UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Elizabeta Adamlje INFORMACIJSKE STORITVE VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V DIGITALNEM OKOLJU: PRIMER SPLETNIH VODICEV KNJIŽNICE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2018 Kljucna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Elizabeta ADAMLJE Naslov pisne naloge: Informacijske storitve visokošolskih knjižnic v digitalnem okolju: primer spletnih vodicev knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Kraj: Ljubljana Leto: 2018 Število strani: 34 Št. slik: 15 Št. preglednic: 2 Število prilog: 0 Št. strani prilog: 0 Število referenc: 53 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Knjižnici Univerze v Ljubljani, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Mentor v casu strokovnega usposabljanja: doc. dr. Teja Koler Povh UDK: 027.7:005.92(035) Kljucne besede: visokošolske knjižnice, informacijske storitve, digitalno okolje, e- vodici Izvlecek: Vloga visokošolskih knjižnic v digitalni dobi je spremenjena, uporabniki od njih pricakujejo hitre in ucinkovite storitve za podporo pri študiju in raziskovalnem delu. V svetu so že uveljavljeni e-vodici kot posredniki pogosto iskanih informacij. V Sloveniji jih trenutno uporabljajo le redke visokošolske knjižnice. V prvem delu raziskave smo proucili dve tuji in tri domace visokošolske knjižnice, ki svojim uporabnikom ponujajo e-vodice. V nadaljevanju smo preko pregleda statistike obiskov spletne strani knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo analizirali potrebe uporabnikov in na osnovi njihovih izkušenj izdelali idejno študijo za vzpostavitev e-vodica na spletni strani knjižnice. Na osnovi rezultatov obeh raziskav predvidevamo, da bi bila izgradnja lastnih e-vodicev za vsako VŠK znotraj UL neustrezna rešitev. Predlagamo centralizirano postavitev e-vodicev na nivoju Univerze v Ljubljani za informacije, skupne vsem uporabnikom visokošolskih knjižnic. Za specializirane informacije, namenjene konkretnim uporabnikom specializiranih vsebinskih podrocij, predlagamo vzpostavitev specializiranih e-vodicev na spletni strani posamezne clanice UL. Spletne strani knjižnic so se v naši raziskavi potrdile kot primerne za ponudbo e-vodicev. Visokošolski knjižnicarji so ustrezno usposobljeni za vzpostavitev in vzdrževanje e-vodicev, še posebej ob sodelovanju s strokovnjaki racunalniških centrov fakultete. KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 1 2 VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE IN DIGITALNO OKOLJE .................................................................. 3 2.1 VLOGA IN POMEN VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC........................................................................... 4 2.2 KAJ JE DIGITALNO OKOLJE V KNJIŽNICARSTVU? ..................................................................... 5 2.3 INFORMACIJSKE STORITVE VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC ......................................................... 5 2.4 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE UL FGG IN NJENE INFORMACIJSKE STORITVE ...................... 7 3 SPLETNI VODICI V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH ...................................................................... 9 3.1 SPLETNI VODICI V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH V TUJINI IN PRI NAS ............................... 9 3.2 SMERNICE IN PRIPOROCILA KNJIŽNICAM ZA VZPOSTAVITEV SPLETNIH VODICEV ..... 12 3.3 PREDNOSTI UPORABE SPLETNIH VODICEV V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH ................. 15 4 RAZISKAVA O SPLETNIH VODICIH V SLOVENSKIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH ...... 16 4.1 SPLETNI VODICI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR (UKM) .......................................... 16 4.2 SPLETNI VODICI OSREDNJE DRUŽBOSLOVNE KNJIŽNICE JOŽETA GORICARJA ............. 20 4.3 SPLETNI VODICI CENTRALNE MEDICINSKE KNJIŽNICE ........................................................ 23 4.4 UGOTOVITVE ................................................................................................................................... 25 5 SPLETNI VODICI V KNJIŽNICI FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO ............ 26 5.1 ANALIZA POTREB UPORABNIKOV .............................................................................................. 26 5.2 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................................................ 27 6 ZAKLJUCNE MISLI ................................................................................................................................. 28 7 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................ 29 KAZALO SLIK Slika 1: Vstopna spletna stran knjižnice UL FGG ................................................................................. 8 Slika 2: Spletna stran podjetja Springshare .......................................................................................... 10 Slika 3: Spletna stran LibGuides podjetja Springshare ........................................................................ 10 Slika 4: Spletna stran vodicev Univerze v Wyomingu (ZDA) ............................................................. 11 Slika 5: Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Univerze George Washington ........................ 12 Slika 6: Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Michigan ......................................................... 14 Slika 7: Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Milwaukee School of Engineering ................. 14 Slika 8: Spletna stran Univerzitetne knjižnice Maribor ........................................................................ 18 Slika 9: Raziskovalni vodici v Univerzitetni knjižnici Maribor: Dobrodošli v vodicih UKM ........... 19 Slika 10: Raziskovalni vodici v Univerzitetni knjižnici Maribor – Tehnika – Gradbeništvo ............... 20 Slika 11: Spletna stran Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goricarja .......................................... 21 Slika 12: Spletna stran podjetja SubjectsPlus........................................................................................ 22 Slika 13: Raziskovalni vodici v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goricarja .............................. 22 Slika 14: Spletna stran Centralne medicinske knjižnice ....................................................................... 24 Slika 15: CMK: Podportali za uporabnike ............................................................................................ 25 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Uporaba mednarodnih revij preko oddaljenega dostopa na UL FGG v letih 2011 do 2017 ......................................................................................................................................................... 3 Preglednica 2: Prikaz predvidenih vsebin spletnih vodicev v knjižnici UL FGG ................................. 27 ZAHVALA »Cloveka osrecijo njegovi lastni napori. Vse, kar res šteje v življenju, nikoli ne pride zlahka. Potrebno se je boriti in vztrajati.« (Modrijani) Ta naloga ni samo moja … Tu so osebe, ki so veliko pripomogle, da danes pišem te vrstice. Mentorica, doc. dr. Teja Koler Povh, me je s svojimi strokovnimi izkušnjami in usmeritvami spodbujala in pomagala, da bo ta naloga doprinos na podrocju knjižnicarstva. Lektorica, mag. Liljana Vovk, je poskrbela, da so pike in vejice tam, kamor sodijo. Sodelavki Jelka in Barbara sta v casu mojega pisanja naloge pridno skrbeli, da so uporabniki v knjižnico in iz nje prihajali in odhajali zadovoljni. Zahvaljujem se tudi g. Milošu Petrovicu iz Univerzitetne knjižnice Maribor, g. Darku Majcenovicu iz UL, Medicinske fakultete, g. Borutu Kirarju z UL, Knjižnice Jožeta Goricarja, ter dr. Robertu Klincu z UL FGG, ki so mi s svojimi informacijami in podatki pomagali pri pisanju prakticnega dela naloge. Vsem se za njihov prispevek najlepše zahvaljujem. 