Javna razprava o ureditvi Biološkega središča pod Rožnikom Dve leti mineva odkar je predsednica skupšči-ne mesta Ljubljana v novem biološkem središču posadila spominsko drevo in odkrila spominsko znamenje ob začetku del v biološkem središču. Junija letos pa sla Botanični in Živalski vrt predstavila dolgoročni plan razvoja obeh usta-nov, ki sla v sklopu biološkega središča, in s tem pričela javno obravnavo o predlaganih razvoj-nih usmeritvah. Prcdlagatelja razvojnih programov pričakuje-ta, da bo v javni razpravi, katere nosilec je SZDL, omogočeno vsem zainteresiranim. da o ureditvi BIO središča povedo svoje mnenje in še kaj koristnega predlagajo, glede na to. da je stroka o ureditvi središča že povedala svoje. Javno razpravo, ki bo trajala do 15. julija bodo zaključili s sekcijo. na kateri naj bi izsledke stroke dopolnili z željami in predlogi udeležen-cev razprave. Da bi lahko tudi vi. dragi bralci sodelovali v tej razpravi vam bomo na kratko predstavili razvojna programa obeh institucij. Botanični vrt Botanični vrt je bil ustanovljen 1810 leta in se je iz takratnih 35 a čez leta razširil na 2,75 ha površine ter sc po urejanju Dolenjske ceste skr-čile nazaj na 2 ha. Nov botanični vrt, ki naj bi se kot del biolo-škega središča v Ljubljani razprostiral na jugo-zahodnem vznožju Rožnika med Večno potjo in Glinščico bo v zaključni fazi velik več kot 40 ha. Obsegal bo nasade in zbirke za pedagoške. razi-skovalne, splošnoizobraževalne. rekreacijske in neposredno varovalne ter ohranjevalne name-ne. Vrt bo nastajal po etapah ob upoštevanju potreb, zaključnih vsebin. virov financiranja ter splošnih zmogljivosti družbe. Lokacija novega botaničnega vrta je v nepo-sredni bližini Živalskega vrta. V biološko središ-če pa bo vključen še Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Inštitut za biologijo Univerze ter sedem VTOZD Biološke fakultete. Naravne razmere na omenjeni novi lokaciji botaničnega vrta so ene najboljših v Ljubljani in njeni neposredni okolici. Ob Glinščici je nad dvajset hektarov ravnega. deloma še precej za-močvirjenega zmeljišča, ki bo po »lstreznih meli-oracijah lahko služilo za drevesnico in prostore za množenje in vzgojo rastlin, za rastlinjake in zgradbe z laboratoriji, delavnicami in drugimi prostori. Tu bo lahko še več učnih nasadov in nasadov za rekreacijo in splošno biološko, bi- otehniško naravovarstveno in drugo izobraže-vanje. Vrt bo lahko dosegljiv za vse obiskovalce iz središča mesta, pa tudi iz drugih delov Ljublja-ne. Ima ugodno konfiguracijo terena. mikrokli-mo, pa tudi zelo različne talne razmere, ki bodo omogočale gojenje različnih rastlin. V izhodiščih za prostorsko razdelitev vsebin-skih enot botaničnega vrta so predlagatelji v pla-nu razvoja upoštevali, da mora biti vsaka enota čimbolj zaključena celota, ki s svojim obstaja-njem in delovanjem ne moti sosednih enot, da morajo biti vsebinske enote kljub svoji zaključe-nosti med seboj tesno in smiselno povezanc v fukcionalno oblikovano urbano celoto. Enote vrta naj bi bile dostopne širšemu krogu obisko-valcev, učencev in študentom ter pedagoSkim in raziskovalnim delavcem z drugih fakultet in raz-iskovalnih enot. povezane pa naj bi bile tudi z Živalskim vrtom. Vrt bo razdeljen v dva dela, v javni, vsakomur dostopni del in v servisni del za posebne name-ne, ki naj bi bil dostopen samo po posebnem redu. Parkovni, gozdni in rekreacijski nasadi, ki jih bo v botaničnem vrtu okoli 22 ha bodo namenjeni za telesno in duševno osveževanje ljudi ter hkrati za učenje in vzgojo o smislu