jtmiTKD' :®TATB S ^TAR pbonds JaM0r " i STAMPS LETO XLVI. — VOL. XLVI. IERISKA \ A J /y "ce/ AMERIC^V IN LAlS. £ "PIT FOREIGN ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 3, 1943 je I ezn»ški bombniki so planili na skupino 14 jamskih ladij ob Novi Gvineji ter jih razpršili na vse strani. Boj se še nadaljuje. Potopili ali Poškodovali so najmanj 4 ladje. I f ____._— Upniški gi. stan v Afriki, 3. marca. — Zavezniški letalci, ki lk.j0Vali slabemu vremenu, so razbili močno japonsko ladje-[pošlT ^ bUžal° Novi Gvine;ii- Letalci s0 z bombami PotoPiU , l0vaH najmanj štiri japonske ladje, ostale so pa razpr- ;ojeVJe stfani. V konvoju je bilo 14 ladij.__ ' lad';« tista lupina japon ~ ---J —* f--- t letai i.ev,'a' 80 zavezni- [Koveg • 3atrulje spazile bli" % in ki se je po- Hjafi ' Novi Gvineji, da i pjuij p0nske čete. Japon-a, v zavetju megle in !Kja rta ia!VeZniški letalci so pla-NVreD°nskoflotilo kljub sla-13 j Najprej so uni- fcpJJ^ letal, ki so krila "soih*. ' Pa vsipali bombe 11 transportne ladje. j^riih ladij so do- bile tudi mnoge druge občutne poškodbe. Zavezniški letalci iščejo zdaj razpršene ladje. Zavezniški piloti so spazili to ladjevje" še v pondeljek, toda radi skrajno slabega vremena niso mogli do njih. Zavezniki so imeli pri tem napadu zelo majhne izgube. Japonci so poslali včeraj 15 bombnikov nad pristanišče Darwin v Avstraliji. Toda zavezniška bojna letala so se zapodila proti njim in jih sklatila šest. >varna Parker Appliance priredi dobrodelno Predstavo v korist Rdečega križa : Vnom fl v - :e Vfil «a zbere kolikor !a klr ? vS0t0 za sklad Vip1'^' k0**0 priredili ^varietnai'ker APPliance Co. .»vditj.^dstavo vmest- ■io "iMp J1, Naslov pred- 1 'aments of 1943." , v v PrVi tK"'jeti uslužbencem 'n3ih družinam in ' ričakujejo, da bo-Wiiiesle $5,000, kar Vloge imajo v rokah izključno uslužbenci Parker Appliance in sicer bo nastopilo v raznih vlogah 180 oseb. Poleg orkestra, ki setoji iz 18 članov in pevskega zbora 90 oseb, bo nudila predstava najrazličnejšo in privlačno variacijo. Mnogo uslužbencev je, ki imajo glediško vežbo, pa so zdaj zaposleni pri tem industrijskem podjetju, ki izdeluje važne dele za letala. __ £".*» želnni- isr** >vcie Na a«1 Si ai« $ '"V sf ev >encev ulične že-ndu -ie vpraša- 'SCtV mezdi za 18 I, v znesl° na leto Plačah. Do-N wb,a med »"i j o in S4 ek!a včeraj- .Selili lansko le- /2c na uro. S '1.% panjem bi dobi ^ftia^0' VOzniki Pa ačatem usluž-na leto $8,000,- S^nci 5lC,!? potopili C^h ladij . So ameriške M,.'""« peth0dnem Pacifi-' S Zl JaP°nskih to-' Vrtala Pošk°dovali. J1 C^racijo ^^bolnišniei je sre- k danica dr. Col- 22 SDZ * i 3608 Daise Ave. Qlu še niso dovo- Od 400 do 500 bombnikov je napadlo Berlin London,—V pondeljek ponoči je napadlo Berlin, kot se sodi, od 400 do 500 bombnikov. To računajo po tem, ker se z napada ni vrnilo 19 bombnikov. Na Berlin so pa zmetali do 900 ton bomb, kar je dvakrat toliko, kot so jih še Nemci zmetali nad London v eni noči. -o—- Predsednik unije odstopil radi vprašanja vojaščine William Donovan, predsednik centralnega koncila CIO unije, se je včeraj odpovedal predsedništvu. Kot vzrok je navedel, ker je koncil odglasoval, da bo zahteval za svojega tajnika Stevensona oprostitev od vojaščine. Meso bo racionirano menda s 1. aprilom Lokalni urad za kontrolo cen NOVI GROBOV! Andrew Wozniak Po kratki bolezni za srčno hibo je umrl Andrew Wozniak, star 35 let. Rojen je bil v Cleve-landu. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Clernt, mater Frances, šest bratov: Pvt. John, Pvt. Theodore, Pvt. Bennie, Sigmund, Pvt. Stanley, Frank in dve sestri, Mary, Helen. Pri Cleveland Press je bil zaposlen 13 let, zadnja tri leta pa pri Cleveland News kot poslovodja razdaje. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na Kalvarijo. C pi. William Connolly Sinoči je umrl v vojaški bolnišnici korporal William B. Connolly, star 34 let. Pred enim tednom je prišel iz Floride na dopust, zbolel in se podal v bolnišnico. Stanoval je na 1447 E. 173. St: Rojen je bil v New Yorku. V armadi je služil sedem mesecev. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Annie, roj. Gerbec, v Detroitu, Mich, brata George, v New Yorku brata Charlesa, Austina in sestro Jeanette v Santa Monica, Cal. pa sestro Irene Stafford. Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Cas pogreba Še ni določen. Dospeli na pogreb Na pogreb Ane Franik je dospela njena mati Albina črn-kovič iz Granite City, 111., ter njena teta Adeline Smith iz Chicaga. Na pogreb očeta Aleiksija Zaleski, ki bo v soboto, je dospel sin George iz taborišča Forest, Tenn. -—o- Za razvedrilo vojakom Za Cathedral kantino je darovalo društvo Martha Washington št. 38 SDZ $5, Mrs. Suban iz 704 E. 157. St. pa $2. Prav lepa hvala. _____ BOJNA FRONTA BERLIN—Berlinski radijo je včeraj naznanjal, da je bil zadnji napad angleških bombnikov na nemško prestolico največji v tej vojni. Nemci priznajo, da je bilo ubitih 191 oseb. RUSIJA—Ruske a r made napredujejo na treh glavnih frontah južno od Moskve. Včeraj so okupirali Rusi dve veliki mesti zapadno od Har-kova in eno zapadno od Kur-ska. Nemci dtifcivajo ojače-nja iz Nizozemske, da ustavijo zmagovite Ruse. AFRIKA—Angleži so včeraj z uspehom odbili ; štiri nemške napade v s e v e V n i Tuniziji. Nemci so se morali končno umakniti. Ameriške čete so zasedle mesto Sbeitla v centralni Tuniziji,- d o č i m se Rommelova armada umika proti obrežju Sredozemskega morja. ITALIJA — Premier Mussolini je ukazal, da pride z ruske fronte 10 italijanskih divizij. Vzrok, najbrže: 1) da dobi ojačenje za obrambo Italije v .slučaju invazije zaveznikov, 2) kerf so bile italijanske divizije močno razredčene vsled izgub. Poroča se tudi, da sta se Hitler in .Mussolini zadnjo sredo tajno sestala na meji Italije in Avstrije. ---o—!- McArthur je povabil ChurcM&a- London.