štev. 46. PoHnh.« »i.*««. T *dn»toi Ljubljana, 16. novembra 1932. tef« XIII. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za ino- Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. 7. Telefon (nter. št. 32-59. se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Račun pri poštni hranUnici št. 14.194. jPpeiipedztev /avne uprave Važni politični zakoni. — Inflacije ne bo. — Zakon o zaščiti kmetov je že v razpravi Pretekli teden je vlada sklicala Narodno skupščino na redno jesensko zasedanje. To priliko je porabil predsednik vlade dr. Srškič, da je obrazložil v klubu poslancev JRKD načrte vlade za bodoče parlamentarno delo. Kakor je izjavil dr. Srškič, bo vlada predložila Narodni skupščini sledeče nove zakonske načrte: 1. zakon o občinski upravi (ta načrt je že predložen in o njem poročamo na drugem mestu); 2. zakon o banovinski samoupravi; 3. nov društveni in zborovalni zakon in 4. nov volilni red za Narodno skupščino. V političnem oziru se nam zdi najvažnejši nov zakon o društvih in zborovanjih. Po izjavi predsednika vlade dr. Srškiča namerava namreč vlada omogočiti politično delovanje tudi takim organizacijam, ki se na podlagi dosedanjih zakonov niso mogle politično udejstvovati. Toda vse take organizacije bodo morale izpolniti pogoj, da stoje na stališču narodnega in državnega edinstva; ravno tako ne bodo smele nositi niti verskega niti plemenskega obeležja. Iz tega sledi, da bodo morale stati vse organizacije, ki se bodo hotele politično udejstvovati, Zapisali smo že v ei_i zadnjih številk, naj ljudje za bodoče leto ne računajo preveč s podporami za razne namene iz javnih sredstev, ker nalaga sedanji gospodarski položaj vsem javnim upravam največjo varčnost. Naše mnenje potrjujejo sedaj tudi izvajanja predsednika vlade dr. Srškiča, ki je rekel v poslanskem klubu JRKD tozadevno sledeče: Novi proračun bo sestavljen v znaku največje štednje, da bi se zajamčilo popolno ravnovesje med izdatki in dohodki. Za osnovo pri sestavi novega proračuna služi vladi dejansko stanje izdatkov letošnjega leta in dejanski dotok dohodkov, ki odgovarja današnjim težkim gospodarskim prilikam. Kakor znano, je kljub vsem težkočam, ki so nastale zaradi hude gospodarske stiske po vsem svetu, naš finančni položaj zadovoljiv in v primeri s položajem drugih držav, še dovolj dober. Zahvaljujoč velikim naporom v preteklih 14 mesecih in energičnemu zmanjšanju izdatkov, bo ravnotežje med državnimi izdatki in dohodki ohranjeno. To je vrhovni in skrajni cilj našega državnega financiranja. Res je, da dolguje državna blagajna gotovo vsoto na strogo in odiločno jugoslovanskem stališču in pa, da bo omogočeno politično dedovanje predvsem strankam s splošnimi socialnimi in gospodarskimi programi. Glede novega volilnega reda za Narodno skupščino pa je izjavil predsednik vlade, da se iz okolnosti, da bo predložen Narodni skupščini nov volilni red, še ne sme sklepati, da bi bile kmalu nove volitve v Narodno skupščino, pač pa bo sedanja Narodna skupščina svoje delo nadaljevala. Predsednik vlade se je nadalje obširno pečal tudi z našo gospodarsko politiko. Pri tej priliki je krepko podčrtal namen vlade,, da bo držala našo valuto z vsemi sredstvi na njeni zakoniti višini. To se pravi, da vlada nikakor ne namerava uvesti poslabšanja valute (inflacije) n. pr. s tiskanjem novih, nekritiih bankovcev. Da pa bo vladi to lažje mogoče, je rekel dr. Srškič dalje, bo tudi naša vlada po primeru velikih držav ukrenila primerne korake, da nam dovolijo države-upnice primeren odlog za plačevanje naših obveznosti, dokler se naše gospodarstvo ne dvigne. Poseben odbor za proučevanje zakona o zaščiti kmetov pa je pretekli teden začel svojo stvarno razpravo. na račun angažiranih, a še ne likvidiranih obveznosti iz tekočega proračuna. Te obveznosti znašajo 250 milijonov. Da še niso bile izvršene, je vzrok pomanjkanje obratnega kapitala, s katerim bi mogla državna blagajna izravnati razliko med izdatki in dohodki v prvih mesecih proračunskega leta, ki so v vseh agrarnih državah vedno pasivni. Ta razlika se pri nas izravnava v drugi polovici proračunskega leta, ko je priliv dohodkov v državno blagajno večji. Vse neizplačane obveznosti iz prve polovice proračunskega leta pa bodo vsekakor poravnane do konca proračunskega leta, ki se -bo, kakor upamo, končalo brez proračunskega deficita. Vlada bo pravočasno izvršila vse svoje obveznosti, tako glede prejemkov državnih uslužbencev kakor tudi glede vseh ostalih upnikov. Do konca proračunskega leta bo prav tako izkoristila izredna sredstva, ki so ji bila odobrena s posebnim zakonom meseca avgusta letošnjega leta za likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih let. Likvidacija teh obveznosti se postopoma že vrši. Bodoči proračun mora biti neizogibno manjši, kakor je sedanji, najmanj za 700 do 800 milijonov. V novem proračunu bo vlada še odločnejša in še bolj energično izvajala načelo štednje pri vseh vrstah državnih izdatkov do skrajnih mej možnosti.« O naši valuti in o dinarju pa je rekel: Kar se tiče finančne politike je vlada odločno proti vsaki inflaciji, ki Ibi za dolga leta onemogočila normalno gospodarsko poslovanje, razvrednotila vse narodno premoženje, upro-pastila državne finance, desorganizirala ves državni aparat in izzvala socialne pretresljaje. Vlada bo nasprotno storila vse, da očuva dinar in njegovo kupno moč v državi ter da mu TTrne zunanjo pariteto njegove borzne vrednosti. Inflacije v naši državi ni in je ne bo. ftačrl o občinahi Pretekli teden je vlada predložila parlamentu načrt novega zakona o občinah. Najvažnejše določbe tega načrta so sledeče: Občina mora imeti redoma vsaj 2000 prebivalcev. Izjeme so dovoljene le v krajih, kjer tr zahtevajo terenske razmere in redka naseljenost; v teh primerih more imeti občina tudi pod 2000 prebivalcev. Sedež občine se odreja s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra. Vsaka občina mora imeti na svojem sedežu primerno poslopje (občinski dom) za občinsko upravo. V občinskem domu morajo biti prostori za pisarno občinske uprave, za čakalnico, soba za sej«., prostor za občinsko stražo in občinski zapor. Vsak državljan kraljevine Jugoslavije mora imeti domovinsko pravico v kaki dbčini. Članstvo občine se izgubi samo, če dobi dotičnik domovinsko pravico v drugi občini po predpisih tega zakona ali pa če izgubi državljanstvo. Zakon obširno določa način in pogoje za. sprejen. novih občinarjev. Najvažnejša določba je naslednja: Ako je kaka oseba stalno nastanjena najmanj 10 let v eni občini in dotična občina proti njej nima nikakih prigovorov, je pridobila občinsko pravico v tej občini in jo izgubila v občini, v kateri jo je imela do tedaj, razen če se sama izjavi, da obdrži dosedanje občinsko članstvo in dokaže, da je pristojna občina na to pristala. Občino upravlja odbor sestoječ iz 12 do 24 odbornikov. Odbor v občinah z manj kot 2000 prebivalci ima 12 članov. Občine z 2000 do 4000 prebivalci 18, v občinah s 4000 do 8000 prebivalci 21 in v občinah z nad 8000 prebivalci 24 odbornikov. Občinski odbor se voli s splošnimi, enakimi in neposrednimi javnimi volitvami na štiri leta. Volilno pravico imajo vsi prebivalci občine, ki so vpisani v občinski volilni imenik po določbah zakona o volilnih imenikih. Voljeni morejo biti le občani, ki so stari najmanj 30 let bodoči državni -proračun Proračun bo znižan skoro za 1 milijardo dinarjev. — Vse obveznosti bodo poravnane do konca proračunskega leta. — Naše finance Ne morejo pa (biti izvoljeni: aktivni občin-eki uradniki; uradniki neposrednih nadzoroval-nih oblasti; osebe, ki so z občino v tožbi, dokler proces ni končan; občinski dobavitelji in zakupniki občinskega imetja ali dohodkov; za dobo Štirih let občani, ki so brez upravičenega razloga odklonili izvolitev za občinskega odbornika; osebe, ki stalno uživajo javno podporo. Volitve se vrše po kandidatnih listah, ki jih mora potrditi pristojno sresko sodišče. Vsa odborniška mesta pripadejo oni listi, ki je dobila največ glasov. Ako sta dobili dve listi enako število glasov, se volitve ponovijo. Na izpraznjena