1 UVOD Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij je mocno vplival na podrocje delovanja visokošolskih knjižnic. Kot pomemben partner so visokošolske knjižnice udeležene v pedagoškem in raziskovalnem procesu, zato se morajo hitro prilagajati razvoju, trendom in novim potrebam študentov. Vse bolj morajo biti usmerjene v pridobivanje in uporabo e-virov, storitev in servisov, spremljati morajo spremembe pri uvajanju in uveljavljanju novih oblik in metod ucenja in izobraževanja študentov. Z vsem tem pa se knjižnicam odpirajo nove možnosti sodelovanja pri izvajanju študija, predvsem preko informacijskega opismenjevanja študentov v obliki obveznih ucnih vsebin, ki so lahko vkljucene v posamezne predmete, ali pa tudi kot samostojne ucne vsebine. Knjižnice lahko s pomocjo informacijskih virov in s svojim strokovnim znanjem ucinkovito prispevajo k dvigu kakovosti in uspešnosti študija na fakulteti (Oven in Šauperl, 2005; Koler-Povh in Turk, 2018). Zato je v njih zelo pomembno izvajati kvalitetne in strokovne storitve, med njimi tudi dostop do aktualnega gradiva in virov. Visokošolske knjižnice se morajo, ce želijo okrepiti svojo vlogo v izobraževalnem in raziskovalnem prostoru, posodobiti oz. prilagoditi družbenim spremembam in tehnološkemu razvoju ter spremenjenim potrebam uporabnikov knjižnice. Pomembno je, da skupaj s svojimi uporabniki razvijajo nove ideje in predloge za izboljšave ter posledicno povecajo kakovost knjižnicnih storitev. Vecina visokošolskih knjižnic v Sloveniji omogoca uporabnikom dostop do tradicionalnih oblik tiskanega gradiva, hkrati pa tudi elektronski dostop do razlicnih vrst digitaliziranih vsebin. Upravicencem (študentom z aktivnim statusom in zaposlenim na visokošolskih ustanovah) omogocajo prost dostop do informacijskih virov, ki jih potrebujejo pri študiju in svojem delu. Poleg tega skrbijo za izbor, inventarizacijo in hranjenje gradiva ter posredovanje gradiva uporabnikom. Navidezno se zdi, da se vloga visokošolskih knjižnic zaradi dostopanja do virov preko spleta manjša, saj uporabniki lahko od koderkoli in kadarkoli dostopajo do gradiva in pri tem skoraj ne potrebujejo pomoci knjižnicarja. Redki uporabniki se zavedajo pomembne vloge visokošolskih knjižnic, to je izgradnje informacijskih sistemov in izbora kakovostnih in preverjenih informacijskih virov. Zelo pomembno je, da knjižnice svoje informacijske storitve preko spletnih povezav ponudijo strukturirano, skladno s specificnimi potrebami svojih uporabnikov, lahko v obliki dostopa do ustreznih podatkovnih zbirk in elektronskih publikacij. Za ucinkovitejšo uporabo informacijskih virov in dostop do njih je smiselna uvedba izobraževanj preko spleta. Študenti, kljub temu da je možno do vecine informacij priti preko svetovnega spleta, še vedno radi obiskujejo knjižnice, ker se v njih pocutijo dobro, preko njih so povezani s študijskim okoljem, v njih lahko v miru študirajo in raziskujejo. Knjižnice jim predstavljajo tudi družabni prostor, kjer lahko svoje znanje izmenjujejo ali delijo z ostalimi in se medsebojno družijo. Ce želijo visokošolske knjižnice ohraniti svojo pomembno vlogo v študijskem procesu tudi v bodoce, morajo ponuditi nove modele storitev, kot so oddaljen dostop, kratek odzivni cas in brezplacnost storitev, vecjo ucinkovitost delovnih procesov (Ambrožic, 2012). Pri študentih naše fakultete opažamo slabo poznavanje sistema COBISS in njegovih podsistemov, zato jim želimo preko spletne strani knjižnice ponuditi dostop do storitev, kot so rezervacija in podaljšanje izposojenega gradiva preko podsistema Moja knjižnica. Želimo jim tudi približati informacije o knjižnici in njenih razpoložljivih strokovnih virih ter jim omogociti hiter in enostaven dostop do strokovnih gradiv v elektronski obliki. Kot uporabno sredstvo prepoznavamo spletne vodice, zato je namen naše naloge izvesti študijo primerov uporabe spletnih vodicev v VŠK v svetu in v Sloveniji, na osnovi katere bomo izdelali idejno študijo za postavitev spletnih vodicev v knjižnici UL FGG. Na zacetku naloge bomo prikazali vlogo visokošolskih knjižnic v digitalnem okolju in izpostavili spletno stran knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (v nadaljevanju UL FGG) kot vstopno tocko do elektronskih virov s podrocij gradbeništva in geodezije. Sledil bo pregled obstojece literature. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj primerov dobrih praks uporabe spletnih vodicev iz tujine. Raziskali bomo tudi uporabo spletnih vodicev v slovenskih visokošolskih knjižnicah in izpostavili prednosti in pomanjkljivosti uporabljenih orodij. Podrobneje bomo predstavili visokošolsko knjižnico UL FGG), analizirali njeno obstojeco spletno stran in predstavili informacijske storitve, ki jih nudijo svojim uporabnikom. Na osnovi študije primerov bomo v poglavju 5 predstavili idejno zasnovo spletnega vodica knjižnice UL FGG. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda za opis obstojecih tujih in domacih praks v izgradnji spletnih vodicev v zasnovi spletnega vodica knjižnice UL FGG. Knjižnica UL FGG je visokošolska knjižnica znotraj Univerze v Ljubljani. Njena dejavnost se odvija na dveh lokacijah, in sicer na Jamovi cesti 2 (gradbeništvo, geodezija) in na Hajdrihovi ulici 28 (vodarstvo in okoljsko inženirstvo). Knjižnicno gradivo v obeh knjižnicnih prostorih je postavljeno po sistemu prostega pristopa, v vsaki stavbi pa se nahaja tudi knjižnicni arhiv. Knjižnica na Jamovi cesti 2 je za izposojo odprta od 8. do 16. ure, citalnica pa vsak dan do 20. ure. V njej je 50 citalniških mest, ki so polno zasedena predvsem v casu priprav na kolokvije in v izpitnih obdobjih. Obisk knjižnice UL FGG in izposoja gradiva v zadnjih nekaj letih rahlo upadata (razlog za to je manjši vpis), povecuje pa se obisk citalnice in e-dostopanje do clankov tujih revij, kar je prikazano v Preglednici 1 in je skladno s poslanstvom hibridne knjižnice v digitalni dobi. Preglednica 1: Uporaba mednarodnih revij preko oddaljenega dostopa na UL FGG v letih 2011 do 2017, (Vir: Letno porocilo UL FGG za 2017, str. 48) Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Število uporabe 13.465 14.465 15.720 15.369 11.919 14.812 17.673 V knjižnico UL FGG se vpisujejo študenti, ki prihajajo iz razlicnih okolij, z razlicnimi navadami glede uporabe knjižnic in z razlicnimi nivoji informacijske pismenosti. Glede na izkušnje knjižnice UL FGG študenti za študij uporabljajo tiskane vire, za izdelavo seminarskih in zakljucnih nalog pa e-vire, predvsem clanke iz revij. Študentom s statusom je za potrebe študija omogocen tudi oddaljen dostop do e-virov knjižnice UL FGG s katerekoli lokacije in do konzorcijsko pridobljenih e-virov ostalih clanic UL, NUK-a in CTK. Pri vseh pa morajo knjižnicarji in uporabniki spoštovati licencna dolocila ponudnikov oz. založnikov informacijskih virov, ki so navedena v pogojih uporabe. 2 VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE IN DIGITALNO OKOLJE Visokošolske knjižnice (v nadaljevanju VŠK) so informacijski in referalni centri za znanstveno in strokovno informiranje, ki svojim uporabnikom zagotavljajo in posredujejo informacije s strokovnih podrocij maticnih ustanov, na katerih delujejo. Kot je opredeljeno v zakonu, »izvajajo knjižnicno dejavnost predvsem za študente, visokošolske ucitelje in visokošolske sodelavce« (Zakon o knjižnicarstvu, 2015, str. 5). VŠK imajo pomembno vlogo pri koordinaciji dejavnosti na univerzah, pri nabavi in ponudbi gradiva za svoje uporabnike, medknjižnicni izposoji, izdelavi bibliografij za visokošolske ucitelje in znanstvene sodelavce in izgradnji informacijskih sistemov, kot je npr. COBISS. Med nalogami visokošolskih knjižnic so tudi pridobivanje in trajno hranjenje obveznih gradiv, objavljenih v okviru univerze (diplomske naloge, magistrska dela in doktorske disertacije) in pripravljanje in izvajanje programov izobraževanja uporabnikov (Zakon o knjižnicarstvu, 2015). 2.1 VLOGA IN POMEN VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Na Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju UL) deluje 38 knjižnic na 26 clanicah in Centralna tehniška knjižnica (CTK) ter Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), ki sta tudi pridruženi clanici UL. Poslanstvo visokošolskih knjižnic je izvajanje knjižnicnih storitev in upravljanje z informacijami ter znanjem v podporo študijskemu procesu za študente ter pedagoški in raziskovalni dejavnosti zaposlenih na visokošolskih zavodih1 (Univerza v Ljubljani, 2018b). Za svoje uporabnike (predvsem za študente UL) organizirajo izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi razlicnih vrst ter oblik informacijskih virov2 (Univerza v Ljubljani, 2018b). 