—Premier Churchill dobil od generala MacAr-thurja povabilo, naj obišče vojno zono v južnem Pacifiku. MacArthur pravi, da bi Churchillov obisk več zalegel, kot pa en kor novega vojašštva. Churchill je javno pohvalil ameriškega generala za izbor-no v o j s k o v a n j e na Dalj nem vzhodu. Lepa izbira pohištva Pri Norwood Appliance & .Furniture, 6104 St. Clair Ave dobite lepo izbiro raznega pohištva za hišo in dom. Cene so še vedno zmerne. _ njo se bliža čas obračuna in na cisti morajo praznovati svojo obletnico z ukazi, ki jasno dokazujejo, da so na robu prepada. . . To novo nabiranje moštva in delavnih moči, ženskih in moš-dh, bo poostrilo tragični položaj Sloveniji. Toda naš narod se mora upirati in vedeti, da vsakdo, ki izvršuje ukaze Hitlerja ali njegovih hlapcev Italijanov, dela v prid sovražnikom svojega naroda; kdor se poda v službo ie Anglija je povabila našega župana Lauscheta na obisk za 10 tednov I Clevelandski župan Frank J. Lausche bo od-| potoval jutri večer v Washington, kjer se bo natan-brezmejno trpljenje; a tudi za-jčneje seznanil z nenadnim povabilom angleškega a-i TV» 1 r* 1 of vol"* rr. i r /-» -v rv» i a Ir i rv r-» i n i i vrv /-J »-v ^s. * m l— •• Nacistična mobilizacija vse Evrope London, (Radio prejem na služba) — V teku londonske ra-rio oddaje v slovenščini je razpravljal govornik o Hitlerjevi izjavi glede splošne mobilizacije: vse Evrope za boj proti zavezni-j com. Hitler je razglasil to naredbo na dan obletnice osnutka nacisti-' čne stranke, ki je uspela za via-j dati v Nemčiji, osvojiti ogromna ozemlja in pahniti ves svet v ministrstva za informacije, ki ga je uradno povabilo, naj pride prej ko mogoče v Anglijo. Ko smo o tem vprašali župana, je rekel, da mu ni dozdaj nič drugega znanega, kot da je povabljen v Anglijo za kakih I 0 tednov in da ga je o tem obvestil včeraj opoldne telefonično naš vojni informacijski urad iz Washingtona. Včeraj še ni vedel, kako se bo odločil, ali bo šel, ali ne. Toda iz Washingtona poroča poročevalec za Cleveland Press, da bo misija župana Lauscheta obstojala v tem, da bo imel govore na javnih shodih o ________________ .. ameriških načrtih po vojni; obiskal bo angleške in- Nemcev ali Italijanov in uporab-1 dustrijske centre ter obiskal vsa taborišča po An-lja orožje proti svojim bratom,! g^liji, kjer so ameriški vojaki. je izdajalec Srce in hladni ra-, Angleži bi radi dobili kako vplivnejšo osebo zum, oba velevata Slovencem slo-,. ,, ® v. - , » go v boju proti skupnemu sovra-l}z kakega večjega industrijskega mesta v Ameriki, žniku in obsojata bratomorni boj | ki bi ponesel ameriške ideje v Anglijo in kot se je na račun fašizma. j izjavil Chalmer Roberts, pomožni direktor angle- -o- ^ iškega informacijskega urada, bi bil prav župan Knox misli, da je 300 osi-, Lausche najboljši mož na mestu, ker si je pridobil ških podmornic točasno j že tak velik sloves med uradnimi Amerikanci, kot na morju | pri predsedniku Rooseveltu, načelniku urada za Washington. Mornariški taj-1 vojno produkcijo, Donald Nelsonu, zakladniškemu nik Knox .at-nna; da ima danes jniku Morgenthau-u in drugih odličnih osebah. osišče na razpolago 300 e . . . , v ® žnemu delavcu, Jim Rotterju ter! Frank, kot vojak in kot župan takega mesta njegovi dobri soprogi, prijeten kot je Cleveland, temu vabilu se moras odzvati brez družabni večer v Slovenskem ugovora! Narod računa na to! društvenem domu na Recher Ave. Ob tej priliki so dobri go-J 25 LET y ARMADI vorniki poudarjali zasluge, ki si j^jjgg; DOPUSTA jih je iztekel Mr. Rotter