odborniška mesta pridejo namestniki po iredu, kakor so vpisani na izvoljeni kandidatni listi. Ako se na ta način izčrpa ena tretjina tamestniških mest, se razpišejo nadomestne .volitve. Ves občinski odbor se voli na novo, ako odpadejo oni trije cibčinski odborniki, ki so bili prvi na listi ali ako se na enkrat izprazni ena tretjina odborniških mest. Zaradi nepravilnosti volitev se lahko vsak volilee pritoži na upravno sodišče. Podrobnejše odredbe o sestavi in vlaganju kandidatnih list ter o sestavi in delu volilnih odborov bo predpisal z uredbo za vsako banovino banovinski svet, uredbo pa mora odobriti notranji minister. Na čelu občine je predsednik. Predsednik (župan) je oni odbornik, ki je bil izvoljen kot nosilec kandidatne liste. Na prvi seji občinskega odbora se izvolijo dva do trije odborniki za člane občinske uprave (občinski svetovalec). V občinsko upravo pride tudi oni odbornik, ki je bil na kandidatni listi drugi. Ce je predsednik občine zadržan, ga zastopa drugi po vrstnem redu kandidatne liste izvoljeni odbornik, če pa je tudi ta zadržan, pa tretji. Delokrog občine obsega vse posle, ki se tičejo neposredno interesov občinske zajednice in se nanašajo na gospodarski kulturni in socialni napredek občine. Zlasti pa spadajo v delokrog občine: 1. uprava občinske imovine, sestava proračuna, razpolaganje z občinskimi dohodki, najemanje posojil, kupovanje in prodaja občinskega imetja ter upravljanje občinskih podjetij; 2. skrb za občinske ceste in mostove, za kanalizacijo, razsvetljavo itd.; .3. skrb za oslabele in siromašne občane, za siromašno in zapuščeno deco, vzdrževanje dobrodelnih zavodov itd.; 4. skrb za dotoro zdravstveno stanje prebivalstva, pospeševanje gradnje zdravih stanovanj, podpiranje gasilstva; 5. skrb za pospeševanje gospodarskega blagostanja, podpiranje zadrug, nabava plemenske živine, snovanje občinskih hranilnic itd.; 6. širjenje in pospeševanje ljudske prosvete, zidanje šol, snovanje knjižnic, čitalnic, gospodinjskih tečajev itd. Občina vrši tudi krajevno policijsko službo, kolikor je ne vrše državne oblasti. Sem spada skrb za osebno in premoženjsko varnost, za moralo, red in mir v občini; nadzorstvo nad tujci in sumljivimi osebami, zlasti berači; evidenca poslov; nadzorstvo nad prenočišči in gostilniškimi obrati; izdajanje dovoljenj za javne zabave; nadzorstvo nad prodajo ljudske in živinske hrane, nad merami in uteži; izdajanje gradbenih dovoljenj itd. Občine so dolžne sodelovati tudi sicer pri poslih državne uprave po obstoječih predpisih in sklepih državnih oblasti; ako se jim s kakim zakonom naložijo še novi posli, je trelba pri tem skrbeti istočasno tudi za kritje stroškov. Osnovna imovina občine se mora čuvati neokrnjena in se ne sme odtujiti. Posojila se morejo najemati samo za izredne potrebe in le izdatke, ki jih ni mogoče kriti z rednimi letnimi dohodki. Osnova občinskih financ je občinski proračun, ki ga je treba sestaviti za vsako leto naprej. Proračunsko leto se krije z državnim proračunskim letom. Občine smejo uvajati doklade na neposredne državne davke, uvesti pa smejo tudi občinske posredne davke (trošarine in takse). Občinske proračune, v katerih doklade na državne neposredne davke ne presegajo 100 odstotkov, odobrava ban, proračune z občinskimi dokladami nad tem procentom pa finančni minister. Proračune z dokladami do 50 odstotkov lahko odobri sreski načelnik s pooblastilom bana, proračune z dokladami od 100 do 200 odstotkov pa ban s poolblastilom finančnega ministra. Če pristojna oblast ne odobri proračuna *v roku meseca dni, se predloženi proračun smatra za odobrenega. Dokler proračun ni odobren, velja stari proračun. Iczfec /e pz»cxv J Kdor lahko dela, mora delati! — Podpore iz javnih sredstev naj dobe brez dela le tisti, ki ne morejo delati HA" -v . '..">• t- ^ V zvezi z veliko pomožno akcijo, ki jo je pričela organizirati banska uprava v z^ezi z raznimi javnimi in zasebnimi ustanovami, zlasti z občinami, je sklenila ljubljanska občina napraviti 1200 metrov dolgo avtomobilsko cesto, kjer bo zaposlenih lepo število brezposelnih. Tisti, ki bodo delali le 1 teden na tej cesti, bodo dobili še tri tedne od olbčine brezplačno hrano. Ne bomo se spuščali v razpravo o tem, ali je ta sklep ljubljanske občine edino pravilna rešitev brezposelnosti ali ne, toda eno je gotovo: princip je pravilen! Kdor lahko dela, ta ne zasluži »milosti«, ampak mora delati; karkoli dela in kolikorkoli, nekaj se bo že poznalo, pa ma-gari če dela samo za hrano; tudi hrana in prenočišče je zlasti po zimi nekaj vredno. Mi smo pri neki priliki že omenili, kako so pred 5000 leti »pobijali brezposelnost« nekdanji kralji (»faraoni«) v starem Egiptu. Kakor je Egipt bogata dežela, pa vendar tudi tam brez beračije ni šlo. Pa so rekli pametni faraoni: »Rediti moramo te siromake tako ali tako — toda če jih že redimo, naj vsaj nekaj delajo!« In tako so poslali od njih podpirane brezposel-nike v kamnolome, kjer so lomili in odvažali kamenje za slovite piramide (nagrobne spomenike faraonov), ki še danes stoje. Te piramide so delali brezposelniki deset- in desetletja, ker se ni nikomur nikamor mudilo, enkrat pa so bila dela le končana. Na tak ali na podoben način bi se dalo tudi pri nas izvršiti velika dela — ne naenkrat, ampak polagoma. Na ljubljanskem barju n. pr. je treba še mnogo prekopov. Če računamo, da izkoplje vsak brezposelnik na dan ob količkaj tečni hrani z lahkoto vsaj 1 kubični meter mehke zemlje, bi izkopalo 1000 brezposelnikov na dan lahko 1 kilometer dolg in 1 meter širok in 1 meter globok jarek, v 70 dneh pa 30 kilometrov takih jarkov! Tako delo pa že nekaj zaleže. Zato pravimo še enkrat: Kdor je za delo sposoben, mora delati. Zdravih in za delo sposobnih ljudi družba ni dolžna rediti zastonj! Kakor pravijo brezposelniki, da jim mora družba dati jesti, tako so tudi krepki brezposelniki dolžni, da delajo, kolikor in kar pač morejo. Za delomržne potepuhe in pohajače pa ne sme biti »brezposelnih« podpor. Za take ljudi je treba brez usmiljenja uvesti prisilno delo! MRrBAHOVEt ninka cai caf Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri, preprečuje poapnenje žil, pospešuje cirkulacijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20— v apotekah. Politični deged p© svetu Volitve v Ameriki. — Prošnja za odlog plačila vojnih dolgov. — Grška in Italija. — Italija utrjuje svoje meje. — Predlog za 5—10-letno premirje V Zedinjenih državah je bil 6. novembra z veliko večino glasov izvoljen za predsednika g. Roosevelt. Njegova izvolitev pomeni odpravo prohibicije in splošno upajo, da se bo tudi gospodarsko življenje v Zedinjenih državah znatno izboljšalo, kar bi vsekakor ugodno vplivalo tudi na Evropo. Komaj teden dni po volitvah v Ameriki pa so že skoro vse evropske države, ki dolgujejo Zedinjenim državam še izza vojne velike vsote, med temi tudi Anglija in Francija, zaprosile v Ameriki za odlog plačila svojih dolgov, ki zapadejo večinoma meseca decembra. Vse kaže, da bodo Zedinjene države spravile rešitev te prošnje v zvezo z razorožitvijo. Nič kaj ugoden za vprašanje razorožitve pa je obisk predsednika ogrske vlade Gombosa v Rimu. Krogi, ki danes odločujejo na Ogrskem, računajo še vedno z izpremembo mirovnih pogodb in računajo pri tem na pomoč Italije. Da ogrski obisk v Rimu ni samo gospodarskega, ampak tudi političnega značaja, dokazuje tudi utrjevanje italijanske meje napram naši državi. Poskusi, spraviti konferenco za razorožitev zopet kolikor toliko v tek, pa se še vedno nadaljujejo. Francija je izdelala podroben načrt, o katerem pa še ni gotovo, če ga bodo sprejele Nemčija in Italija, Anglija pa si prizadeva pridobiti evropske države vsaj za načrt, da bi sklenile 5—10-letno premirje. vseh mst-lrgmke, uradne,mklam-. liH ne.cascrpise,knjige.večban i Ji JM Ai 1111 r i* n i' A/Vivv iti riAs/tni f h i Iv* in p ccrni l TISKARNA MERKU L1U B LIANA ,G REGORČ1ČEVA 34-23 Kmetijska predavanja v slovenje-graškem srezu Vse kmetijske organizacije, olbčine in uradi se opozarjajo, da prireja po potrebi in možnosti sresk. kmet. referent vsako nedeljo