echo" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
'JgfT Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito __ razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom : prodajalce, lcrcmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst- mola — domače pečivo —- sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka ulica št. 7. - GORICA - Gosposka ulica št. 7.
v hiši „Goriške ljudske posojilnice".
UP Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. m. državni uradniki in mM družinski člani dobe pri obstoječi! cenah 15 7» rabat.
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.
>
Lastnik in urednik: Miloš Kamuščič, odgov. urednik Ante Svara.
Izdaje in tiska tiskarna ,,Edinosti" v Trstu