bivanja v urejenem in prijetnem okolju. ŽIVALSKIVRT Živalski vrt mesta Ljubljane je edina tovrstna ustanova v Sloveniji in sodi po površini med največje v Jugoslaviji. Meri 18,61 ha, vendar nima izkoriščene celotne površine na približno 30 ha. Načrt za nov, preurejen Živalski vrt naj bi temeljil na nacionalnem značaju te ustanove, katere delovanje bo povezano s sorodnimi usta-novami nacionalnega pomena. Živalski vrt mora postati nacionalni park žive narave, ki naj bi služil za oddih, rekreacijo, varstvo narave in za raziskovalno delo. Imel naj bi značaj kulturne ustanove splošnega družbe-nega pomena. Živalski vrt, ki je lociran v nepo-sredni bližini mesta je zakladnica svežega zraka namenjenega za oddih meščanov, zaradi svoje bogate favne pa je priljubljen cilj za družinske izlete vseh Slovencev. Dolgoročna usmeritev Živlaskega vrta naj bi bila na avtohtone živalske vrste, ki so prilagoje-ne na naše podnebje in katerih vzdrževanje je najcenješe. V Živalskem vrtu si bodo v povezavi z znanstvenoraziskovalnimi organizacijami pri- zadevali. da bi čim več živalskih vrst, posebej tistih ogroženih tudi razmnoževali. Eksotične tropske živali obiskovalce Živalskega vrta naj-bolj privlačijo in zalo bodo zastopane vsaj z 20 odstotki od vseh vrst, služile bi torej le kot dopolnilo, ki je potrebno za splošno izobrazbo. Zasnova ureditve ljubljanskega Živalskega vrta mora zagotavljati obiskovalcem v vsakem letnem času in v vsakih vremenskih razmerah zanimivo in poučno doživetje. Z razvojem me-sta bo vloga Živalskega vrta kot priljubljene izletniške točke še narasla. V njem naj bi zažive-la ZOO - šola, s pomočjo kalere bodo popestrili pouk biologije v šolah. V Živalskem vrtu bo dovolj možnosti za sproščanje ustvarjalnosti Iju-di na literarnem likovnem ali glasbenem po-dročju. V Živalskem vrtu bodo poskrbeli za strokovno vodstvo za organizirane skupine. iz poučnih tabel ob vsaki ogradi pa naj bi obisko-valci izvedeli za ime živlaske vrste. Pri snovanju nove ureditve živalskega vrta bodo upoštevali osnovne zahteve sodobnega ži-valskega vrta. posebne prostorske, podnebne in vegetacijske značilnosti ter lastnosti tal. Konfi- guracija terena na južnem območju Rožnika, kjer je sedanji Živalski vrt in na jugozahodnem pobočju, kamor se bo predvidoma širil jc dovolj primerna za ureditev. Ponekod bo potrebna še drenaža tal, pri tem pa bodo naravne vire vode na ozemlju Zivalskega vrta izkoristili tako, da bodo čim bolje vključeni v vse naravno urejene bivalne prostore za živali. Naravna vegetacija na območju vrta je ustrez-na in dobro ohranjena, zato naj bi tudi njo izkoristili za bivalno okolje živali. Izkoristili bo-do višinsko razliko med južnim in severnim delom vrta ter vsako živalsko vrsto ali združbo predstavili v zanjo značilnem biotopu. Ljubljanski Živalski vrt letno obišče približno 300.000 obiskovalcev. kar je približno enako številu prebivalcev mesta Ljubljana. Tako bota-nični kot Živalski vrt ne moreta čakati na boljše čase in o privlačnejši ureditvi obeh v okviru Biološkega središča razmišljata v časih. ko je sredstva za ureditev najtežje dobiti. prebivalci pa zaradi vsakdanjih depresij in napornega tem-pa življenja naravne, zelene povrSine najbolj potrebujejo. Darja Erhatič pud R..tmliiim t)toti>tM.i>idiiH>l«;i|i 3. Vl()7l>/a agmm.mito Hovi>e'aitin<>inijfi|<' In^timt /a hMilii«ijo Hn^iT7e <'cmct /a ^HHrhnohigiie F Boianifni >rt P t'rinidvni mu»j Skuemjr Nt>\'»j>rwlrttti zunat it\rnin/no M VIO7J) /a Imaruvo Hclrtrut V VIO/I) /a zitinorno C VI(W) /a vnrrinarMvo