ali tudi ob drugem dnevu zadevna gospodarska predavanja. Gospodarsko zavedne organizacije in občine naj se radi razporeditve časa obrnejo glede predavanj čimprej na naslov kmet. referenta v Slovenjgradcu, v gospodarskih manj zavednih, a kmetijske vzpodbude tem bolj potrebnih okoliših pa se bosta določila čas in snov predavanj po lastni preudarnosti kmet. referenta. Posameznike, ki so mnenja, da je doseči gospodarski napredek in uveljavljenje gospodarskih in socialnih želja ljudstva le potom predavanj pa se opozarja, da smo v mnogih naprednih občinah prešli že iz »dobe predavanj, da se dajo gospodarski uspehi, povzdiga kmetijstva in zboljšanje gospodarskih razmer doseči predvsem le na podlagi zadružne vzajemnosti, vzornih gospodarskih naprav, poročevalske službe in podrobnega stvarnega strokovnega dela od človeka do človeka, od kmetije do kmetije, koje delo ne more v celoti vsled pomanjkanja časa in obsežnosti delokroga izvršiti kmet. referent osebno, katerega izvrše v podrobnosti lažje in popolnejše zato določeni organi kmet. organizacij po navodilih kmetijskega referenta. Knjige Kmetijske Matice so deloma dotiskane, deloma se nahajajo v tisku. Kljub ponovnemu opominjanja pa nekateri gg. poverjeniki še vedno niso vrnili nabiralnih pol. Zato jih vljudno prosimo, naj to čimprej store, da ne bo potem težkoč pri razpošiljanju knjig. — Letošnje knjige bodo izredno lepe in koristne. Posebej opozarjamo še na koledar, ki je posvečen delu naših županov in obč. odbornikov, ki bodo našli v njem mnogo dobrih nasvetov za težko službo občinskih mož. Vsem svetujemo, da se takoj priglasijo za uda Kmetijske Matice, ker se tiskajo knjige le v omejenem številu in bodo prav gfctovo kmalu po izidu pošle. Udnina (za vse 4 knjige) Din 20-—, poštnina posebej. Kmeiska mla Kmetska mladina gradi »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Beričevem beleži v svojem dosedanjem delu in večletnem udejstvovanju lepe uspehe. Tako je vzgojilo v pravem kmetskem duhu že celo generacijo, na ramenih katere sloni danes ves gospodarski in kulturni napredek P ga in okoliških sosednjih \asi. Z velikimi težavami in požrtvo-vanjem je bila združena vsa ta vzgoja, po koteh in kmetskih izbah se je stiskala ha.duša-na kmetska mladina v prvi dobi svojega udejstvo vanja, potem je našla zavetišče pri gostoljubnem tovarišu Ivanu Gradu. Toda vse to za velik razmah, v kakršnem je danes društvo v Beričevem, ne zadostuje več. Misel, da je zato potreben poseben dom, je postala v tem letu življenje. Društvo si gradi svoj lastni dom, kjer bo članstvo ped lastno streho našlo dovolj prostora, prilike in možnosti, da se čimbolj izobrazi. Postal pa bo dom tudi pravo kulturno središče beričevskega življenja. Društvo se je pod zmožnim predsednikom tov. Alojzom Avscem lotilo resno in z vso vnemo dela za zgradbo doma. V kolikor je danes čas V nedeljo 13. novembra je kmetska mladina iz škocijanske doline pod okriljem Društva kmetskih fantov in deklet priredila v Škocijanu veliko manifestacijsko zborovanje. Na tem zborovanju pa je bila poleg mladine udeležena številna starejša kmetska generacija. Že pred napovedano uro je zbrana mladina nestrpno pričakovala povabljenih delegatov iz Ljubljane. Veliko zanimanje je vladalo zlasti za prečastitega gospoda župnika Janka Barle-ta, ki je obljubil udeležiti se zborovanja, a je zadržan poslal zbo-rovalcem naslednje pozdravne besede: Ljuba kmetska mladina! Dragi mi fantje in dekleta! Z veseljem sem sprejel vabilo Vašega cenj. predsednika, da bi Vas enkrat obiskal in se z Vami pobližje seznanil in pogovoril. Žal pa sem danes službeno zadržan in ne morem priti osebno k Vam — pač pa sem v duhu in s srcem danes pri Vas. " « A Jina na delu v Beričevem svoj dom za take načrte v resnici neprijeten in težak, v toliko večji meri je porastla požrtvovalnost celokupnega članstva, ki se ni ustrašilo težke naloge, temveč jo je z veseljem sprejelo na svoja ramena. Kot nam kaže slika, je betonirani temelj doma že postavljen. Delo bo šlo zdaj hitro od rok. Članstvo opravlja takozvani »kuluk«, kar je danes že povsod navada, kadar gre za kako znatno kulturno pridobitev. Želimo, da bi kmetska mladina čimprej dvignila svoj dom, sebi in vsemu mlademu kmetskemu gibanju v ponos. Želim, da bi shod rodil veliko dobrih in žlahtnih sadov za Vas in Vaše kmečke domove. Naša kmetska mladina bodi predstraža — zvesta in neustrašena — naših domov, naše zemlje, naše lepe države. Ob njenem jasnem pogledu, ob njenih mišičastih rokah in pogumnih prsih se bodo razbili vsi sovražni valovi. Ljubite svoj dom, ljubite svojo zemljo — a črez vse ljubite naš skupni dom in našega velikega, junaškega, nas vse tako ljubečega kralja Aleksandra. Zavedajmo se vedno in povsod, kaj nam je dala božja Previdnost, ko nam je v svoji Pravici — ustvarila lastno državo, kjer se lahko svobodno razvijamo in dosegamo časne — pa tudi večne dobrine. Prijatelji, bratje in sestre! Z vero v Boga, kvišku srca, pogumno na delo za srečo kmetskih domov, za srečo domovine! Vam vsem pa moj srčni, gorki pozdravi Bog z Vami! Vaš Janko Barle, župnik. * Prav tako je radi odsotnosti poslal zbrani mladini minister Ivan Pucelj naslednje pismo: Društvu kmetskih fantov in deklet v Škocijanu pri Turjaku Tisočletja razvitka človeštva niso skoro nič spremenila na stari resnici, da je kmet podlaga ljudskemu življenju. Kmet je steber rodbine, človeške družbe in države. On je živi rezervoar moči in sile naroda ali potrebno je, da je ta zaklad narodne energije v resnici živ. Življenje pa znači politično udejstvovanje. Ni vseeno za kmeta kako se trosijo v narodu njegova bogastva, kako se upravlja z državo, ka-ko se uporabljajo sile, ki jih človeška družlba črpa iz rezervoarja kmetskega ljudstva. Politično delo se ne da zamisliti kot stremljenje posameznikov. Tu pomaga samo trdna organizacija. Za organizacijo pa je potrebna v prvi vrsti krepka stanovska zavest, stanovski ponos in danes se naš kmetski narod lahko pohvali, da je dosegel to stopnjo razvitka, da se zaveda ne samo svojih dolžnosti, temveč tudi svojih pravic in dejstva, da je najvažnejši činilec blagostanja in napredka države. Ta stanovska zavest ni od včeraj, ona jo tlela v duši nas vseh skozi stoletja, od Kosovske bitke in Matija Gubca dalje do naših dni, ona je dala Srbom Karadjordja in Miloša in »tvorila Jugoslovanski Pijemont, slovenskemu ljudstvu pa plejado pridnih navdušenih delavcev, ki so na kulturnem, socijalnem in političnem polju dali obliko duševnemu bogastvu našega kmeta. — Globoka zavest svojih vrednosti, dokazana v konstruktivnem delu svojih velikanov, je prodrla v najširše sloje našega kmeta in ta zavest je jamstvo za njegovo bodočnost. Ta vera daje kmetskemu stanu tudi borbenost, ki je pogoj za socijalni in kulturni napredek, ker naše življenje ni samo »delaven dan«, ampak tudi borba, da težko delo žuljavih rok rodi politične plodove in nam zavaruje v bodočnosti koristi in položaj v državi, ki nam po naši važnosti pripadajo. Brez odločnosti in vztrajnosti v tem stremljenju ni uspeha: življenje je borba in kdor se noče boriti, izgubi bitko in bo premagan. Premaganci pa so bili vedno izkori-ščenci. Vprašanje pa je, kako voditi borbo. Slavni „ češki voditelj kmetov, tovariš Svehla je rekel nekoč, da je najtežje organizirati kmeta in ko smo ga nato vprašali zakaj, nam je odgovoril, ker se vsak kmet preveč zanima za samega sete in mu zato malo ostane za skupnost. Brez velike organizirane skupnosti nd upanja na zmago. Zato mora kmet ustvariti svojo lastno, veliko in močno stanovsko organizacijo in pri tem delu mora iti kmetska mladina naprej. Umekske, Mladine, Kmetska mladina se vzgaja, organizira in uspešno udejstvuje. — Minister Ivan Pucelj, preč. g. župnik Barle in nar. poslanec Albin Koman zbrani kmetski mladini V vseh časih j« nosila mladina zastavo novih idej, in tudi v naši sedanji borbi za svetle Jdeje, ko imamo toliko skušenj, bodo zmagale tiste ideje, za katere se bode znala navdušiti na-6a mladina. Združeni v teh stoletnih idejah, vezani s ponosom našega stanu in prežeti z navdušenjem