za euclidsko naselbino, zlasti pa zaj March Field, Cal. — Narednik društveni dom, za katerega je jjarry Darby je vstopil v ameri V Euclidu se je mudil kot gos družine Ogrinc iz 887 E. 209. S nečak Albin Rozman, doma iz Ely, Minn. Albin služi pri para šutarjih v Fort Bragg, N. C. ;oliko žrtvoval. Mr. in Mrs. Rot-;er sta bila globoko ginjena nad pozornostjo, ki so jo jima izkazali prijatelji. Cankarjev glasnik preneha Odbor Cankarjeve ustanove je sklenil, da s februarsko številko j letih ni niti prenehati z izdajanjem mesečni-1 dopust, ka "Cankarjev glasnik." Bilo je!-■■ — ško armado pred 25 leti in je še vedno v aktivni službi. V prvi svetovni vojni je služil pri zasledovalnem škadronu v Franciji. Harry ima rekord, da v vseh 25 enkrat vprašal za RFC je posodila Kanadčanom 5 milijonov Washington. — Rekonstruk-finančna korporacija je posodila kanadski rudniški družbi, Steep Rock Iron Mines $5,-000,000. Ta družba išče novo rudo v provinci Ontario in je v ta namen, potrošila že nad $1,000,-000. Zed. države bodo dobile mnogo milijonov ton rude iz Kanade. DELA BO ODPRTA 8. MARCA premalo zanimanja za ta mese-| p0oREr>OVALNICA ZA ŽENSKA čnik, ki ga je najprej urejeval/ ^^^ ------» Etbin Kristan, zadnje leto pa Ivan Jontez. Vsak bo dobil pred-plačano naročnino povrnjeno. Sirovo maslo bo tudi najbrže racionirano Iz Washingtona se poroča, da urad za kontrolo cen študira načrt, da bi dal v racioniranje sirovo maslo, sir, kuhinjsko zabelo in olja. Ako bo načrt izveden, bo pričela vlada s tem ra-cioniranjem okrog 1. aprila. V pondeljek 8. marca bodo odprli na 1020 Euclid Ave. v Cleve-landu posredovalnico za ženska dela. Namen tega urada je re-krutirati v 6 mesecih 40,000 žensk za vojno industrijo. ženske iz Clevelanda in pred mestij se bodo tukaj lahko registrirale za delo. Ako bo zanje delo na razpolago, jih bodo takoj poslali na delo, druge pa potem, ko ba zanje kako pripravno delo odprto, ženske dobe tukaj vse podrobnosti glede dela. V prihodnjih šestih mesecih bodo potrebovali v Clevelandu 27,000 žensk za delo, do konca leta pa najmanj 40,000. Urad se nahaja v Union Commerce Bldg. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 81)7 St. Clair Ave. JAMFP DKBEVEO Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Zn Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamema številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. 8. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months _Single copies 3c____ Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act ol March 3d. 1878. No. 52 Wed., March 3, 1943 Daj, brate, milodar Rdečemu križu Ameriški Rdeči križ ima danes največjo nalogo, kar jo je imel še kdaj v zgodovini. Dvojno nalogo ima, na doma'ci in na bojni fronti. Da bo mogel vsaj delno izvršiti svojo ogromno nalogo, vpraša ameriški Rdeči križ za prostovoljne prispevke v vsoti 125 miljonov dolarjev. K tej vsoti naj bi prispeval Greater Cleveland vsoto $1,780,000. Od njega ustanovitve leta 1864 je vesoljni svet priznal veliko sama-nitarno delo, ki ga vrši Rdeči križ po vsem svetu. Da, po vsem svetu vrši ta dobrodelna organizacija svoje