1 Vec na https://www.uni-lj.si/knjiznice/organiziranost_knjiznic/ 2 Vec na https://www.uni-lj.si/knjiznice/organiziranost_knjiznic/ Študenti najraje išcejo informacije na spletu, s spletnimi brskalniki izvajajo poizvedbe po Googlu, bolj izkušeni uporabniki za bolj opredeljene znanstveno-raziskovalne poizvedbe raje uporabljajo Google Scholar (Koler-Povh, 2017). Ne išcejo navodil za iskanje virov, temvec želijo najhitreje najti doloceno informacijo in vire za temo, ki jo morajo pripraviti pri dolocenem študijskem predmetu. Ker pa se študenti med seboj razlikujejo po izobrazbi, predznanju in potrebah po informacijah (Kerec, 2002), je vloga visokokošolskih knjižnic pri njihovem usposabljanju za dostop do virov in njihovo uporabo zahtevna in velikokrat prilagojena posamezniku. Kot je ugotovljeno v študiji, ki jo je opravila Ambrožic (2012), študenti e-gradivo, ki ga najdejo na spletu, najraje pretocijo na svoj racunalnik, ce to gradivo tudi dejansko preberejo, pa ni dokazov. Kljub številnim sodobnim nacinom, ki jih omogoca današnja tehnologija, pa raziskave kažejo, da se informacijska pismenost študentov še ni izboljšala, saj površno poznajo svoje informacijske potrebe, malo casa posvetijo izboru relevantnih virov, ki jih je zaradi nepoznavanja nacina iskanja lahko tudi zelo veliko. Informacijska znanja v zelo hitrem spreminjanju tehnologij postajajo vse pomembnejša in nujno potrebna, da uporabnik lahko obvlada raznoliko in predvsem bogato ponudbo informacij. Okolje, v katerem se študenti aktivno vkljucujejo v študijski proces, zahteva informacijsko pismenega študenta, ki se je sposoben posvetiti reševanju problemov in zmore v tem procesu razmišljati kriticno. Pri tem je pomembno dobro sodelovanje med študenti, profesorji in knjižnicarji. S tem pa se spreminja tudi tradicionalna vloga knjižnicarja. VŠK morajo svojim uporabnikom ponuditi storitve, aplikacije in gradiva, ki bodo podpirala njihove potrebe po dostopu do publikacij kjerkoli in kadarkoli. Informacijski viri morajo biti uporabnikom ponujeni enostavno, v ospredju mora biti ustrezen izbor vsebin za takojšnjo in ucinkovito uporabo. Mnoge visokošolske knjižnice so že prijazne do svojih uporabnikov in odprte od jutra do poznega vecera, v njih je ustrezno število racunalniško opremljenih citalniških sedežev, nekatere so že uvedle mentorje in tutorje, ki jih pri samostojnem delu vodijo (Ambrožic, 2012). 2.2 KAJ JE DIGITALNO OKOLJE V KNJIŽNICARSTVU? Po prevladi svetovnega spleta kot orodja za komunikacijo se VŠK soocajo z najvecjimi spremembami in izzivi v zgodovini knjižnic. Digitalno okolje v knjižnicah predstavlja nove priložnosti ter nudi nove nacine posredovanja gradiva v e-obliki. Informacije v digitalnem okolju so dinamicne in spremenljive. Velika prednost digitalnega okolja je enostavnejši in hitrejši dostop do strokovne in znanstvene literature v e-obliki, pri tem pa so potrebna nova miselnost, specializirana znanja in vešcine knjižnicarjev. Uporabniki od visokošolskega knjižnicarja pricakujejo hiter, enostaven dostop do knjižnicnih storitev, ne glede na cas ali prostor, kjer se trenutno nahajajo (Ambrožic, 2012; Ambrožic, 2015). Kot je opredeljeno v Merilih in kazalcih informacijske pismenosti v visokem šolstvu (2010), naj bi bili visokošolski knjižnicarji odzivni, prijazni in strokovno usposobljeni, svojim uporabnikom morajo svetovati pri iskanju, odkrivanju in uporabi informacij ter jih spremljati skozi ves proces, od iskanja do ovrednotenja, izbire, uporabe in razširjanja informacij. Za visokošolske knjižnice to predstavlja velik izziv. 2.3 INFORMACIJSKE STORITVE VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC Današnje visokošolske knjižnice delujejo v precej drugacnem okolju, kot so pred dvajsetimi leti. Izobraževanje bolj kot kadarkoli doslej temelji na dostopnosti virov, ki niso vec le v tiskani obliki knjig in clankov, ampak vsebujejo interaktivne vsebine in orodja. Današnji študenti so študenti, ki »živijo na spletu«. Iskanje informacij v zacetku študija zacnejo in obicajno tudi koncajo z Googlom. Pri tem pa je zelo pomembna kakovost pridobljenih informacij, saj je svetovni splet poln nepreverjenih informacij. Visokošolske knjižnice tu opravljajo pomembno vlogo, saj zbirajo in omogocajo dostop do gradiva, v katerem so objavljene preverjene informacije, kar je za izobraževalni proces bistvenega pomena (Cuš Babic, 2014). Coffmann (2005) ugotavlja, da je glede na to, da uporabniki za zadovoljitev svojih informacijskih potreb najpogosteje uporabljajo splet, povsem logicno, da bodo morale tudi visokošolske knjižnice ponudbo gradiva preusmeriti od prašnih polic k spletu, izbirati najboljše gradivo in ga urediti tako, da ga bodo uporabniki hitro našli. Pomembno vlogo pri tem lahko opravijo spletni vodici, ki omogocajo na enem mestu najti ustrezne informacijske vire. Pomenijo velik izziv za knjižnicarje in njihovo aktivno vlogo v informacijskem opismenjevanju uporabnikov. Rezultati najnovejše raziskave o vlogi visokošolskega knjižnicarja pri doseganju višje ravni informacijske pismenosti doktorandov in razvoju njihovih kompetenc za samostojno raziskovalno delo bi morali vzpodbuti k intenzivnemu vkljucevanju usposobljenih knjižnicarjev v študijski proces (Koler-Povh in Turk, 2018). Izobraževanje izvaja že kar veliko visokošolskih knjižnic, ki študente (pa tudi raziskovalce, profesorje) izobražujejo o uporabi tako tiskanih kot e-virov v obliki raznih delavnic in preko spletnih strani knjižnic. Na spletni strani UL so zbrane visokošolske knjižnice, ki so vodilne v izvajanju izobraževanj za svoje uporabnike, locene so po podrocjih biomedicine, družboslovja in interdisciplinarnih ved (Univerza v Ljubljani, 2018a). Najpogostejša izobraževanja, ki jih visokošolske knjižnice izvajajo za svoje uporabnike, so naslednja: - iskanje po elektronskih informacijskih virih (e-clanki in e-knjige), - uporaba portala Digitalna knjižnica Slovenije, - iskanje informacij s pomocjo COBISS/OPAC, - iskanje po elektronskih informacijskih virih, - odprti dostop, - delo z bralniki, - citiranje in navajanje virov, upravljanje zbirke virov in uporaba izpisnih formatov referenc, - preverjanje podobnosti vsebine gradiv (Univerza v Ljubljani, 2018a). Knjižnice se spreminjajo, so žive, rastejo in se razvijajo s casom, danes nudijo vec storitev in na drugacen nacin – prilagojeno novim tehnologijam. Spreminjajo pa se tudi uporabniki knjižnic. Današnje generacije študentov so zrasle z napredno tehnologijo, ki jo je nujno vkljuciti v izobraževanje in v knjižnice. Knjižnicarji se tega zavedajo, zato si prizadevajo za vsestransko in sodobno knjižnico, v katero vkljucujejo sodobne poti komunikacije, kot je tudi dostop preko mobilnih telefonov (Roberts in Hunter, 2011). Odprti dostop kot gibanje v znanosti bo verjetno povzrocil zmanjšanje vloge visokošolskih knjižnic kot neposrednih ponudnikov informacij, krepila pa se bo njihova vloga graditeljev informacijskih sistemov (Koler-Povh, 2016). Knjižnicarji bodo morali pri svojem delovanju slediti novim tehnologijam in jih implementirati v obstojece informacijske sisteme, kajti samo na ta nacin bodo ugodili zahtevam svojih uporabnikov, ki sodobno tehnologijo uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju (Kirar, 2015). 2.4 SPLETNA STRAN KNJIŽNICE UL FGG IN NJENE INFORMACIJSKE STORITVE Spletne strani knjižnic naj bi bile uporabnikova vrata do informacij v elektronski dobi (Novljan, 2003) in danes že vsaka visokošolska knjižnica promovira svoje storitve na spletni strani v okviru maticne ustanove. Uporabniki želijo priti do informacije cim hitreje, zato je pomembno, da knjižnice na svoji spletni strani ponudijo informacije in storitve na pregleden nacin (Samsa, 2015). Spletna stran knjižnice UL FGG (Slika 1) je bila izdelana leta 2005, istocasno kot osrednja spletna stran fakultete (Porocilo o delu, 2006), zadnja prenova pa je bila narejena jeseni 2016. Vsebinsko gradivo za spletno stran knjižnice je pripravila vodja knjižnice, za izdelavo in postavitev pa je poskrbel racunalniški center fakultete, ki je tudi skrbnik oz. vzdrževalec spletne strani. Spletna stran knjižnice se nahaja na osrednji spletni strani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.3 3 Vec na https://www.fgg.uni-lj.si/organizacijske-enote/knjiznica/ Študenti oz. uporabniki na njej najdejo naslednje podatke: - delovni cas knjižnice in citalnice ter splošna obvestila, - telefonsko številko in e-naslove zaposlenih v knjižnici, - cenik in pravilnik o poslovanju knjižnice, - napotke, kako se vclaniti v knjižnico, - seznam narocenih strokovnih revij, - seznam ucbenikov, ki jih lahko študenti kupijo v knjižnici, - seznam standardov in drugih tehniških predpisov. Slika 1: Vstopna spletna stran knjižnice UL FGG (Vir: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, 2018) Oblikovanje spletne strani knjižnice zahteva veliko casa, truda in znanja vseh zaposlenih, pri tem pa sta zelo pomembni podpora in dobro sodelovanje z racunalniškim centrom fakultete. V knjižnici UL FGG so zaposlene 4 strokovne sodelavke, ki izvajajo osnovne storitve, kot so katalogizacija in izposoja gradiv, izgradnja bibliografij raziskovalcev v sistem COBISS, tehnicni pregled visokošolskih del in preverjanje podobnosti vsebin. Knjižnica sodeluje na informativnem in promocijskih dnevih fakultete in izven nje in izvaja prodajo ucbenikov. Knjižnica sodeluje tudi pri informacijskem opismenjevanju doktorskih