naših kmetskih fantov in deklet, dosegli bomo vse jasne cilje, ki nam jih bodočnost obeta. • m Isto je storil tudi odsotni narodni poslanec Albin Koman: Draga kmetska mladina! Zelo mi je žal, ker se ne morem odzvati Vašemu vabilu ter se udeležiti mladinskega zborovanja pri Vas. Želim zborovanju kar najlepših uspehov, posebno pa želim, da se vsa tamošnja mladina priključi našemu kmetsko mladinskemu gibanju, in naj kot nositeljica novih idej prekvasi vse narodovo življenje ter povede narod na podlagi soci-jalne solidarnosti vseh stanov k boljši in srečnejši bodočnosti. Živela naša kmetsko-delavska mladina! Vse za narod, kralja in domovino! Koman Albin, nar. posl. Udeležili pa so se zborovanja kot delegati >Zveze kmetskih fantov in deklet« ter ljubljanskega pododbora tovariši: Ivan Kronovšek, doktor Janže Novak in Lojze Kramar. Poleg teh pa je prihitel na zborovanje tudi učitelj Lojze Zu- pane iz Štrekljevca pri Semiču. Zborovanje je s pozdravnim nagovorom otvoril predsednik Društva tovariš Lunder, nakar je v daljših izvajanjih tov. dr. Janže Novak bodril in navduševal kmetsko mladino za delo v kmetsko mladinskih organizacijah, za delo v kmetskem gibanju sploh ter še posebej poudarjal nujno potrebo, da se kmetska mladina čimbolj vzgoji in izobrazi za težko borbo in resen vstop v življenje, kjer jo čaka neizmerna odgovornost za to, kako bo ta mladina uredila razmere v občinah, banovinah in državi. Za svoj govor je tovariš dr. Novak žel zasluženo priznanje. V jedrnatih besedah je nato predsednik Zveze kmet. fantov in deklet tovariš Ivan Kronovšek očrtal naloge, ki čakajo kmetsko mladino, organizirano v kmetsko-mladinskem gibanju, zlasti je poudarjal, kako velike važnosti so v borbi za zmago kmetske misli in socijalno stanovskega položaja našega kmetskega ljudstva, posebno organizacije, tako za mladino Društva kmetskih fantov in deklet, za celotno kmetsko ljudstvo pa razne kmetsko stanovske organizacije od podružnic Kmetijske družbe, različnih zadrug in odborov vse do izrazite zastopnice kmetsko stanovskih interesov »Zveze slovenskih kmetov«. Tovariš Lojze Kramar iz Želimelj pa je prikazal v kratkih besedah praktični delovni program po naših mladinskih društvih. Ob zaključku zborovanja je spregovoril še par navdu-šujočih besed učitelj Lojze Zupane, nakar je predsednik društva zaključil izredno uspelo ma-nifestacijsko zborovanje kmetske mladine. HnttbsUa jtoladUta i* staš Jtislc V drugi polovici petnajstega stoletja je Gut-tenberg postavil temelj tiskarski obrti z izumitvijo primitivnega tiskarskega stroja z lesenimi Črkami. Od tistega Časa pa do danes se je obrt razvila v veliko tiskarsko industrijo, ki tiska posameznim državam knjige, revije, časnike, časopise in drugo. S svojim izumom je napravil vsemu človeštvu veliko in neprecenljivo uslugo. Razvoj šolstva je. postal hitrejši, ker so se lahko tiskal® učne knjige. Pisatelji in . pesniki so lahko svoje spise v tisočih in tisočih izvodih razpečavali, politika je našla v tiskarni svojo posestrimo, ki ji zvesto pomaga pri širjenju njene strankarske misli. Dežele so preplavljene z vsem mogočim čti-vom, ki je ali strokovnega, političnega ali literarnega značaja. Slovenci zaznamujemo številčni porast pisane besede v zadnjih 50 letih, posebno pa po vojni. Od Devovih Pisanic in Bleiweisovih Novic emo prišli do svoje literarne knjige, do svojih dnevnikov in do časopisov strokovnega značaja. Razne založbe, kakor Mohorjeva, Vodnikova ln Cankarjeva družba, zalagajo preprosti narod * vsakoletno izdajo gotovega števila knjig. Vse te knjige so navadno tendenčne. Izdaje Mohorjeve družbe strogo slonijo na principih krščanstva, dočim Vodnikove izražajo »naprednjaštvo«, Cankarjeve pa marksistično smer. Imamo še Četrto založbo — Kmetijska Matica. Tudi ona izdaja vsako leto knjige in koledar. Dve knjigi eta strokovne vselbine in prav dobro služita kmetu pri njegovem gospodarstvu, tretja je leposlovna. . Poleg teh založb imamo še vse polno drugih, ki pomnožujejo slovenski knjižni trg s prevodi iz svetovnega slovstva. Zal te knjige ne pridejo med širši narod, ker ni za nakup potrebnega denarja. Razne revije: Vigred, Kres, Mladika in Gruda so mladinski listi, katerih namen je vzgajati in izobraževati kmetsko dekle in kmetskega fanta. Prvi trije listi spadajo v eno grupo in jim je. glavna osnova krščanstvo in njena »tfela. m , ' . /, ' . , Gruda je literarni list, ki ga izdaja Zveza kmetskih fantov in deklet. Že v članku v zadnjem Kmetskem listu sem omenil, da je glavni namen Zveze: vzgojiti stanovsko zavednega in miselno svobodnega kmeta. Vsa vsebina Grude je tesno zvezana s tem načelom in daje kmetski mladini dobro in zanjo pravilno čtivo. Opozorim naj še tudi na kmetsko stanovsko-politično glasilo Kmetski list. . Ker je neobhodno potrebno, da je narod informiran o vsakdanjih dogodkih, bodisi političnega, gospodarskega značaja, je nnjno, da obstoji glasilo, ki ga obvešča. V koliko to nalogo že danes vrši Kmetski list ni važno, važno pa je, da se vsak dan idejno izpopolnjuje in stremi, da postane v doglednem času pravi glasnik kmetske misli. Statistika je pokazala, da beleži zadnje čase naš tisk večji prirastek v številu naročnikov, da je večji interes pri naročilu našega tiska, najsi bo to Gruda, Kmetijska Matica ali Kmetski list, med starejšimi tovariši, dočim kaže kmetska mladina neko desinteresiranost. V tem vidim dva zanimiva slučaja: stara kmetska generacija čita, mlada se organizira in se za svoj tisk mnogo premalo zanima. Preteklost nam je dovolj jasno pokazala, da moramo polagati ravno na razširitev našega tiska največjo pažnjo in važnost. Pisana beseda je najboljši sodelavec pri širjenju kmetske ideje. S polno pravico zahtevam, da se nedostatek odpravi, ker je vnebovpijoč. V vsako hišo, kjer je naš organiziran član, spada: Gruda, Kmetijska Matica in Kmetski list. Za borih 80 dinarjev boš prejemal leposlovno čtivo, čtivo, ki Ti bo dobro služilo pri zboljšanju gospodarstva, kakor boš tudi informiran o časovnih spremembah v politiki in gospodarstvu. Navadno trdimo, da se razlikujemo od svojih staršev, da smo krepostnejši in delavnejši, da gremo paralelno z duhom časa, žal pa je res: Naš tisk, ki je vendar vseh nas, puščamo ob strani kot nekaj nepotrebnega in nepomembnega. Beseda govornika je trenotno podkrepljenje, naša pisana beseda je stalna in trajna poslanica naše idejel ' ' Vlado Kreft. Novo društvo Sinkov turn. V nedeljo, dne 30. oktobra se je vršil ustanovni sestanek Društva kmetskih fantov in deklet v Šinkovem turnu. Sestanka se je udeležilo 25 fantov in deklet. Delegat Zveze tov. Kreft je v podrobnem razložil pomen in potrebo mladinske organizacije. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor: Predsednik tov. Ben-da Ivan, podpredsednica tov. Seršen Francka, tajnik tov. Kristan Viktor, blagajnica tov. Seršen Albina, odborniki: tov. Gosar Ivan, Rosul-nik Ivan, Zamen Franc, Benda Micka, Ulčar Ivana, Zmrzlikar Jožef, Jenko Ivan, namestnika tov. Jenko Aleksander, Nahtigal Francka. Načelnik kulturno - prosvetnega odse«a šolski upravitelj tov. Unkret. Po volitvah se je razpravljalo o bodočem društvenem delu in se je sklenilo, da se bo v najkrajšem času vprizorila igra. — Kr. Fr. KMETIJSKI KOLEDAR ZA LETO 1938. Te dni je izšel ličen žepni kmetijski koledar za leto 1933, ki ga že 9. leto izdaja naša Kmetijska tiskovna zadruga. Letošnji koledarček je nanovo opremljen, zlasti je popolnoma nova notranja oprema v kolikor se tiče razporeda mesecev, katerim so bili postavljeni kot glava simbolični prizori iz kmetskega življenja. Poleg važnih zapiskov in drugih priročnih navodil, ki jih vsak kmetski gospodar vedno potrebuje, vsebuje koledarček precej poučnih člankov, ki bodo vsakogar zanimali. Celokupna vsebina koledarčka je prav pestra in zanimiva. Koledarček priporočamo vsem našim zavednim možem in fantom! Vinski semenj v Ivanjkovcih Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj 8. vinski sejm in razstavo dne 13. decembra 1932. Pripuščena so le vina lastnega pridelka, izključno iz ormoškoljutomer-skega vinarskega okoliša. Letošnji pridelek, ki je bil obilen, je izvrsten in si bode tako imel vsakdo priliko nakupiti prvovrstnega Ljutomerčana direktno od pro-ducetita. Na razpolago pa bodo tudi najizvrstnej-ša sortna vina. Mošt lepo dozoreva in bode takrat ravno primeren čas za nakup, za prvi pretok. Cene so izredno ugodne. Vse producente ormoško-ljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, naj to prijavijo zadrugi, najkasneje do 4. decembra t. 1. Pri pn' '*vnju, hripi vne.ju v vratu, oteklih roandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če neskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po _ jdbah • 'verzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi siguri-ega učinka pri prijetni uporrbi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vs"h s ^er"skih trgovinah. SEJMI: 20. novembra: Gorenja Planina. 