de- ...........lo in pri tem ne pozna razlike med plemeni, ne med prijatelji in sovražniki. Vsak, ki je potreben pomoči, jo dobi, ako ga more doseči ta organizacija s svojimi razsežnimi vejami. Ameriški Rdeči križ vrši svojo pomoč trpečim in potrebnim, od raznih naravnih katastrof prizadetim. Njen delokrog pa seže tudi do vsega bojnega'polja, kjerkoli se naši fantje bore za dom in narod. V vsako taborišče seže pomoč Rdečega križa, kjerkoli služijo naši fantje, pa i naša dekleta ki so se v tako sijajnem številu odzvala klicu domovine. Od kvote $125,000,000, ki jo želi nabrati ameriški Rdeči križ po vsej deželi, potrebuje $45,000,000 za več kot 3,700 svojih podružnic v Zed. državah, ki imajo predvsem nalogo pomagati družinam, ki so dale svoje člane v vojno. $80,000,- 000 pa bo šlo za pomoč na raznih frontah. Sledeče številke naj vsaj nekoliko nudijo pogled v ogromno delo, ki ga. vrši Rdeči križ. Treniral je na tisoče delavcev, ki služijo pri vojaških edinicah v bolnišnicah in socialnih centrih. Treniral'je 5,500,000 oseb za prvo pomoč. Rekrutirai je 28,000 bolničark za armado in 15,000 za doma. Treniral je 50,000 oseb, da pomagajo v bolnišnicah, ako ni dovolj diplomiranih bolničark. Dal je poduk 900,000 osebam za pomoč v domovih. Napravil je več kot 520,000,000 obvez za ranjence, ki bodo poslane na bojišča. Ustanovil je centre za oddajo krvi v 24 mestih, kjer je zbral že več kot 1 800,000 pintov krvi za transfuzijo ranjencem. Poslal je ze več ko*; 1,040,000 zabojev živil vojnim ujetnikom. Dal je pomoč več kot 1,000,000 vojakom ali njih družinam in 70,-000 bivšim vojakom ali njih družinam. Ustanovil je 150 družabnih klubov preko mtfrja za vojake. • To je nekaj podatkov ogromnega dela, ki ga vrši in ki ga mora vršiti Rdeči križ. In bolj ko se bo vojna razvijala, več pomdči se bo zahtevalo od Rdečega križa. Zato poudarjamo, da je to delo, katerega mora podpirati vsak! Spas Slovencev je samo v Jugoslaviji « Nedavno je govoril dr. Kuhar, katoliški duhovnik in jugoslovanski poslanik pri poljski vladi v Londonu, zelo pomembne besede po radiju Slovencem v stari domovini. Dr. Kuhar je povedal, da je obiskala delegacija ameriških Slovencev pomožnega tajnika ameriške vlade, dr. Sumner Wellesa, in podala obširen in obilno dokumentiran memorandumi odporu in trpljenju slovenskega naroda ter zahtevo po združitvi vseh Slovencev v Jugoslaviji. Dr. Kuhar je izjavljal, da se zahvaljuje ameriškim Slovencem za uspešno obveščevanje ameriške javnosti o križe- vi poti našega naroda in za uspešno tolmačenje njegove borbe in njegovih želja. Nato se.je dr. Kuhar bavil s posetom nevvorškega nadškofa Spellman v Vatikanu in z govoricami in intrigami, ki se pletejo okoli tega obiska. V zvezi s tem obiskom je začela nemška propaganda širiti fantastične vesti o ustanovitvi neke katoliške države v srednji Evropi. Ta država naj bi se raztezala, bodisi s Poljsko ali brez nje, od Baltiškega morja pa do Jadrana. „ "To so prazne fantazije nemške propagande, je izjavil dr. Kuhar. "Mi katoliški Slovenci z vso odločnostjo odklanjamo take fantastične načrte. Mi smo in ostanemo Slovenci in