študentov znotraj vsebin obveznega študijskega predmeta in obcasno pri izobraževanju študentov zacetnikov. Leta 2010 je bil na pobudo knjižnice na UL FGG vzpostavljen digitalni institucionalni repozitorij DRUGG. Na podlagi sprotnega spremljanja statistike uporabe DRUGG-a se je zgodaj izkazalo, da je bila vzpostavitev repozitorija dobra odlocitev, saj je bilo v treh mesecih od pricetka delovanja registriranih vec kot 20.000 ogledov z vsega sveta (Koler-Povh, Turk in Mikoš, 2012). Leta 2016 je bil DRUGG preseljen v novoustanovljen Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL). Konec leta 2017 je bil DRUGG iz razlogov oteženega tehniškega vzdrževanja ukinjen kot samostojni repozitorij. V vseh letih obstoja je beleženih po 700 ogledov vsak dan, 100 od njih iz razlicnih koncev sveta, tudi z Daljnega vzhoda in oddaljenih dežel Afrike, Avstralije, Nove Zelandije (Koler-Povh in Turk, 2018). Ob kadrovski okrepitvi v letu 2017 se je ponudila možnost za prenovo spletne strani knjižnice in pripravo dodatnih vsebin. Predvidena je priprava spletnih vodicev, s katerimi bi spletno stran knjižnice UL FGG naredili preglednejšo, kjer bi uporabnikom na enem mestu pripravili tematsko razvršcene informacije in vsebine, ki jih bodo potrebovali pri študiju in raziskovalnem delu. S tem bo knjižnica UL FGG sledila trendom hitrega tehnološkega razvoja in razvila novejše in prijaznejše storitve za uporabnike. Kaj so spletni vodici, kako jih VŠK v tujini in v Sloveniji uporabljajo ter kako bi se tega projekta lotili v knjižnici UL FGG, je opisano v naslednjih poglavjih. 3 SPLETNI VODICI V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH 3.1 SPLETNI VODICI V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH V TUJINI IN PRI NAS Spletni vodici (v nadaljevanju e-vodici) v univerzitetnih knjižnicah so namenjeni uporabnikom, ki išcejo navodila za zbiranje literature za študij. Kot spletne podstrani knjižnicam omogocajo, da preko že obstojece spletne strani na preprost nacin prikažejo vsebine posameznih predmetnih podrocij (odvisno od vrste univerzitetne knjižnice). E-vodici so lahko ustvarjeni kot posamezne povezave na spletne strani ali pa so dinamicno ustvarjeni iz virov, vnesenih v doloceno bazo podatkov. Velika vecina knjižnic ima vsaj en e-vodic, v katerem so podane splošne in najbolj aktualne informacije o knjižnici, npr. odpiralni cas, novosti, kontakti. Nekatere od knjižnic pa e-vodice uporabljajo tudi kot domaco spletno stran knjižnice (Courtois, Kapur in Higgins, 2005). Erb (2015) izpostavlja, da lahko knjižnice z e-vodici ustvarjajo lastne vsebine, pri tem pa niso odvisne od skrbnikov spletnih mest za objavo novih ali spremenjenih vsebin e-vodica. E-vodici ustvarjalcem vsebin omogocajo pridobiti podatke, kolikokrat in kateri e-vodici so bili obiskani, kar je zelo dobra povratna informacija o tem, ali je e-vodic dosegel svoj namen. V ta namen smo izvedli raziskavo o e-vodicih v tujih univerzitetnih knjižnicah. Ugotovili smo, da velika vecina univerzitetnih knjižnic za izdelavo e-vodicev uporablja orodje Springshare's LibGuides (v nadaljevanju LibGuides), ki ga je leta 2007 razvilo podjetje Springshare4. Po podatkih, ki smo jih našli na spletni strani tega podjetja, njihovo orodje LibGuides v februarju 2018 uporablja vec kot 5.700 knjižnic v 80 državah po celem svetu (Slika 2). 4 Vec na https://www.springshare.com/libguides/ V tujini e-vodici LibGuides predstavljajo podporo uporabnikom že vec desetletij, v letu 2018 jih uporablja 1.725 univerzitetnih knjižnic5. Pri pregledovanju literature o e-vodicih v tujih univerzitetnih knjižnicah smo v obdobju pisanja te naloge (december–februar 2018) ugotovili, da e-vodice LibGuides najpogosteje uporabljajo v ZDA (1.536 univerzitetnih knjižnic).6 5 Vec na https://community.libguides.com/?action=0&inst_ type=1 6 Vec na https://community.libguides.com/?action=0&inst_type=1&country=United States of America&state= Slika 2: Spletna stran podjetja Springshare (Vir: Springshare, 2018) Slika 3: Spletna stran LibGuides podjetja Springshare (Vir: Springshare, 2018) Anderson in Springs (2016) ugotavljata, da vec kot 2.100 univerzitetnih knjižnic v Združenih državah Amerike uporablja LibGuides predvsem zaradi enostavne uporabe in prijaznega izgleda. Conerton in Goldenstein (2017) sta predstavila primer dobre prakse uporabe e-vodicev v univerzitetni knjižnici Univerze v Wyomingu (Slika 4). To univerzo, ki izvaja študij na daljavo, obiskuje okrog 12.500 študentov. Njihove knjižnice s pomocjo e-vodicev študentom omogocajo dostop do informacij, literature in raziskav, ki jih potrebujejo za študij. Prvotno (do leta 2004) so e-vodice uporabljali izkljucno samo za raziskovalce, leta 2010 pa so priceli uporabljati orodje LibGuides, ki je ponujalo uporabo e-vodicev tudi za študente. Ob tem so knjižnicarji preko vprašalnikov in osebnih intervjujev s študenti zbirali informacije o njihovem zadovoljstvu z e-vodici. Ugotovitve njihovih anket in raziskav so pokazale naslednje rezultate: - e-vodici so bili vsebinsko preobsežni (potrebnih je bilo prevec klikov na dodatne povezave znotraj e-vodica), - preko njih niso dobili dovolj informacij, ki so jih pricakovali glede na naslov e-vodica, - všec jim je bila uporaba videoposnetkov znotraj e-vodicev, - zelo so se jim zdele uporabne kontaktne informacije z referencnim knjižnicarjem (skrbnikom e-vodica) (Conerton in Goldenstein, 2017). Slika 4: Spletna stran vodicev Univerze v Wyomingu (ZDA) (Vir: Univerza v Wyomingu, 2018) Tudi primer ameriške univerzitetne knjižnice George Washington University's Gelman Library (Slika 5), ki je za svoje uporabnike pripravila e-vodice, je pokazala, da so bili knjižnicarji preseneceni in navdušeni nad množicno uporabo e-vodicev, ki so se jih uporabniki v letu 2002 poslužili vec kot 147.000-krat. Res pa je, da pri analizi uporabe e-vodicev niso dobili podatka, v kolikšni meri so e-vodici zadovoljili potrebe uporabnikov (Courtois, Higgins in Kapur, 2005). Slika 5: Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Univerze George Washington (Vir: George Washington University, Gelman's Library, 2018) 3.2 SMERNICE IN PRIPOROCILA KNJIŽNICAM ZA VZPOSTAVITEV SPLETNIH VODICEV Ko se knjižnice odlocijo za postavitev e-vodicev, naj pri tem upoštevajo naslednje smernice: - na spletni strani knjižnice morajo biti e-vodici na vidnem mestu, da jih študenti lahko takoj najdejo, - uporabiti cim manj zavihkov oz. povezav znotraj posameznega e-vodica, - uporabiti samo en nacin iskanja po vsebini e-vodica za vse e-vodice, - e-vodice je potrebno vsaj nekajkrat na leto preverjati (delovanje spletnih povezav, morebitne vsebinske spremembe), - ce knjižnice izdelajo predmetne vodice, naj bo na tisti strani, kjer so vsebine predmeta, narejena povezava na e-vodic, ki to vsebino pokriva, - zaradi morebitnih tehnicnih težav pri vzpostavitvi in spremembah vsebine e-vodicev je pomembna podpora in dobro sodelovanje med knjižnicarji (skrbniki e-vodicev) in racunalniškim centrom fakultete, - e-vodici morajo biti narejeni tako, da se ob spremembi vsebine v dolocenem vodicu samodejno posodobi vsebina tudi v vseh ostalih e-vodicih, ki so kakorkoli povezani s to spremembo (Costello et al., 2015; Roberts in Hunter, 2011; Anderson in Springs, 2016). Knjižnice naj pri postavitvi e-vodicev upoštevajo tudi naslednja priporocila: - obseg in namen e-vodica morata biti na zacetku jasno razvidna, tako da uporabniki vedo, katere vsebine so zajete v e-vodicu, - uporabljajo naj jasen, dosleden in smiseln jezik, ki ga bodo študenti razumeli, npr. “Poišci knjigo”, saj se tako poveca uporabnost e-vodica, - namesto bibliografskih izrazov (monografija, periodika) naj se uporabljajo izrazi naravnega jezika, kot so knjige, revije, - vsebine v e-vodicu naj bodo kratke, s cim manj pomikanja znotraj vsebine e-vodica, - vsebine naj bodo skrbno izbrane iz kljucnih virov, pri tem naj bodo ponujeni vsi razpoložljivi viri, ki se nanašajo na doloceno tematiko, - viri znotraj e-vodica naj bodo navedeni po vrstnem redu glede na pomembnost in ne po abecednem redu (Duncan, Lucky in McLean, 2015). Izkušnje tujih univerzitetnih knjižnic z e-vodici so navedene v nadaljevanju: - enostavno vzdrževanje brez specializiranega znanja o HTML ali spletnem programiranju, - v pomoc so knjižnicarjem pri ponujanju osnovnih storitev, pri izobraževanju uporabnikov, preko njih se povezujejo študenti in profesorji, ki jih poucujejo, - knjižnicarji v e-vodice vkljucujejo preširok obseg informacij, - potrebno je redno spremljanje vsebine (zastarelo literaturo oz. vire je potrebno zamenjati in nadomestiti z novejšimi) (Baker, 2014). Iz navedene literature smo ugotovili, da je skrbništvo za e-vodice trajnostna naloga za knjižnico. Menimo, da