21. novembra: Hotedršica, Podčetrtek, Sv. Barbara v Halozah, &t. Jurij ob Taboru, Šoštanj. 22. novembra: Jesenice na Dol. 23. novembra: Mojstrana, Sv. Lovrenc na Temenici, SI. Bistrica. 24. novembra: Teharje, Turnišče. ^5. novembra: Škofja Loka, Domžale, Zatična, Krško, Gradac, Ptuj, Dobje, Vildou, Lem-berg, Loče pri Poljčanah. Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE. GOoPOD ŽUPNIK JANKO BARLE je vsled prezaposlenosti odložil odborniško mesto v pripravljalnem odboru snujoče se pomožne blagajne Nova Vzajemna pomoč v Ljubljani, Mencingerjeva ulica it. 4. Semace vesli Nov ban moravske banovine. Za novega bana Moravske banovine je bil imenovan Milan Nikolič. Cvetoča jablana je v Orehku pri Drulovki vzbujala te dni mnogo zanimanja. Saj je že vendar pozna jesen. Jablana, ki spada k vrsti kosma-Čev, je bila vsa obsuta s cvetjem kot v najlepši spomladi. Žrtev brezobzirnega voznika je postala občinska reva Neža Slokarjeva iz Rakovč pri Kamniku. Ko je šla v mraku proti domu, je vanjo lavozdl nek voznik, jo podrl na tla, nato pa, ne da bi se za nesrečni«) zmenil odhitel dalje. Nehvaležni sin. V Šagivini blizu Nove Gra-diške sta se Bumičeva oče in sin često prepirala radi tega, ker oče ni hotel predati posestva v roke. Te dmi pa je njun prepir končal s tem, da je sin s sekiro zadal očetu več hudih ran, ki so bile smrtonosne. Pomagalo je! Zadnje čase sem se je po našem časopisju vodila resna borba proti tistim vrtnarjem, ki zimsko lepotično cvetje uvažajo iz inozemstva. V tej borbi so odnehali vrtnarji sami. Te dni so šli v Dalmacijo, kjer je podnebje za gojitev cvetja tudi pozimi zelo ugodno, na-kupovat primerno zemljišče, kjer bodo gojili lepotično cvetje, ki ga potrebujejo meščanski domovi tudi pozimi. Blagoslovitev eerkve v vasi Beški v Sremu Je bila nekak krvav krst. Fantje so se radi nekega dekleta prav pošteno poprijeli, pri čemer je bil eden >celo ubit«, več pa težje ranjenih. Sreča v nesreči, ali kako bi že to imenovali, je preprečila nekemu samomorilcu njegovo namero. Končati si je hotel Življenje neki čevljarski pomočnik iz Novega Sada s tem, da je skočil pod vlak. Toda ta mu je samo odrezal levo nogo. Nesreča s kropom. Justi Dolinarjeva, 3 letna ■posestnikova hčerka iz Notranjih Goric je zvrnila nase lonec kropa in zadobila hude opekline. Letošnjo jesen so zelo pogoste tatvine poljskih pridelkov in sadja. Vrše se te tatvine v manjšem obsegu, toda vztrajno vsak dan. Kmetje so ponekod nejevoljni in se upravičeno pritožujejo, vendar pa je težko zaslediti tatove, ki so rbržčas kaki brezposelni ali pa ubožni ljudje, ki jim tega res ni v toliki meri šteti v zlo. Pod konjskimi kopiti je našla smrt neka starka Marija Canjko. Na državni cesti blizu Ormoža je nasproti nekemu vozu pripeljal avto, ki so se ga konji ustrašili ter zdivjali in po cesti hitečo starko podrli na tla, edem izmed konj pa ■jo je udaril s kopitom po glavi, da je obležala ,pri priči mrtva. V Beogradu imajo že nekaj časa prav lepo afero. Svojčas smo tudi mi že poročali, da je beograjska občina odredila za prve dni novembra široko akcijo proti podganam, ki so pravi strah v Beogradu. V to svrho je mestni sanitetni referent priporočil preparate neke tvrdke, ki pa so zelo dragi, in s katerimi bi dotična tvrdka zaslužila okoli 10 milijonov dinarjev. Upravičeno so zato pričeli meščani zabavljati. Radi te »korupcije« je bil mestni sanitetni referent in več višjih uradnikov odpuščenih. Podgane pa naprej gospodarijo. Za 100 dinarjev je neki podjetni ljubljanski plavač preplaval Ljubljanico, ki je že precej mrzla. Za iupana občine Zagorje je zaradi odhoda ^župana Grčarja imenovan trgovec g. Ivan Bajcar |is Toplic, Nov način, kako se iznebiš otroka je, da otroka enostavno odložiš, odideš ter ga zaupaš skrbi ljubega Boga. Ta način se je tudi pri nas že precej udomačil. Te dni je neka neznana ženska na tak način odložila v gozdu pri Mariboru svojega poldrugo leto starega fantka ter izginila brez sledu. Vsega premrazenega so ga našli dobri ljudje in sprejeli v oskrbo. Huda železniška nesreča se je zgodila v Smartnem ob Paki. Kolesje vlaka je zmečkalo obe nogi 561etnemu kretničarju Matevžu Jeromlu. V Ljubljani so v zadnjih 25 letih zgradili 1202 novi hiši, tako da je stanovanjska kriza že precej odpravljena. Velika tatvina denarja je bila izvršena v Dolenji vasi pri Loškem potoku. Tamkajšnjemu gostilničarju Maroltu so neznanci odnesli 20.000 dinarjev. Iz poslanskega kluba JRKD so pretekli teden izstopili trije poslanci. Mlekarska šola v Škofji loki. Kr. banska uprava Dravske banovine podeli 100.000 dinarjev podpore za zgraditev poljedelske in mlekarske šole v Škofji loki. V Hrvatskem Primorju so se zaradi hudega mraza pojavili volkovi. Ponekod napadajo v čredah vasi, ki trpijo veliko škodo, ko jim dam ma dam volkovi raztrgajo cele črede ovac in druge drobnice. Avto za 700 dinarjev. Pretekli teden je bil v Ljubljani prodan na dražbi zarobljenih predmetov avtomobil, ki je bil oemjem na 6000 Din, za 700 Din. V dimu je našel smrt komaj dve leti star fant posestnika Korošca iz Razgorja pri Poljča-nah. Nesreča se je primerila na ta način, da so ee usodnega dne igrali v sobi otroci. V igri so iztaknili tudi nekje vžigalice ter z njimi zažgali posteljo v sobi. Po dejanju so odraslejši otroci pobegnili, manjšega bratca pa pustili v sobi, kjer se je v dimu zadušil Požar. Na Pivku pri Naklem je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Antona Križ-narja. V vinskem sodu so prevažali neki tihotapci fin hercegovski tobak v Zagreb in sicer tako, da je imel sod dvojno dno. Te dni so finančni organi to prevažanje »vina« odkrili, proti tihotapcem pa je bilo uvedeno kazensko postopanje. Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnib zavodov izjavljajo, da se pred operacijami In po operacijah naravna »Franc-Jožefova« grenki ca uporablja z najboljšim uspehom. Ljubljanski nacijonalisti so si pretekli teden ustanovili četniško organizacijo. Mi sicer nimamo nič proti različnim organizacijam, toda organizacij bo pri nas počasi vendarle preveč. Prevelika decentralizacija pa tudi ni potrebna, kajti delo se potem navadno razblinili v nič. Banovinsko tajništvo JRKD posluje od 10. novembra t. 1. naprej v Dalmatinovi ulici št. 11, priti, desno, nasproti Delniške tiskarne. Uradne ure so od 9. do pol 13. in od 8. do 6. pop. Telefon št. 34-99. — Sresko tajništvo JRKD za mesto Ljubljano posluje še nadalje v starih prostorih Kazina II. nadstropje. Telefon št. 21-23. Vesli iz svelaL Pri občinskih volitvah, ki so se preteklo nedeljo vršile v Bolgariji, je Narodni blok prejel 68 odstotkov vseh glasov, takoj za njim pa sledijo komunisti. Bombni atentat, ki je bil te dni izvršen v Sofiji, je porušil neko mestno hišo. 10 letno premirje je predlagala Anglija in sicer bi naj bilo to premirje v tem, da se vse evropske države za dobo 10 let odrečejo nasilja kot sredstva za reševanje medsebojnih sporov. Eksplozija v rudniku. V rudniku Edgegren na Angleškem je pretekli teden prišlo do velike eksplozije v nekem rovu, kjer je bilo zaposlenih nad 100 rudarjev. Nesreča je zahtevala okoli 30 žrtev. 