hočemo ostati z brati Srbi in Hrvati v Jugoslaviji. Skupaj se borimo in trpimo, skupa>hočemo tudi zmagati. Tisočletna izkušnja, vsa zgodovina nas uči, da ne moremo živati v skupnosti ne z Nemci ne z Italijani. Po vseh teh izkušnjah, po grozodejstvih, ki jih Nemci in Italijani vrše nad našim narodom, je taka skupnost nemogoča. Ne bo nas pre-varila nova uniforma, pa najsi bo katoliška. Mi ljubimo svojo vero, ali ljubimo tudi Jugoslavijo. Na grobovoh naših ljudi in razvalinah naših domov ne bomo govorili o taki katoliški državi. Te žrtve in te razvaline nam dajejo pravico, da sami o sebi odločamo, nešteti slovenski grobovi in pogorišča slovenskih vasi pa so tudi začrtala naše bodoče meje na severu in zapadu. Taki poskusi in načrti nam zopet in nanovo pokazujejo, da bomo le v slogi dosegli svoj cilj. Še vedno prihajajo vesti o domačih sporih v domovini in naši sovražniki jih spretno zlorabljajo. Slovenske žrtve, tako dragocene, izgubljajo f BESEDA IZ NARODA f Janko N. Rogelj, gl. predsednik ABZ: Pomožna akcija in Rdeči križ ' ^-Ji^ ^Hc^ ^ii^fc^ ^iBc^^^Jl^ ^ilc^^jJc* ^ijt* li^fc^ lile® ^iBc^ i^fci* ših Slovencev in Slovenk, katerih še nobeden ni vprašal, da naj prispevajo v sklad JPO,SS. V mesecu marcu pa pokažimo, da smo zvesti in vredni državljani velike in svobodne ameriške republike, ki nas je sprejela za svoje državljane. Pomislimo, kaj bi se zgodilo nam, če bi bili onkraj morja med našimi rodnimi brati, že iz te velike hvaležnosti napram usodi, ki nas je pripeljala v Ameriko, storimo svojo dolžnost. Amerika je prva! Kadar nas ona kliče, je to glas naše skupne matere, ki prosi za vse one, ki se borijo in umirajo za nas. čas je, da vsi delamo, vsi žrtvujemo in vsi dajemo. Darujmo in prispevajmo vsi za Ameriški rdeči križ! Glavni tajnik slovenske sekcije JPO je dobil iz Washingtona, D. C., pismo, da je "The President's War Relief Control Board" sprejel resolucijo, v kateri se apelira na vse vojne pomožne akcije, da prenehajo z nabiranjem denarnih prispevkov v mesecu marcu, ker je mesec marec v letošnjem letu z odobritvijo predsednika Roosevelta odbran le za nabiranje denarnih prispevkov za Ameriški rdeči križ. Slovenci in Slovenke, darujte in prispevajte za Rdeči križ, pomagajte tej samaritanski organizaciji, kolikor pač morete. Vsi darujte, saj vsi veste, kako veliko in plemenito delo vrši ta člo-večanska organizacija v vojnem času. Glavni blagajnik slovenske sekcije JPO mi poroča, da je v mesecu februarju prejel sledeče prispevke: Mr. in Mrs. George Radeff 1.00; A. Cedilnik, blagajnik lokalnega odbora št. 34, Detroit, Mich, je poslal $113.00; od Slo venic Publishing Co., New York, N. Y., je dobil $4.00; in Alexander Skerly, blagajnik lokalnega odbora št. 25, Claridge, Pa., mu je poslal vsoto $300.00. Skupna blagajna slovenske sekcije JPO je bila dne 28. februarja 1943 — $42,934.89. To .je že lepa vsota, toda bila bi lahko še večja, če bi se vsi zavedali neznosnega položaja naših bratov in sester onkraj morja. Slovenski list, Jugoslovahski Obzor, je v mesecu decebru poročal o veliki ' lil1 • posnemanja vredni kampanji za JPO,SS ki se je završila v