Rusi oboroženi z leseniini hlodi. Franc Hrastnik piše dne 11. junija svojim domafiiin v St. IiOvrenc nad Mariborom: Ljubi mi stariši! Nekoliko V«m popišem svojje bivanje v bojnem karpat^kem gorovju. Sedaj sem v bolnišnici vsled ozebline nog. Sedaj se mi je začelo na desni nogi gnojiti. Svojo operacijo sem hyaja Bogu že prestaJ. Dne 21. marca, v iiatzburjeni noči, ko je razsajal strašno mrzel, snežen vihar, smo dospeli po težavnem sneženem potu, ki gat bom pomnil vse svoje žive dni, v to le bojno, Karpate imenovano gorovje. Ves zmučen sem mislil, da bomo tam gori našli kakšne baraike. kamor bom malo položil svojo trudno in težko glavo. A našli smo le par iz hojevih vej sestavljenih brlogov, ki se niso -vteliko ustavljali groznemu viharju, pa še ti nam nekjaterim niso služili za tajŁ-raitni odmor, ka.jti nemfudoma nas je Slo nekaj takoj na pajtruljo. Vlačili smo se med 2—3 metre debelimi sneženimi nasipi. Obleka mi je postala kot lesena, obraa toi je krila ledena skorja, zdelo se mi je, kot bi mi rezal meso raz njega. Pomilovanja vredni vojaki, ki so se pred na$ni raesoai januarja in februairja tu gori na tem snež^nem gorovju že tako hrabro borili z Ruai. Dne 25. marca sem se kot črnovojnilk udeležil prvič Ijutega boja. Rusi so pridrli od obeh strani od 3!>redi in od zadi. ker je bila naša bojna črta na desni strani predrta. Bilo jih je kot listja in tratvie, da je vse zamrgolelo po vrhu, pritulili so kot znoreli. Iraeli so dve vrsti orožja, eni puške, drugi pa lesene kole ali hlode. Kaj ne, čudna prikiazen iuai modernem bojišču! Daii emo se s krogljami in na bajonet, da so kar ovilile svinčenke mimo mojih ušeg, a moja glavta je še ostala cela, gotovo ker je na fepi bila pripeta podobica na&e ljube Brezmiadežne^ Zaman je bila naša korapa, vsled velike ruske prenio6i smo se morali nagloma umal^niti, a sovražnik nain jo hitro sledil in nas še trikrat med ]X)tjo obistreljeval. ^alibog, izgubil sem tam gori zvestega prijatelja Albfina Kraner, kmečkega sina iz naše župnije. Bil je res blagja in pošlena duša. Poizvedel sem le toliko o njera, ker sva se bila v temni no6i razgubila, da je bil ranjen in je gotovo prišel v ujetništvo. Bog da,j, Sa se yme zopet zdrav. To je bil zajne prvi spopad z Rusi in sem si ga tu'di najbolj zapomnil, kajti navijati sem jo moiial čudno, da me ni doseglja ruska golazren. 03 tedaj naprej sem bil tolikrat v ognju, da ne vem gotovega števila povedati. Preprigan sem, da me ščiti moja maim3ča Marija, pod koje varstvo sem se pred odhodom na bojišče popolnoma izročil. Velikonofini praznlki so bili p(aŁ tudi dokaj živahni. Vse tri dni nas je obstreljeVala ruska artilerija. Na Velikono6ni poiTdeljek mi je ruska granata z zemljo pomeSala mojo juho, ki sem si jo sam pripravil, ali meni se ni nič huflega zgotiilo. Kako smo z Rusi zamenjali bojno srečo in so jo oni navijali poŠteno pred nami, kako se nam godi sedaj tu v Galiciji, pa prihodnjič, kaiiar bom zopet imel priložnost. Komaj sem konfial to pismo, zapuš5am zopet našo bolnišnico in, se vračam ob palici nazaj. na bojno črto. Na svH'denje!