15Ietnico boljševiške revolucije so svečano proslavili po vsej Rusiji. Jedro vseh svečanosti je tvorila velika vojaška parada, pri kateri je sodelovalo okoli 50.000 vojakov. Lesen denar je pričelo izdajati mesto Tenino v neki ameriški državici. Ta denar je neke vrste zasilno sredstvo v gospodarski krizi, ki je za-objela mesto Tenino, ki ima visoko razvito lesno industrijo. Svojevrsten protest so izvedli mestni uradniki glavnega mesta Poljske Varšave. Da bi izsilili svoje plače, so ostali po uradnih urah v uradih, odkoder se niso ganili vso noč. Uspeh tega protesta je neznan. V ameriški pokrajini Kaliforniji bodo pričeli graditi 400 kilometrov dolg vodovod. Gradba tega vodovoda bo veljala nad 220 milj. dolarjev. V Minsku, rusko-poljskem obmejnem mestu, so ruske oblasti ujele šest Poljakov. Osumnjeni so bili vohunstva ter zato vsi obsojeni na smrt. Med Vzhodnim in Belim morjem je bil pred kratkim otvorjen 230 km dolg prekop, po katerem bodo v glavnem prevažali les in premog v ruska industrijska središča. Aeroplani za misijone. V zadnjem času se večkrat zasledi vest, da bo papež v kratkem zaprosil katolike vsega sveta, naj zberejo denar za letala, ki bi jih uporabljali misijoni za hitrejše razširjanje krščanske vere. Dve ribiški ladji sta medaleč od portugalskega mesta Lizbone trčili, pri čemer se je ena potopila in z njo vred okoli 25 mornarjev in ribičev. V Švici se je pričelo gibanje, ki stremi za tem, da se odpravi gotica, t. j. nemška pisava, ter se splošno uvede latinica. V Parizu na Francoskem imajo zadnje čase mnogo govoriti o veliki davčni aferi, v katero je baje zapleten ves takozvani svet iz višjih krogov. Gre pa za precejšnje goljufije, ko so razni rentmiki naložili svoj denar v Švici ter ga tako odtegnili državnemu obdavčevanju. V Lausanni v švici je v mestni hiši eksplodiral peklemski stroj im napravil precej škode. Preiskava je pokazala, da gre za komunistični atentat. Benediktinski ženski samostan v bližini Kova na Poljskem je uničil požar. Rusija ima po Zadnjem štetju nad 163 milijonov prebivalstva. Ta številka kaže, da je v Rusiji porast ljudstva zelo velik. Od leta 1927 pa do danes znaša prirastek nad 50 milijonov. Berlinska prometna stavka, ki se je nedavno, vršila, ni prinesla bogve velikih uspehov, temveč obratno. 2500 sprevodnikov in delavcev cestne železnice je bilo odpuščenih iz službe. Tako je danes povsod, kjer človek išče svojih pravic. Strahovito neurje je pretekli teden divjalo na Kubi in Jamajki, kjer je povzročilo nepre-po vseh mestnih ulicah so se pričele zbirati mnogo nasipov ter razdrle cele pokrajine. Uničena je vsa žetev banan. Po poročilih je zaradi meurja mad 1000 človeških žrtev. Krvavi izgredi v Švici. Pretekli teden bi se imelo vršiti v Ženevi protestno zborovanje Narodne unje proti politiki socijalistov. Slednji so zahtevali od vlade, da zborovanje prepove, kar pa je vlada odklonila in še oelo ščitila zboroval-ce, ki so svoje delo sicer v miru opravili. Toda po vseh mestnih ulicah so se pričel zbirati množice socijalistov in komunistov, ki so izzivale proti vladi. Ker množice ni mogla ukrotiti policija, je prišla na pomoč vojaščina. Tudi proti njej pa je množica nastopila, kar pa je povzročili prave poulične boje, kjer je bilo več hudo ranjenih in mrtvih. • Po 35 letih spregledal. V Pragi je po srečni operaciji spregledal po 35 letih neki Balaz, ki je bil od rojstva slep. Kmetje ugnali davčnega iztirjevalca. V neki vasici blizu Cluja na Rumunskem je neki davčni iztirjevalec prišel rubit kmete, ki niso plačali zaostalih davkov. Toda kmetje s tem niso bili nič kaj zadovoljni. Slekli so iztirjevalca ter ga olft-pili z rubežnimi oblati ter ga nato pognali te vasi. Knjigovodstvo naših gospodarstev Neštetokrat se je že pisalo in govorilo kmetovalcu, da brez knjigovodstva mi uspešnega gospodarstva. Jaz pa bi danes to preobrnil; brez uspešnega gospodarstva ni dobrega knjigovodstva. Ako gospodar na podlagi bilanc more ugotoviti, kaj se mu boljše in kaj slabše izplača, potem bo svoj gospodarski načrt v prihodnjo usmeril na vsa ona pota, katera drže k ugodnejšim uspehom. Danes pa mu samo še preostaja izbirati, kje mu kaže manjša izguba. Celo leto je torej delal z dušo in telesom, z vsestransko štednjo obračal vsak dinar preden ga je izdal in še pozne ponočne ure vrtal po možganih, kako bi dvignil svoje gospodarstvo na čimvišjo stopnjo, ko pa pregleduje svoje zaključke na papirju, pa mora s tužnim srcem ugotavljati same izgube, izgube in še izgube...! Kadar se človek potaplja in ga voda odnaša čimdalje bolj od brega v vedno močnejše vrtince, takrat ponesrečenec ne gleda več, koliko je do brega — ker to bi mu še bolj ubilo pogum, pač pa napne vse sile, da se bori z valovi, kateri ga prete požreti, torej, da se vsaj trenutno obdrži na površini. Približno tako mora varati sam sebe tudi naš kmetovalec v današnjem gospodarskem položaju. Ako bi on n. pr. iskal od svoje živinoreje včasih tako lepo slikanih dobičkov, potem bi v svojem razočaranju obupal. Ker pa ve, da brez živine ni gnoja, brez gnoja pa tudi ne pridelkov — tOrej tudi ne kruha — pa se vda v položaj in v nekaki podzavesti z veseljem oskrbuje vse panoge svojega gospodarstva. Njegovega podzavestnega udejstvovanja pa se naj nikar ne vesele oni, ki jim je dana možnost, da tok reke (v kateri tone kmetovalec) več ali manj usmerjajo, regulirajo ali kako drugače oskrbujejo. Njihova sveta dolžnost je, da tega jalovega boja ne gledajo od strani, pač pa, da mu nemudoma priskočijo na pomoč! Sicer treba ugotoviti in z zadovoljstvom priznati, da že v prizadevanju v obliki akcije kakor; moratorij, razdolževanje in podobno, opažamo precej dobre volje, vendar pa moramo v istem hipu tudi opozoriti na to, da je s tem potapljajočemu vržen šele rešilni pas, ki ga bo določen čas sicer držal na površju, ne bo pa mu nudil trdih tal pod nogami! Zato je že isti hip tudi treba delati za tem, da se potapljajočemu kmetijskemu gospodarstvu nudi tudna podlaga, pa najsi bo v eni ali drugi obliki. Sicer radi priznamo, da nam je računati s svetovno konkurenco, toda, ako se je moglo v tem pomagati drugim vejam našega splošnega gospodarstva, se bo brezdvoma tudi dobil način, ki bo rešil našega kmetovalca. Ako se je svojčas mogel znižati njegov pretiran polet z maksimalnimi cenami, zakaj bi se ga danes ne moglo pojačati z minimalnimi?! Ce je takrat pomanjkanje kmet. pridelkov samo po sebi (avtomatično) cene istim poviševalo nad, jih danes preobilica živil pravtako avtomatično znižuje pod dejansko vrednostjo. Ako je takrat tržno nadzorstvo vedelo, koliko dejansko stane kmetovalca posamezni pridelek manj, tako bi danes tudi moralo določiti, koliko znašajo pridelovalni stroški več, nego se pojavlja njegova tržna vrednost v današnji neorganizirani trgovini! Kakor je bila takrat upravičena zaščita gladnega konsumenta, tako je danes dolžnost podpreti z nadprodukcijo prenatrpanega, do skrajnosti pod pezo krize izčrpanega, a kair je najglavnejše — neorganiziranega producenta! S tem bi se potapljajočemu kmetovalcu še pravočasno spustilo rešilni čoln, v katerem šele se bo orijentiral ter prevdaril, kako mu je veslati, da doseže obrežje. Tedaj bo zopet upal pogle- dati v svojo bilance in na ta način krmariti svoje gospodarstvo k uspehom. To pa jo predpogoj, da nam bo mogoče misliti na kako omiljenje sodobno splošne krize. Zato je vse drugo lepo in prav, toda: potapljajoči rabi samo en dober rešilni pas, a še ta mu more služiti v pomoč samo določen čas — takoj ko ste ga mu vrgli, pospešite pa rešitev s tem, da mu daste priliko, da doseže trdna tla. Vsa druga prizadevanja pa bi bila zgrešena, ali v najboljšem slučaju le polovičarska. Tine. * Obilna žetev koruze Odsek za gospodarsko statistiko pri kmetijskem ministrstvu je setavil cenitev letošnjega pridelka koruze. Po tej cenitvi smo letos na površini od 2,607.110 ha pridelali 45-2 milijona metrskih stotov koruze. Ta pridelek se na posamezne banovine razdeli tako-le: banovina površina pridelek v ha v met. stot. dunavska 944.200 20,121.000 savska 444.000 9,002.800 drinska 322.600 5,112.000 moravska 331.600 4,695.400 vrbaska 225.000 3,454.700 vardarska 158.400 1,505.800 zetska 84.100 934.500 primorska 56.500 914.000 dravska 40.700 458.500 Skupni pridelek koruze je bil letos v kakor v kateremkoli letu. Posejana površina se je od 1. 