Deklamovanke.
6, Pajklja.
Na   solncu pajklja tam sedi, si  mrežo plete,  poje si: Ti lom, ti lom, ti lom.
Pa plete mrežo prelepo
pa misli si:   »Kdo pride v njo?«
Ti lom, ti lom, ti lom.
Že nežna  hišica stoji
in pajk\|a sredi nje sedi.
Ti  lom,  ti lom, ti lom.
»Tako samotno tu sedim; imeti  gosta si  želim.« Ti Iom, ti lom, ti Iom.
Do nje  mušica prileti: »Pozdravljena, sestrica, mi!« Ti  lom, ti lom, ti lom.
Zaplete v  niti si noge — ne hasniio ii nifc soizc. Ti lom,  ti lom,  ti lom.
Plen  dober pajklja jeta je, lepo  si zraven pela je: »Ti  lom,  ti lom, ti lom.*
Hoffmann von Fallersleben, Fr. Ločniškar.
133