Milwaukeeju in West Allisu, kjer so šli nabiralci in nabiralke od hiše do hiše nabirat denarne prispevke. Tako organizirana kampanja je prinesla $2,312.40. Lokalni odbor št. 5 'je poslal glavnemu blagajniku že $2,815.95. To je res lepa vsota za obe naselbini. če bi vsaka naselbina napravila take nabiralne kampanje, potem bi imeli veliko več v naši skupni blagajni. Hvala lepa vsem, ki so bili zaposleni in so se trudili v tej kampanji. Narod I vam bo hvaležen v domovini, in' naselbini Milwaukee in West, Allis sta dokazali, da čutita z za-. sužnjenim narodom onkraj morja. Denar, ki je nabran za našo pomožno akcijo, je seclaj naložen v vojne bonde ter pomaga naši ameriški republiki. Glavni blagajnik je kupil že za $37,259.00 vojnih bondov. S tem je dokazano, da naj prvo pomagamo s tem denarjem Ameriki, in ko bo konec vojne, bomo s tem denarjem pomagali našim bratom in sestram onkraj morja. Lačni in potrebni bodo vsi, ko jim zopet zašije sonce svobode. Glavni tajnik JPO,SS mi je poslal pismo blagajnika lokalnega odbora št. 13, Sharon, Pa., kateri mu je poslal ček za vsoto 74.62. Darovali so posamezniki; društvo Slovenec, št. 262 SNPJ je prispevalo $5:00, pri igri mladinskega krožka št. 21 SNPJ in kazanja^ slik so dobili $23.72. Hvala zavedni naselbini! Vaš dohodninski davek Piše Wm. J. Kennick Ker sem izpolnil pole za več kot 500 davkoplačevalcev, sem imel priliko opazovati kakšne napačne pojme ima povprečni davkoplačevalec glede dohodninskega davka. Želim tem potom razjasniti nakatere točke glede dohodninskega davka. Nekateri plačevatci mislijo, da se "Vojni bondi" takozva-ni "Defense Bonds," lahko odbijejo od dohodkov. Eden izmed davkoplačevalcev je zaslužil $3,000.00 in je rekel, da je kupil za $500 "Vojnih bondov." Vprašal me je, ako jaz lahko odbijem vsoto $500 od njegovega zaslužka, tako da bom zapisal na polo, da je zaslužil samo $2500. Odgovor je, seveda, da se to ne more" storiti. Jasno je, da davkoplačevalec lastuje te bonde in da jih lahko proda, kadar želi. Če bi se vojni bondi lahko odfeil od zaslužka, bi davkoplačevalec lahko kupil za $2000 bondov 10. marca in potem vložil "Income Tax Return," v katerem bi bilo označeno, da je zaslužil samo $1000. Cez dva tedna bi pa davkoplačevalec lahko prodal iste bonde, in dobil svoj denar nazaj, in bi se iznebil plačevanja davka. Torej je jasno da se bondi ne morejo odbiti od zaslužka, ali od dohodkov. Ob 20-Ietnici društva Soča št. 26 SDZ Cleveland, O.—Ker nočemo prezreti svoje društvene navade, zato je članstvo društva Soča št. 26 Slovenske dobrodelne zveze na zapadni strani našega mesta sklenilo, da bo praznovalo 20 letnico svojega obstanka s primerno zabavo in sicer ir soboto 6. marca v Domu Zapad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave. Pri.