knjižnicarji manjših knjižnic zaradi mnogoterih del, ki jih opravljajo v knjižnici, ne morejo zagotavljati izgradnje in vzdrževanja e-vodicev. Hkrati predvidevamo, da se morajo knjižnicarji stalno izpopolnjevati, spremljati novosti in razvijati nove ideje za storitve, ki bodo njihove uporabnike zadovoljile, med njimi tudi za e-vodice. Podobno ugotavljajo tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer že izvajajo interna izobraževanja za skrbnike e-vodicev (Petrovic, februar 2018). V mnogih študijah iz tujine je ugotovljeno, da je zaradi spreminjanja elektronskih lokacij posameznega vira potreben nenehen nadzor in sprotno objavljanje sprememb v e-vodicih (Baker, 2014; Duncan, Lucky in McLean, 2015). Nekaj primerov e-vodicev, ki jih uporabljajo univerzitetne knjižnice v tujini, je prikazanih na slikah 6 in 7. Zaradi težnje po sorodnih vsebinah smo se v raziskavi osredotocili na knjižnice tehniških univerz in fakultet. Slika 6: Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Michigan (Vir: University of Michigan Library, 2018) Slika 7: Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Milwaukee School of Engineering (Vir: Milwaukee School of Engineering, 2018) V slovenskih visokošolskih knjižnicah je strokovne literature o uporabi e-vodicev še malo, saj e-vodice ponuja samo pešcica knjižnic. Predstavljene bodo v naslednjem poglavju. 3.3 PREDNOSTI UPORABE SPLETNIH VODICEV V VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH E-vodici so rezultat hitrega tehnološkega napredka in knjižnicam ponujajo številne prednosti. Z njihovo pomocjo se gradi sodobna e-knjižnica, ki prenaša uporabne vire v svetovni splet. Vsebine e-vodicev so prilagojene potrebam uporabnikov, na razpolago so jim 24 ur na dan in predstavljajo neposredno podporo izobraževalnemu procesu (Kirar, 2014). Namen e-vodicev je, da knjižnicam: - pomagajo pri izobraževanju uporabnikov, - pomagajo pri odgovorih na najpogostejša vprašanja uporabnikov v najkrajšem možnem casu, - omogocajo, da svoje uporabnike seznanjajo s storitvami, ki jih nudijo (Kirar in Mur, 2017). V e-vodicih lahko knjižnice: - objavijo teme, o katerih uporabniki pogosto sprašujejo, - ponudijo vsebine in teme, ki so zanimive za širši krog uporabnikov (tudi za knjižnicarje), - ponudijo specificne teme za dolocene skupine uporabnikov (Kirar in Mur, 2017). Preko e-vodicev lahko knjižnice študentom in raziskovalcem: - približajo najpomembnejše vsebine posameznim skupinam uporabnikov, - nudijo ustrezno podporo informacijskemu opismenjevanju uporabnikov, - nudijo in omogocajo deljenje znanja, - spodbujajo sodelovanje med knjižnicami in fakultetami, - zagotovljajo spoštovanje avtorskih pravic pri uporabi informacijskih virov, - pomagajo pri pravilnem navajanju virov in posledicno zmanjšujejo možnost plagiatorstva (Majcenovic et al., 2014; Univerzitetna knjižnica Maribor, 2018a). Prednosti uporabe e- vodicev za uporabnike so navedene spodaj: - ustrezajo potrebam študentov z razlicnimi ucnimi slogi, - prirocni so za študente, ki knjižnic ne obiskujejo, - študentom omogocajo najti ustrezne vire, ki jih potrebujejo pri študiju , - nudijo pomoc pri izbiri ustreznih informacijskih virov in služijo kot izhodišce za raziskovanje, - nudijo pomoc pri raziskovanju dolocenega strokovnega problema (Kirar in Mur, 2017; Majcenovic et al., 2014 in Baker, 2014). 4 RAZISKAVA O SPLETNIH VODICIH V SLOVENSKIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH Namen naše raziskave je na osnovi izkušenj tujih in domacih visokošolskih knjižnic izdelati idejno zasnovo za vzpostavitev e-vodicev v knjižnici UL FGG. Za zacetek bi se osredotocili na pripravo e-vodica za uporabo vzajemnega kataloga COBIB, za dostop do e-gradiv, s katerimi razpolaga knjižnica UL FGG ter za pravilno navajanje virov. Podrobno bomo raziskali uporabo e-vodicev v slovenskih visokošolskih knjižnicah in izpostavili prednosti in pomanjkljivosti uporabljenih orodij v knjižnicah, kjer so e-vodice že vzpostavili, te so Univerzitetna knjižnica Maribor, Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goricarja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (FDV) in Centralna medicinska knjižnica v Ljubljani (MF). Želimo spoznati orodja, v katerih so omenjene VŠK zgradile e-vodice in operabilne zahteve za njihovo delovanje. Posebno pozornost bomo namenili izkušnjam omenjenih knjižnic o usposobljenosti knjižnicarjev za upravljanje e-vodicev in o njihovi dodatni obremenitvi za vzrdževanje e-vodicev. V ta namen bomo analizirali spletne strani omenjenih VŠK in z njimi vzpostavili osebni stik za pridobitev podrobnih informacij. Upoštevali bomo posebnosti, ki izvirajo iz njihovih vsebinskih podrocij. Z ozirom na to, da v UKM vkljucujejo tudi tehnicna podrocja, med njimi tudi gradbeništvo, pricakujemo, da bodo njihove izkušnje z e-vodici za nas posebej zanimive in ustrezne. Za raziskavo smo uporabili deskriptivno metodo. Analizirali smo stanje na podrocju uporabe e-vodicev v univerzitetnih knjižnicah v svetu in visokošolskih knjižnicah v Sloveniji. Podrobno smo analizirali karakteristike dveh najpogosteje uporabljenih orodij za e-vodice. Usvojena znanja in spoznanja smo uporabili za izdelavo idejne zasnove za izgradnjo e-vodicev v knjižnici UL FGG. 4.1 SPLETNI VODICI UNIVERZITETNE KNJIŽNICE MARIBOR (UKM) Univerzitetna knjižnica Maribor (v nadaljevanju UKM) se je za postavitev e-vodicev (v UKM so jih poimenovali raziskovalni vodici) odlocila zaradi tega, ker Univerza v Mariboru ni imela enotne vstopne informacijske tocke, kot jo ima Univerza v Ljubljani. To vlogo je zato prevzela UKM oz. njena spletna stran. Ker je v knjižnici UKM premalo zaposlenih za zadovoljivo neposredno izobraževanje uporabnikov, so se odlocili, da bodo s pomocjo e-vodicev svojim uporabnikom omogocili bolj racionalen dostop do informacij. Namen vzpostavitve njihovih e-vodicev je bil, da svojim uporabnikom na enem mestu ponudijo relevantne informacijske vire, razvršcene po predmetih in vsebinskih skupinah, jim pomagajo pri iskanju informacij, jim predstavijo orodja za citiranje in navajanje literature, zanje izberejo prirocnike za akademsko pisanje, predstavijo orodja za izgradnjo lastne zbirke virov in njihovo navajanje in citiranje ter zberejo najpogostejša vprašanja svojih uporabnikov in ponudijo odgovore nanja (Petrovic, februar 2018). Glede na dosedanje izkušnje z uporabo e-vodicev v UKM ugotavljajo, da njihovi e-vodici predstavljajo nov nacin organizacije in prikaza informacijskih virov. Preko njih je zagotovljeno spoštovanje avtorskih pravic za uporabo informacijskih virov, saj posredujejo informacije za pravilno navajanje in citiranje virov in s tem zmanjšujejo možnosti plagiatorstva. Ugotavljajo tudi, da e-vodici nudijo pomoc pri izobraževanju in prispevajo k informacijski pismenosti študentov ter omogocajo dobro povezanost med profesorji, študenti in knjižnico (Univerzitetna knjižnica Maribor, 2018a). Za postavitev vodicev so v UKM na zacetku uporabljali odprto dostopno orodje SubjectsPlus. Kmalu so ugotovili, da je to orodje tehnicno zahtevno, posledicno bi za vzdrževanje potrebovali vec oseb. Glede na to, da so vsebine njihovih e-vodicev zelo obsežne in jih je potrebno stalno vzdrževati, so se odlocili, da uporabijo komercialno orodje LibGuides podjetja Springshare. To orodje je za urejanje in vzdrževanje e-vodicev za zaposlene v UKM tehnicno manj zahtevno, zato niso potrebovali dodatnega zaposlovanja oseb. Knjižnicar skrbi za vzdrževanje e-vodicev, poleg njega pa sta zaposlena še dva knjižnicarja v vlogi administratorja, ki skrbita za programski in vsebinski del e-vodicev. Za posamezne e-vodice kot strokovni referenti skrbijo tudi drugi sodelavci v knjižnici, zadolženi za razlicna strokovna podrocja, npr. za orodja za navajanje virov. Vsi omenjeni morajo stalno skrbeti za vzpostavljanje in vzdrževanje e-vodicev, za katere so zadolženi. V ta namen izvajajo veliko internih izobraževanj ter uvajanj za nove sodelavce (Petrovic, februar 2018). UKM ima na osrednji spletni strani (Slika 8) vzpostavljeno hitro povezavo do raziskovalnih vodicev. Slika 8: Spletna stran Univerzitetne knjižnice Maribor (Vir: Univerzitetna knjižnica Maribor, 2018d) Na hitri povezavi so na voljo povezave do izobraževanj, ki jih v knjižnici izvajajo za svoje uporabnike. Zbrane so povezave na najbolj popularne e-vodice: - DKUM – Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, - EndNote basic – uporaba orodja za organizacijo referenc in citiranje, - Orodja za citiranje in organizacijo citatov, - Mendeley – uporaba orodja za organizacijo referenc in citiranje, - ODPRIMO: UM, EndNote X8 – uporaba orodja za organizacijo referenc in citiranje, - Zotero – uporaba orodja za organizacijo referenc in citiranje. Slika 9: Raziskovalni vodici v Univerzitetni knjižnici Maribor: Dobrodošli v vodicih UKM (Vir: Univerzitetna knjižnica Maribor, 2018b) Uporabniki lahko ob kliku na e-vodic na posamezni povezavi izbirajo iskanje med vsemi e-vodici, ki jih nudi knjižnica, lahko izberejo e-vodice po skupini, temi, vrsti in skrbniku (Slika 9). Znotraj posameznih zavihkov skupin e-vodicev pa imajo dodatno možnost iskanja po abecedi, popularnosti in med najnovejšimi e-vodici. UKM je, skladno z napotki o spletnih vodicih v tujini, na ta nacin zelo dobro uporabila smernice, ki naj bi jih knjižnice ob postavitvi e-vodicev upoštevale. E-vodici so na vidnem mestu na spletni strani, vsebine v e-vodicih so kratke, s cim manj pomikanja znotraj vsebine, vsebine so skrbno izbrane iz kljucnih virov, obseg in namen e-vodicev pa sta jasno razvidna. Ker v okviru UKM deluje tudi UM, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, bi bil lahko njihov e-vodic za tehniko – gradbeništvo vsebinsko ustrezen tudi za uporabnike knjižnice UL FGG. Ta e-vodic (Slika 10) vsebuje hitre povezave na tiskane in e-knjige s podrocja tehnike, seznam elektronsko dostopnih revij s podrocja gradbeništva in povezavo na Digitalno knjižnico UKM. Inovativna je storitev, kjer uporabniki s pomocjo obrazca predlagajo nakup gradiva. V e-vodicu je vzpostavljen tudi kontakt do skrbnice. Vsebinsko razporeditev tem e-vodicev za podrocje tehnike ocenjujemo kot zelo ustrezno, zato bi jo lahko uporabili tudi pri zasnovi e-vodica za uporabnike knjižnice UL FGG. Slika 10: Raziskovalni vodici v Univerzitetni knjižnici Maribor – Tehnika – Gradbeništvo (Vir: Univerzitetna knjižnica Maribor, 2018c) 4.2 SPLETNI VODICI OSREDNJE DRUŽBOSLOVNE KNJIŽNICE JOŽETA GORICARJA Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goricarja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (v nadaljevanju ODKJG) je ena od prvih visokošolskih knjižnic v Sloveniji, ki je pricela uporabljati e-vodice (Kirar, december 2017). Tudi oni so jih poimenovali raziskovalni vodici. Z njimi so želeli svojim uporabnikom na enem mestu ponuditi osnovno pomoc pri iskanju gradiva in ponuditi teme, ki so najpogosteje iskane in zanimive za študente, raziskovalce in za zunanje uporabnike. Uporabniki spletne strani knjižnice ODKJG lahko na osrednji spletni strani najdejo povezavo do e-vodicev (Slika 11). Slika 11: Spletna stran Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goricarja (Vir: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 2018b) Za postavitev e-vodicev so uporabili odprtokodni sistem SubjectsPlus (Slika 12), ki ga je razvila Ithaca College Library v ZDA, in po mnenju ODKJG omogoca preprosto izdelavo e-vodicev. Iz pogovora z glavnim skrbnikom e-vodicev smo izvedeli, da za ustvarjanje e-vodicev z orodjem SubjectsPlus ni potrebnih posebnih specificnih znanj. Glede na to, da je to brezplacno orodje za izdelavo e-vodicev, niso potrebovali posebnih financnih sredstev. Na Arnesu so morali odpreti GVS (gostovanje virtualnega strežnika), ki je tudi brezplacno, in nanj namestiti orodje SubjectsPlus. Za vzdrževanje e-vodicev in za programski ter vsebinski del e-vodicev skrbijo še nekateri drugi sodelavci knjižnice ODKJG (Kirar, december 2017). Slika 12: Spletna stran podjetja SubjectsPlus (Vir: SubjectsPlus, 2018) V ODKJG so v e-vodicih zbrali teme, ki so najbolj aktualne za njihove uporabnike študente, raziskovalce in knjižnicarje. E-vodici so glede na vrsto uporabnika razporejeni v 3 skupine, znotraj teh pa je uporabniku omogocena tematska izbira. Seznam e-vodicev, ki so jih izdelali, je prikazan na spodnji sliki (Slika 13). Ob kliku na posamezni e-vodic lahko uporabnik najde informacije in storitve, ki se nanašajo na vsebino e-vodica. Slika 13: Raziskovalni vodici v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goricarja (Vir: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 2018a) V primerjavi z e-vodici v UKM so tudi v ODKJG pri izdelavi e-vodicev upoštevali smernice za postavitev e-vodicev, kot so: - e-vodici so na vidnem mestu na spletni strani, - vsebujejo kratke vsebine znotraj e-vodica, - vsebine so izbrane iz kljucnih virov, - obseg in namen e-vodicev sta jasno razvidna. 4.3 SPLETNI VODICI CENTRALNE MEDICINSKE KNJIŽNICE V Centralni medicinski knjižnici na Medicinski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju CMK), so se za izdelavo e-vodicev (poimenovali so jih LibGuides) odlocili zato, ker na svoji spletni strani knjižnice niso mogli prikazati obsežnih vsebin. Zato so poiskali primere knjižnic v tujini, ki so se verjetno soocale s podobnimi težavami, in ugotovili, da so to rešile preko uporabe e-vodicev. Prvotno so razmišljali, da bi e-vodice izdelali z orodjem SubjectsPlus, vendar se zanj niso odlocili, ker bi to orodje morali namestiti sami, sicer brezplacno na Arnesu, ter ga tudi sami redno posodabljati in vzdrževati. Odlocili so se za orodje LibGuides, ki je bilo predstavljeno kot manj zahtevno za knjižnicarja in hkrati prijaznejše do uporabnika (Anderson in Springs, 2016), kar se je z izkušnjami tudi potrdilo (Petrovic in Majcenovic, 2018). Posledicno se knjižnicarji lahko osredotocajo na samo pripravo kvalitetnih in bolj kompleksnih vsebin e-vodicev, kar je bil tudi njihov namen. Pri orodju LibGuides za vse nadgradnje in varnostne popravke skrbi podjetje Springshare, preko katerega imajo najeto orodje LibGuides. Pri vzpostavitvi e-vodicev so sodelovali z UKM, saj so oboji istocasno postavljali svoje spletne vodice z istim orodjem. S tem orodjem so do sedaj zelo zadovoljni in ga nameravajo uporabljati še naprej (Majcenovic, november 2017). Slika 14: Spletna stran Centralne medicinske knjižnice (Vir: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2018b) CMK ima na osrednji spletni strani knjižnice (Slika 14) narejeno hitro povezavo do podportalov CMK, znotraj njih pa je povezava (Slika 15) na e-vodice, poimenovane LibGuides, locene po skupinah uporabnikov, kot so študenti, zdravniki in zobozdravniki. V posameznih e-vodicih so na enem mestu združene informacije in viri o doloceni temi ali vsebinskem podrocju, razvršceni pa so po vsebinskih sklopih. Obiskovalec spletne strani CMK lahko izbira med vec e-vodici, ki so razvršceni po vsebinskih sklopih. Nekateri med njimi so (Slika 15): - Digitalna knjižnica CMK in Oddaljeni dostop, - Izbor najpomembnejših licencnih in prostodostopnih elektronskih virov (tu so narejene locene povezave za posamezne skupine uporabnikov: študente, zdravnike in zobozdravnike, znotraj teh skupin pa so zopet urejeni e-vodici za omenjene skupine uporabnikov), - Specializirani podportali (tu so zbrane zbirke vsebin in povezav za posamezna aktualna podrocja), - Zdravje za vse (namenjen splošni javnosti kot dodaten vir zdravstvenih informacij). Slika 15: CMK: Podportali za uporabnike (Vir: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2018a) 4.4 UGOTOVITVE Na podlagi študije primerov o e-vodicih v univerzitetnih knjižnicah v tujini in visokošolskih knjižnicah v Sloveniji in na podlagi študije objav o e-vodicih v visokošolskih knjižnicah smo prišli do naslednjih ugotovitev: - e-vodici (izdelani z orodjem LibGuides) so v tujini, predvsem v ZDA, že uveljavljena oblika storitev, ki jih ponujajo univerzitetne knjižnice, - v Sloveniji so e-vodice v casu raziskave ponujale vsaj tri visokošolske knjižnice, - v svetu in v Sloveniji prevladujeta dve orodji za izgradnjo e-vodicev, LibGuides in SubjectsPlus, - prevladuje orodje LibGuides, predvidoma zaradi tehnicno manj zahtevne izgradnje in podpore sistema in zaradi možnosti zasnove platforme tudi za kompleksnejše vsebine, - obe orodji lahko knjižnicam služita za izgradnjo spletne strani knjižnice, - e-vodice je potrebno nenehno preverjati (delovanje spletnih povezav, morebitne vsebinske spremembe), - za brezhibno delovanje sistema je potrebno dobro sodelovanje knjižnice in racunalniškega centra, - pri zasnovi e-vodicev je nujno potrebno pridobiti podatke o potrebah uporabnikov knjižnice. Vzpostavitev e-vodicev zahteva temeljito vsebinsko pripravo in zagotovitev tehnicne podpore za zanesljivo delovanje. Zelo pomembna je tudi analiza predvidenih stroškov, kjer so kot enkratni stroški opredeljeni izbira ustreznega orodja za izdelavo e-vodicev in stroški dela za vzpostavitev sistema, stroški za vzdrževanje pa kot trajni. Ugotovili smo, da bi bilo potrebno pred odlocitvijo glede morebitne vzpostavitve e-vodicev v knjižnici UL FGG razmisliti o možnostih, da bi se visokošolske knjižnice UL med sabo povezale in uskladile o vsebinah, ki bi jih na skupnem mestu ponudile vsem uporabnikom VŠK UL. Prvi korak je februarja 2018 storila Komisija za razvoj knjižnicnega sistema Univerze v Ljubljani, ki je napovedala pripravo vodica o raziskovalnih vodicih naVŠK znotraj UL. V casu pisanja te naloge so na spletni strani Univerze v Ljubljani objavili povezavo do raziskovalnih vodicev, v katerih so navedene vsebine izobraževanj za uporabnike, ki jih nudijo VŠK Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, 2018a). 