1921 povečala za 34-1%, od lanskega leta pa za 4-45%. Pridelek na ha je letos znašal 17-33 met. stota (v doslej najboljšem letu 1924 je znašal 19-31 met. stota, v najslabšem letu 1928 pa 8-96 met. stot.). Zavarovalne police bivše ftajeie pomoči In Hitre pomoči v likvidaciji sprejema v svrho nadalinjega zavarovanja za dote ln posmrtnlne reg.pom. jSL blagajna >J< LJUBLJANA Kolodvorska ulica St. 7. Pišite takoj za pojasnilo. Za odgovor priložite znamko V ZvebaLttjcL f srbskih tobačnih srečk iz leta 1888. Premije so zadele: Ser. št. Din Ser. št. Din 92 15 100 3001 46 500 560 43 50 3411 69 50 681 36 100 3440 87 50 704 76 75000 3983 1 50 777 80 100 4474 61 50 850 10 50 4729 35 50 1094 5 2000 4868 17 50 1213 7 100 7210 57 100 1237 100 50 7430 34 50 1766 1 50 7588 49 50 1923 35 50 7766 21 500 2301 91 50 Amortizirane so bile: 45 1485 2457 3979 5109 6560 7443 9409 129 1621 2538 3993 5330 6601 8046 9562 719 1638 2743 4099 5365 6729 8092 9737 846 1650 3107 4488 5506 7066 8369 9739 1073 1886 3344 4623 5715 7116 9066 9781 1334 1963 3395 4635 5877 7149 9115 9890 1364 1967 3590 4646 5992 7440 9144 9996 1399 1990 3654 4716 Izplačila se vrše od 14. oktobra dalje. Dr. Fr. Debevec, tajnik Osrednje protituberku-lozne lige: Najbolj pereče socialno vprašanje Oskrba od jetike ogroženih ali že bolnih ljudi je dandanes gotovo najbolj pereče socialno vprašanje. Zakaj? 1. Zato, ker pri nas letno umre za jetiko 2.800 ljudi (v Dravski banovini). 2. Zato, ker je redno na desettisoče naših rojakov odprto bolnih, torej kužnih za druge. 3. Zato, ker se od jetičnih klic vsakdo izmed nas večkrat okuži, vsak ima skrite sledove te bolezni, a pri notranji telesni oslabelosti lahko vsak čas nevarno zboli. 4. Zivljenski pogoji so zlasti dandanes za mnoge ljudi tako slabi, da je korak v to zlo bolezen prav kratek. 5. Prva naloga v borbi proti jetiki je nagla izločitev obolelih in zelo ogroženih v primerne bolniške zavode prav blizu obolenca. Takšnih ustanov, v prvi vrsti bolnie za pljučno- in slično bolne, pa žal nimamo. Vsi uvidevajo njih potrebnost, že desetletja je to kritično vprašanje neprestano v ospredju; od leta 1930 predvideva tudi zakon takšne bolniške oddelke vsaj v banovinskih splošnih ibolnicah (n. pr. v Ljubljani). Vešče pero bi komaj moglo opisati žalostne prizore, ki se dan na dan vrše pri obolelih za to boleznijo, ki nimajo prilike za vrnitev k ljubemu zdravju. Pravtako je hudo svojcem, ki so kraj kužno bolnih sami v vedni nevarnosti, da zbole. Vprašujete: Kateri so vzroki, da tako nujna socialna zadeva kljub vsem javnim zahtevam, člankom, spomenicam, raznim osebnim posredovanjem po odličnih borcih v boju proti tuberkulozi itd. še ni bila vsaj delno uresničena? Navadno čujemo, da ni denarja. Ali v dobi dolgih let je bilo izvršenih že prav mnogo važnih, a zdaleč ne tako perečih socialno-zdrav-stvenih del, kakor je baš zidava bolniških objektov za pljučno bolne in sorodne slučaje. Za reševanje tega vprašanja je potrebno imeti: 1. Dobro voljo in podjetnost ter čuteče srce za takšne tužne zadeve. 2. Poznati ves problem v živo. za kar je treba precej znanja in skušnje. Dokler ne bodo dani ti predpogoji, ne bo dovolj financ ne v krizi ne izven nje. Evo, takšna je stvar v vsej goli jasnosti! Vprašujete: Kaj pa higiensko življenje, krepitev telesa pri zdravih ljudeh, borba za socialno pravično ureditev gospodarstva, zboljšanje življenja v gmotnem oziru itd.? Vse to je lepo, prav in rodi — do neke meje — dobre uspehe. Toda ne precenjujmo te strani boja proti tuberkulnzi! Jetike bo kljub vsem takšnim zboljšanjem še vedno zelo mnogo na svetu, ogrožala bo poleg revnih tudi premožne, največ smrtnih žrtev bo šlo še vedno na njen račun. Če hočemo zadeti tarčo prav v črno, moramo najprej in v prvi vrsti onemogočiti nova okuženja. To se zgodi i izločitvijo kužnih virov, odprto bolnih, v bolniške zavode, bolnice te vrste. Pomnimo obenem, da se zdravljenje jetike ne začne šele pri odprto bolnih ljudeh (s kužnimi ranami v pljučih), temveč že mnogo prej, večkrat pri prav skritih bolezenskih začetkih. Vse premalo se ta dejstva dandanes upoštevajo, pa je zato glas o neozdravnosti jetike tako ukoreninjen in bolezni ter smrti od nje toliko. Naše prizadevanje mora iti brezpogojno za tem, da najdemo in doženemo že neznatna bolezenska ognjišča, ko so pljuča še dobro ohranjena in še ne preti neposredna nevarnost hiranja in razkrajanja telesne tkanine v rane. Tudi za te slučaje nujno potrebujemo blizu zidane bolnice pod strokovnim zdravniškim vodstvom, ki bi sproti in nemudoma sprejemale sumljive, že jasno aktivne in težje slučaje, čim- Ser. št. Din 8303 86 100 8461 31 50 8786 81 50 8865 88 50 8982 65 100 8983 71 100 9565 47 50 9709 85 100 9748 97 50 9805 26 50 9814 47 100 bolj ločeno seveda. Skušnja uči, da se v takšnih bolnišnicah da rešiti skoro vse, kar se le rešiti da. Nedvomno so potrebna in koristna tudi planinska ali obmorska zdravilišča. Vanje se le posredno in po daljšem čakanju sprejemajo bolniki po natančni strokovno-zdravniški izbiri in opazovanju, zlasti v bolnici. V takšnih dragih sanatorijih se more zdraviti le majhen del premožnih bolnikov in takšnih, ki zanje plačajo oskrlbne stroške bolniške blagajne. Pretežna večina bo pa navezana poiskati vsaj začasne pomoči v bolnicah te vrste, zidanih na zdravem kraju večjih mest. Največja potreba zanjo je pač v Ljubljani, kjer ta čas v splošni bolnici •wstoja le skromen odsek za te slučaje. Združimo vsi brez izjeme svoje stališče v eno osnovno misel in zahtevo. Kjer so smrtno ogrožena tolikera ljudska življenja, tam je treba reševati najprej in čimprej. Belokranjsko pismo »Belokranjska klet, zadruga z o. z. v Ljubljani«, Šiška, Gasilska cesta 3, je otvorila pred kratkim svojo zalogo dobrih belokranjskih vin. Vse pisarjenje, predavanja in opomini ne zale-žejo dosti, če ne vzame nekdo zadeve tako resno in odločno v roke, kakor so jo vzeli ljubljanski Belokranjci z najboljšimi nameni. Zadruga ni ustanov'jena mogoče zato, da bi delala prolite, ali pa da bi bila molzna kravica raznih belokranjskih prekupčevalcev, ampak hoče pomagati belokranjskemu vinogradniku potom zadružništva do dobrega vinskega pridelka in do poštenega vnovčenja. Zato je prav, da podpira v prvi vrsti (belokranjsko zadružništvo. Nerazumljivo pa je, da se letos ni vršila oddaja grozdja v zadostni meri vinarski zadrugi v Metliki, ampak je vsakdo prešal grozdje za se. Današnji časi niso več tisti, da bi hodili gostilničarji še vedno po majhne količine vina sami po vinogradih. Naše gospodarstvo bo napredovalo le v začrtanem pravcu, kakor sta nam pokazali zadrugi v Metliki in v Ljubljani, ne pa s starinsko prčka-rijo, ki ne pomeni drugega kakor uničevanje dobrega imena belokranjskih vin. Veliko zahvalo smo dolžni našim belim rojakom v Ljubljani, ki so se ogreli za nas in doprinašajo velike žrtve. Treba je, da gremo z njimi in se ravnamo po njihovih navodilih, ker sicer nam lahko rečejo, da nimamo smisla za organizirano gospodarsko delo. Rateče-Planica. Občino Rateče-Planica je doletela težka izguba. Na svojo prošnjo je premeščen tukajšnji šolski upravitelj g. Franc Pečar v svoj rojstni kraj Kranjsko goro. G. PečaT je vzgajal našo mladino skozi 10 let. Kot sin kmetskih staršev dobro pozna kmetsko dušo in svojo vzgojo je vršil skladno in v duhu kmetskih načel. Kako so ga otroci ljubili in spoštovali, dokazuje dovolj že to, da so zadnji dan ob slovesu vsi prijokali domov. Marsikateri napredek v kmetijstvu je po njegovi inicijativi. Šolski vrt in dreviMnica, ki jo je sam oskrboval, pričata, da je vnet in sposoben sadjar. S poukom in zgledom je dal sadjarstvu novo smer, kar pričajo lepo urejeni vrtovi. Veliko je tudi pripomogel, da se je ustanovila hranilnica in posojilnica, bil je ves čas njen tajnik. Takoj po svojem prihodu v našo vas je organiziral »Obmejno prosvetno društvo«, ki obstoja še danes pod njegovim predsedstvom tako dovršeno, kakor le to more