5 SPLETNI VODICI V KNJIŽNICI FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Namen postavitve e-vodicev na obstojeci spletni strani knjižnice UL FGG je zbrati in uporabnikom posredovati informacije in omogociti storitve, ki jih uporabniki najpogosteje potrebujejo. Uporabnikom, predvsem študentom, ki imajo težave z uporabo sistema COBISS, z izbiranjem in pridobivanjem študijskega gradiva, ki potrebujejo pomoc pri dostopanju do e-virov ali pri pisanju zakljucnih del in navajanju virov, bi z e-vodici nudili pomembno podporo pri študiju in pomembno prispevali k njihovi informacijski pismenosti. V ta namen smo izvedli raziskavo, v kateri smo proucili, zakaj se univerzitetne knjižnice odlocijo za izgradnjo e-vodicev in katere vsebine najpogosteje ponujajo svojim uporabnikom. Ugotavljali smo, kakšne so prednosti in slabosti dveh najpogosteje uporabljanih orodij za izgradnjo e-vodicev. Ugotovili smo, da velika vecina univerzitetnih knjižnic za izdelavo e-vodicev uporablja orodje Springshare's LibGuides (v nadaljevanju LibGuides). 5.1 ANALIZA POTREB UPORABNIKOV Z namenom prepoznati navade uporabnikov knjižnice UL FGG smo v februarju 2018 analizirali podatke o obisku spletne strani knjižnice UL FGG v letu 2017. Podatke smo pridobili pri skrbniku spletne strani UL FGG. Obstojeco spletno stran knjižnice UL FGG je v letu 2017 obiskalo 2.934 razlicnih obiskovalcev, opravili so 47.672 obiskov. Najvec obiskovalcev je obiskalo osrednjo spletno stran knjižnice (47.343), nato seznam standardov (188) in promocijsko predstavitev ucbenikov UL FGG (136) (Klinc, 2018). 5.2 REZULTATI RAZISKAVE Skladno s presojo o potrebah uporabnikov knjižnice UL FGG in skladno s pregledom ponudbe e-vodicev proucevanih treh visokošolskih knjižnic, ki smo jih navedli v prejšnjem poglavju, ugotavljamo, da bi v knjižnici UL FGG bilo primerno pripraviti naslednje e-vodice (Preglednica 2): Preglednica 2: Prikaz predvidenih vsebin spletnih vodicev v knjižnici UL FGG Informacije o knjižnici UL FGG Informacijski sistemi in storitve knjižnice Akademsko objavljanje Vpis v knjižnico COBISS Navajanje virov Vprašaj knjižnicarja Moja knjižnica Preverjanje podobnosti vsebin Obvestila knjižnice Izobraževanje uporabnikov Uporabne povezave Medknjižnicna izposoja Rezervacija gradiva Prodaja ucbenikov Oddaljeni dostop do e-virov UL FGG Digitalni repozitorij UL - RUL Standardi Pred vzpostavitvijo e-vodicev bi bilo potrebno izvesti anketo med uporabniki knjižnice. Tako bi pridobili mnenje uporabnikov o nujnosti vzpostavitve posameznih e-vodicev, navedenih v Preglednici 2, kar bi uporabili kot vodilo za vrstni red pri vzpostavitvi e-vodicev. Na osnovi ocene potrebnega casa za vzpostavitev posameznega e-vodica bi pripravili casovnico izgradnje posameznega e-vodica in hkrati casovnico za izgradnjo vseh predvidenih e-vodicev. Za pripravo financne kalkulacije bi morali pridobiti ponudbe vec ponudnikov za izgradnjo e-vodicev, iz izkušenj analiziranih treh knjižnic je trenutno najugodnejši ponudnik LibGuides. Vkljuciti bi morali tudi kalkulacijo predvidene delovne obremenitve racunalnicarja iz racunalniškega centra UL FGG in knjižnicarja za vzpostavitev posameznega e-vodica in njegovo sprotno vzdrževanje. 6 ZAKLJUCNE MISLI Sodobna informacijska tehnologija in internet sta v zadnjih letih povzrocila, da lahko ljudje v e-okolju pridobijo v kratkem casu veliko kolicino informacij. Še pred leti je bilo pomembno iskanje in pridobivanje informacij, danes pa je pomembno, da iz množice informacij izlušcimo prave in jih koristno uporabimo (Stopar, Kotar in Pejova, 2008). V pricujoci nalogi smo se osredotocili na pomen visokošolskih knjižnic in na storitve, ki naj bi jih v prihodnosti nudile svojim uporabnikom. Visokošolske knjižnice bodo morale v prihodnosti svojim uporabnikom ponuditi storitve, aplikacije in gradiva, ki bodo podpirala njihove potrebe po dostopu do informacij in gradiv kjerkoli in kadarkoli. Informacijski sistemi bodo morali uporabnikom ponuditi enostavno dostopanje do preverjenih informacij in vsebin. Skladno s tem smo v nalogi podrobneje analizirali visokošolske knjižnice v Sloveniji, ki so za svoje uporabnike na svojih spletnih straneh izdelale e-vodice. Ti zagotavljajo hiter dostop do informacij in e-virov, ki so pomembni za uporabnika. Namen e-vodicev je, da knjižnice na enem mestu zberejo uporabne e-vsebine, ki so dostopne kadarkoli in od koderkoli, da z njimi omogocijo razširjanje znanja, spodbujajo sodelovanje med knjižnicami in fakultetami, da podpirajo izobraževanje in pomembno prispevajo k informacijski pismenosti študentov. E-vodici nudijo knjižnicarjem podporo pri izvajanju izobraževanj uporabnikov za potrebe informacijskega opismenjevanja, uporabnikom pa so v pomoc pri študiju in raziskovalnem delu. Med razpoložljivimi orodji za izgradnjo e-vodicev trenutno prevladujeta LibGuides, ki je placljiv, in prostodostopni SubjectsPlus. Obe sta uporabljeni tudi v slovenskih visokošolskih knjižnicah, ki so e-vodice že vzpostavile. Iz raziskave o obstojecih e-vodicih v VŠK v Sloveniji je možno sklepati, da je za skrbnike sistema in uporabnike bolj primerno orodje za postavitev e-vodicev LibGuides. Ugotovljeno je, da ob ustrezni kadrovski zasedbi izgradnjo in vzdrževanje e-vodicev zmorejo knjižnicarji sami, potrebno pa je sodelovanje s skrbniki osrednjih spletnih strani fakultet in z racunalniškim centrom fakultete. V nalogi je podrobneje predstavljena visokošolska knjižnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in njena spletna stran, na kateri želimo za svoje uporabnike ponuditi nove informacijske storitve v obliki e-vodicev. Iz analize uporabe spletnih strani knjižnice v letu 2017 je razvidno, da bi uporabnikom najbolj ustrezali e-vodici s splošnimi informacijami o knjižnici in z neposrednim dostopom do iskalnika po gradivih fakultete UL FGG, arhiviranih v repozitoriju RUL. Iz izkušenj knjižnicark bi bil zelo uporaben tudi e-vodic z informacijami o možnostih uporabe sistema COBISS in njegovih podsistemov. Pohvalna je pobuda Komisije za razvoj knjižnicnega sistema UL za izdelavo vodica o obstojecih e-vodicih. Kot smo ugotovili v svoji raziskavi, predvidevamo, da bi bila izgradnja lastnih e-vodicev za vsako VŠK znotraj UL neustrezna rešitev. Predlagamo centralizirano postavitev e-vodicev na nivoju Univerze v Ljubljani za informacije, skupne vsem uporabnikom visokošolskih knjižnic. Zaradi mnogoterosti, raznovrstnosti in posebnosti vsebinskih podrocij, registriranih na UL, ki se odražajo tudi v številcnosti njenih visokošolskih knjižnic znotraj UL, pa predlagamo vzpostavitev specializiranih e-vodicev, ki zajemajo posebnosti posameznega podrocja, na spletni strani posamezne clanice UL. 7 VIRI IN LITERATURA Ambrožic, M. (2012). Preobrazba visokošolskih knjižnic za ucinkovito podporo spremenjenim maticnim okoljem. Knjižnica, 56(4), 57–93. Ambrožic, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v oceh uporabnikov: študij uporabnikov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1–2), 95–125. Anderson, K. E. in Springs, G. R. (2016). Assessing Librarian Expectations Before and After LibGuides Implementation. Practical Academic Librarianship: The International Journal of the SLA Academic Division, 6(1), 19–38. Baker, R. L. (2014). Designing LibGuides as Instructional Tools for Critical Thinking and Effective Online Learning. Journal of Library & Information Services in Distance Learning, 8(3–4), 107–117. Centralna medicinska knjižnica. (2018). Izobraževanje uporabnikov v knjižnicah Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 22. 3. 2018 s spletne strani: (http://libguides.mf.uni-lj.si/friendly.php?s=izobrazevanja-ul). Coffman, S. (2005). Nekaj misli o knjižnicah in informacijskem trgu. Organizacija znanja, 10(4), 253–261. Conerton, K. in Goldenstein, C. (2017). Making LibGuides Work: Student Interviews and Usability Tests. Internet Reference Services Quarterly, 22(1), 43–54. Courtois, M. P., Higgins, M. E. in Kapur, A. (2005). Was this guide helpful? Users' perceptions of subject guides. Reference Services Review, 33(2), 188–196. Costello, K., Del Bosque, D., Skarl, S. in Yunkin, M. (2015). LibGuides Best Practices: How Usability Showed Us What Students Really Want from Subject Guides. V F., Baudino in C., Johnson (ur.), Brick & Click Libraries Conference Proceedings 51, November 6, 2015 (str. 52–60). Northwest Missouri State University. Pridobljeno 20. 2. 2018 s spletne strani: https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED561244.pdf Cuš Babic, N. (2014). Razvoj izobraževanja skozi informacijske tehnologije in vloga visokošolske knjižnice (elektronski vir). V M., Ambrožic in D., Vovk (ur.), Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Skupaj smo mocnejši: povezovanje, sodelovanje in eticno delovanje: zbornik povzetkov, Laško, 18.–19. september 2014 (str. 36–38). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 15. 3. 2018 s spletne strani: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6J269FZ3 Duncan, V., Lucky, S. in McLean, J. (2015). Implementing LibGuides 2: An Academic Case Study. Journal of Electronic Resources Librarianship, 27(4), 248–258. Erb, R. A. in Erb, B. (2015). An investigation into the use of LibGuides for electronic resources troubleshooting in academic libraries. The Electronic Library, 33(3), 573–589. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. (2018a). Raziskovalni vodici v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goricarja. Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: https://vodici.fdv.uni-lj.si/subjects/index.php Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. (2018b). Spletna stran Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goricarja. Pridobljeno 7. 3. 2018 s spletne strani: https://www.fdv.uni-lj.si/knjiznica Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. (2018). Vstopna spletna stran knjižnice UL FGG. Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: https://www.fgg.uni-lj.si/organizacijske-enote/knjiznica George Washington University, Gelman's Library. (2018). Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Univerze George Washington. Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: https://library.gwu.edu Kerec, B. (2002). Mlecna cesta znanja: med tradicijo in virtualnostjo tudi v prihodnosti. V Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja: zbornik referatov. Strokovno posvetovanje visokošolskih knjižnicark in knjižnicarjev z mednarodno udeležbo (str. 55–67). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica. Kirar, B. (2014). Raziskovalni vodici v odprtokodnem okolju subjectsplus. V Strokovno srecanje knjižnicarjev Univerze v Ljubljani (2014). E-izobraževanje [Elektronski vir]: izzivi za visokošolske knjižnice: zbornik izvleckov. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 10. 2. 2018 s spletne strani: http://www.ctk.uni-lj.si/dogodki/posvet2014/Kirar.pdf Kirar, B. (2015). Obogatena resnicnost v knjižnicah: primer Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goricarja. Knjižnica, 59(4), 59–77. Kirar, B. in Mur, B. (28. 11. 2017). Cemu spletni in video vodici? [e-pošta]. Kirar, B. (28. 11. 2017). Predstavitev e-vodicev v knjižnici ODK [e-pošta]. Klinc, R. (1. 2. 2018). Statistika ogledov spletne strani knjižnice UL FGG za leto 2017 [e-pošta]. Koler-Povh, T., Turk, G. in Mikoš, M. (2012). Repozitorij kot pridobitev za uporabnike in izziv za knjižnicarje. V A., Kavcic-Colic in I., Vodopivec (ur.), Izzivi sodobnih tehnologij: konkurencna prednost knjižnicnih storitev: zbornik referatov (str. 217–234). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev. Koler-Povh, T. (2016). Vloga knjižnicarja pri izgradnji institucionalnega repozitorija: izziv ali nuja? V: Upravljanje znanja v knjižnicah. Ljubljana: ZBDS. Pridobljeno 10. 3. 2018 s spletne strani: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=89555&lang=slv Koler-Povh, T. (2017). Vpliv odprtega dostopa na casovni odmev objav. Primer znanstvenih objav v gradbeništvu. Organizacija znanja, 22(1–2), 2–14. Pridobljeno 10. 5. 2018 s spletne strani: http://home.izum.si/cobiss/oz/HTML/OZ_2017_1_2_final/4/index.html Koler-Povh, T. in Turk, Ž. (2018). Informacijska pismenost doktorskih študentov tehnike in vloga visokošolskega knjižnicarja. Vloga visokošolskega knjižnicarja pri informacijski pismenosti doktorandov tehnike – primer gradbeništva. Knjižnica: clanek sprejet v objavo aprila 2018. Letno porocilo UL FGG za 2017 (2018). Ljubljana: UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. LibGuides Community. (2018). Spletna stran LibGuides Community. Pridobljeno 28. 2. 2018 s spletne strani: https://community.libguides.com/?action=0&inst_ type=1 LibGuides Community. (2018). Spletna stran LibGuides Community. Pridobljeno 28. 2. 2018 s spletne strani: https://community.libguides.com/?action=0&inst_type=1&country=United States of America&state= Majcenovic, D., Turk, N., Rožic, A. in Cafuta, V. (2014). LibGuides kot orodje za povecanje uporabnosti digitalnih virov knjižnice in informacijsko opismenjevanje uporabnikov. V Strokovno srecanje knjižnicarjev Univerze v Ljubljani (2014). E-izobraževanje [Elektronski vir]: izzivi za visokošolske knjižnice: zbornik izvleckov. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 10. 2. 2018 s spletne strani: http://www.ctk.uni-lj.si/dogodki/posvet2014/Majcenovic.pdf Majcenovic, M. (17. 1. 2018). Ureditev e-vodicev v CMK [e-pošta]. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. (2018a). CMK: Podportali za uporabnike. Pridobljeno 7. 3. 2018 s spletne strani: http://libguides.mf.uni-lj.si/cmk Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. (2018b). Spletna stran Centralne medicinske knjižnice. Pridobljeno 7. 3. 2018 s spletne strani: http://www.mf.uni-lj.si/cmk Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. (2010). Ljubljana: ZBDS. Pridobljeno 10. 2. 2018 s spletne strani: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9HL5PK4L Milwaukee School of Engineering. (2018). Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Milwaukee School of Engineering. Pridobljeno 27. 2. 2018 s spletne strani: http://libguides.msoe.edu/?b=s Novljan, S. (2003). Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivi referencni vir. Knjižnica, 47(1–2), 69–83. Oven, M. in Šauperl, A. (2005). Organizacija informacij na spletnih straneh biomedicinskih knjižnic Slovenije. Knjižnica, 49(4), 113–123. Petrovic, M. (26. 2. 2018). Ureditev e-vodicev v UKM [e-pošta]. Porocilo o delu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani v letu 2005 (2006). Ljubljana: UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Roberts, S. in Hunter, D. (2011). New Library, New Librarian, New Student: Using LibGuides to Reach the Virtual Student. Journal of Library & Information Services in Distance Learning, 5(1–2), 67–75. Samsa, Š. (2015). Promocija storitev obalno-kraških splošnih knjižnic z orodji spleta 1.0 in 2.0. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Springshare. (2018). Spletna stran podjetja Springshare. Pridobljeno 28. 2. 2018 s spletne strani: https://springshare.com/about.html Stopar, K., Kotar, M. in Pejova, Z. (2008). Izhodišca za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji: vloga knjižnic na informacijsko pismeni univerzi. Knjižnica, 52(4), 39–56. SubjectsPlus. (2018). Spletna stran podjetja SubjectsPlus. Pridobljeno 7. 3. 2018 s spletne strani: http://www.subjectsplus.com/ University of Michigan Library. (2018). Spletna stran vodicev univerzitetne knjižnice Michigan. Pridobljeno 27. 2. 2018 s spletne strani: http://guides.lib.umich.edu Univerza v Ljubljani. (2018a). Izobraževanje uporabnikov v knjižnicah Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 22. 3. 2018 s spletne strani: http://libguides.mf.uni-lj.si/friendly.php?s=izobrazevanja-ul Univerza v Ljubljani. (2018b). Organiziranost knjižnic. Pridobljeno 22. 3. 2018 s spletne strani: https://www.uni-lj.si/knjiznice/organiziranost_knjiznic/ Univerza v Wyomingu. (2018). Spletna stran vodicev Univerze v Wyomingu (ZDA). Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: http://www.uwyo.edu/lawlib/researchguides Univerzitetna knjižnica Maribor. (2018a). Raziskovalni vodici UKM – organiziran dostop do informacijskih virov. Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: http://www.ukm.um.si/novice/raziskovalni-vodi-i-ukm-organiziran-dostop-do-informacijskih-virov Univerzitetna knjižnica Maribor. (2018b). Raziskovalni vodici v Univerzitetni knjižnici Maribor. Dobrodošli v vodicih UKM. Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: http://libguides.ukm.um.si/?b=g&d=a Univerzitetna knjižnica Maribor. (2018c). Raziskovalni vodici v Univerzitetni knjižnici Maribor – Tehnika – Gradbeništvo. Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: http://libguides.ukm.um.si/c.php?g=601061 Univerzitetna knjižnica Maribor. (2018d). Spletna stran Univerzitetne knjižnice Maribor. Pridobljeno 1. 3. 2018 s spletne strani: http://www.ukm.um.si/ Zakon o knjižnicarstvu /ZKnj-1/ (2015). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15. Pridobljeno 18. 4. 2018 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO2442