na vasi. Tu se najbolj izraža njegova delavnost. Kot predsednik društva in režiser je poznal vsakega posameznega značaj, na podlagi tega je znal z vsakim individualno, značaju primerno nastopati. Režijo pri igrah je z občudovanja vrednim mirom in potrpežljivostjo obvladal. Dasi je z vsemi člani društva občeval tovariško, je vendar njegova osebnost predstavljala avtoriteto. Sam nikdar slabe volje, je vedno našel pot za pomirjenje med člani in poravnal nesoglasja že v začetku. Za njegove zasluge ga je Obmejno prosvetno društvo imenovalo svojim častnim članom iin mu v znak hvaležnosti dalo častno diplomo. Za občino Rateče-Planica je z njegovim odhodom nastala vrzel, ki se bo težko dala zamašiti. Upamo pa, da nas še ni popolnoma in za vedno zapustil, saj Kranjska gora je oddaljena samo eno uro. Dragi Pečar! Vsi Ti želimo srečo na svoji rodni grudi in Ti kličemo: Čaka Te še široko polje, delaj še naprej tako plodonosno za izobrazbo in procvit vasi! Rateče. Dne 9. t. m. ob 7. zvečer je nastal v Ratečah na Gorenjskem pri posestniku Jožefu Omanu požar, ki je hišo in celo gospodarsko poslopje dobesedno upepelil. Ostal je samo še zid. Hiša je stala na samoti, dvajset minut od vasi in predno je prišla pomoč, se je že zadnje goreče tramovje sesedalo na kup. Najbolj tragično je bilo, da je bila tako gosta megla, da se 300 m od pogorišča ni videlo nobenega žara. Gasilci so skozi ogenj, z riziko lastnih življenj, iz gorečega hleva nosili še žive ovce in tudi iz hiše so rešili še nekaj obleke in pohištva. Pri tem priznanja italijanskim financarjem in fašistom, ki so se jako požrtvovaiko, z gasilci udeležili rešilne akcije. Nesrečni posestnik trpi najmanj 300.000 Din škode, zavarovan pa ni popolnoma nič. Ljudje ga jako pomilujejo in mu pomagajo, tramovje se že teše in v 14 dneh bo streha že stala. V slogi je moč. Ogenj je nastal na hlevu na dosedaj še nepojasnjen način, da bi bila zažgala tuja roka pa ni za najmanjšo sumnjo podlage. Razbor pri Slovenjgradcu. Kmetijsko zborovanje v Razboru pri Slovenjgradcu, ki je bilo prav dobro obiskano, je priredil v nedeljo, dne 13. t. m. tukajšnji kmetijski referent iz Slovenj-gradca. Le-ta je predaval o pridelovanju krme, o krmljenju živine z ozirom na letošnji nezadostni pridelek krme in z ozirom na sušo, o travništvu in živinoreji. Ob koncu živahnega razgovora je župan Knez prosil, naj se izposluje, da se vsake spomladi priredi v Slovenjgradcu potrebni plemenski sejem za mlado živino. Drobne gospodarske vesti Koliko so dale letošnje gobe? Znano je, da je bilo letošnje leto prav bogato gbb, ni pa presegalo prejšnjih let. Poleg ljubljanske okolice, ki se mnogo bavi s sušenjem in prodajanjem gob, je najbolj uspelo gobarstvo na spodnjem in srednjem štajerskem, v Poljanski dolini, Selški dolini ter v Zasavju od Litije do Brežic. Po splošnih cenitvah je bilo letos prodanih do 300.000 kg suhih gob, ki so dale približno 13 in pol milijona dinarjev. 1600 milijonov dinarjev namerava izdati nemška vlada, da vzdrži cene kmetskih pridelkov na sedanji višini. Češkoslovaška je dovolila Rumundji uvoz debelih svinj, kot protiutež temu pa izvozi v Rumu-nijo bombaževo predivo. Uvoz žita se je v Italiji v primeri z lanskim letom precej znižal, in sicer za približno 118.000 stotov. Zavarovalnica Rosija-Fonsier Ljubljana, Pomenskega 18 sprejme zastopnike za vse kraje Slovenije Vse vrste zoboirebcev kupujem po najvišjih cenah M. SPahič Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (za vodo) K Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu metski hranilni in posojilni dom v Ljubljani Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt hranil št 14.25? Brzojavi: „KMETSK1 DOM" Telefon štev. 28-47 VLOGE na knjižice In tekoči račun se obrestujejo po 5 '/,*/, brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po 7 brez odbitka davka n a r e n t o Stanje vlog nad 35,000.000 dinarjev // Rezerve nad 900.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvo, na vknjižbo ln proti zastavi premičnin In vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem račnnn pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE s Ob delavnikih od 8—12'/, In od 3 — 4 */» le ob sobotah In dnevih pred prazniki od 8—12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, StomSkov trg 3 Mcrffia hpamilmcaL Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 s podruinico na Miklošičevi c. 13 ie največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad Din 430,000.000—rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina s vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja ▼ svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice št. 16.138. — Uradne ure za stranke so od 8. do 12Vi. Sadno drevie. Jablane: Šarlamovski, Kanada, gambovec, boboveo, voščenka, Grafenstein, Janatan, černivka, Baumanova re-neta, Damas, kosmač. Hruške: Tepke, vinske moštnice, pastarovke Orehe in divjake nudi po ugodnih cenah Vincenc Strmljan, Tenetiie p. Litija. — Drevje se lahko ogleda pri „Ekonomu", Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Posojila, brezobrestna za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje: »Zadruga" LJUBLJANA Poštni predal 307. Išče zastopnike! se v industrijskem kraju, blizu Ljubljane, tik ob kolodvoru, na naj-prometnejšem kraju enonadstropna hiša, kjer sta v pritličju 2 pripravna trgovska prostora, ter še dve stavbni parceli. — Kupnino se lahko pobota s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. — Naslov v upravi tega lista. zaveden kmet bi moral citati naš list! EKONOM ■■{., ..... • - ' -.■' • -t• v -C i * • - . . v ... . " .' "■ OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI nudi pa najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, kornzo, krmila, špecerijsko blago Ln ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst nmetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split-skegaportland-cementa Kolodvorska ulica štfev.7 Delo v sedanjih težkih časih najde vsakdo še najbolje z uredbo domačega pletilstva v hiši. Mi dajemo vsakomur stalno delo, ker mu izvršeno pletenino odjemljemo, prejo dobavimo in dejo plačujemo, kar izpričuje mnogo zahval. — Če hočete delati in zaslužiti, obrnite se. prosim, zaupno za brezplačne prospekte na tvrdko — Domač« pletarska industrija, Josip KaliS, Maribor, Trnbar jeva 2, oddelek 34. ZAHTEVAJTE VELIKI, BREZPLAČNI, ILUSTRIRANI CENIK! Lonec Din 3-50, 4-50, 6'75 Mcsorezuice 44, 67, 85 Din Krožniki Din 3-40, 4-50, 6'50 Budilke 30, 45, 60 Din Nahrbtniki 52, 60, 71 Din Ure 40, 53, 64 Din TRGOVSKI DOM STERMECKI - CELJE it. 63 V.. Cpefeo in stvešnihe vseh vrst, za zidavo hiš, Iz znanih karlovsklh opekarn SLOMUC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo Generalno zastopstvo za Dravsko banovino » EKONOM« LJUBLJANA, KOLODVORSKA vw>((ywyyyyyyvwwvwv Pri nakupu zase in za družino se Vam priporoča domače staro podjetje lana SfrHarjeva - Lingarjeva ulica. Nudi Vam največjo izbiro modnega volnenega in svilnatega blaga za ženske obleke. — Pliš, žamet, rips za montelne. Pe-rilni modni žamet in porhant. — Za moške obleke črni in modni kamgarn, za zimske suknje črno, sivo in modno blago. Loden za lovske obleke in pelerine. Ogrinjalke, pleti, rute, šerpe, svilnate, volnene, ženilaste. — Domači izdelek prešitih odej. Konjske plahte in ogrski zeleni koci. Poštenost mojega podjetja je znana. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA - Opozorilo preiiierejcem! Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki'prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata ie v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vkljub krizi sklenila, da ponovno zniža cene. Izkoristite pri! ko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatljo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25'—, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatlji. Generalni zastopnik za Dravsko banovino JOSIP JUNC, Liubliana Vrtata it. 4. Uredniki Janko. Vič i 6, — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. —• liska tiskarna Merkur Ipredslavnrk tiskarne;