četek ob osmih zvečer. Dolžnost vse članov in članic našega društva je, da se gotovo vsak udeleži te zabave svojega društva. S svojo navzočnostjo boste pokazali, da se resnično zanimate za napredek društva in organizacije. Vljudno je vabljeno vse članstvo bratski'h društev in cenjeno občinstvo na obilen poset. Orkester bo igral za stare in mlade. Saj veste, da kadar zaigra Rudy Sinicic in njegovi fantje, da je vse na poskok. Za točno in dobro postrežbo pa je V mesecu aprilu naj bi zopet j na delu zato izvoljeni odbor, ki bo skrbel, da boste z vsem v danih razmerah dobro postrežem. Torej, na svidenje v soboto 6. poživela naša pomožna akcija. Lokalni odbori naj bi zopet sklicali svoje seje, kjer bi se organizirali za nabiranje denarnih prispevkov. Veliko dolarjev bij marca zvečer v Domu Zapad-se še dobilo, ako bi naši zavedni nih Slovencev in bratski po-rojaki in rojakinje šli od hiše do' zdrav, hiše. Koliko imamo danes še na-1 Joseph Miklus, tajnik. svojo vrednost in svoj pomen zaradi te.nesloge in medsebojnih bojev. Ponovno vas prosim, zedinite se, bodite složni, ne izgubljajte časa, ura odločitve je blizu!" Govor Bogdana Radice Jugoslovanom G. Bogdan Radica je govoril Jugoslovanom v domovini dne 15. februarja 1943 preko Columbia Broadcasting Systema. Svoj govor, iz katerega navajamo nekatere izvlečke, je začel s stihi pesnika Vladimira Nazora: "Slaga ko reče da smo lovor grana melem na rani duga u oblaku. Mi porod jesmo vuka i arslana što davno bješe i sad' je u nami. Gle stara snaga tj era čvrstu ruku da digne zide porušenog hrama." (slovensko) Laže kdor pravi, da smo lovor veja, balzam na rani, mavrica na nebu. Mi smo zalega volčja, levji rod smo, zdaj kot od nekdaj duh nas ta prešinja. Glej, stara moč nam žene krepko roko da dvigne stene porušenem' domu. S temi verzi je veliki pesnik jugoslovanskega dinanizma, Vladimir Nazor, pred več desetletji, ko se je ustvarjala Jugoslavija, prerokoval veličino našega naroda in njegovo neupogljivo odpornost. Takšen, kakršnega je izklesal pesnik v svojih močnih besedah, stoji danes naš narod v tej vesoljni človeški tragediji. On ni balzam na rani, niti mavrica pripeta na nebo—z levjo silo si bo sezidal iz razvalin totalitarne tiranije enega najlepših domov v skupnosti človeštva in eno najmočnejših trdnjav svobode na svetu. Po predsedniku Rooseveltu in podpredsedniku Wallace-u ima Amerika danes jasno in določno misel o tem ,kaj morata svet in človeštvo ustvariti iz te vojne. Amerika ve, da zdaj mali človek iz naroda največ trpi. Vojna teh skromnih ljudi mora na koncu prinesti skromnemu človeku iz naroda varnost in mir. Sicer ne bo prišlo do trajnega miru. Narodne množice bodo morale torej to-pot zaradi svojih velikih žrtev same odločevati o svoji usodi v miru, kakor one danes odločujejo v vojni. V sedanji vojni, odločilni bojevniki niso le vojaki na bojišču, temveč tudi delavni ljudje v ozadju. Ta mali človek iz naroda čegar trpljenje je neizmerno—kmet, dela v e c, obrtnik, intelektualec, duhoven, mlekar, šofer, ves ta široki, ogromni svet mož, žena in otrok—bo prišel iz sedanje vojne bolj močan in z večjimi pravicami, ter bo dal trajnemu in varnemu miru njegovo pravo obliko v federativno urejenem bratskem svetu, katerega bo ustvaril. To je smisel vojne, ki jo vodi Amerika. -o- Varuj se plavolask ... Po statističnih ugotovitvah nekega portugalskega psihiatra je upravičen šlager: "Varuj se plavolask ..." Ta zdravnik je preiskal vzroke samomora pri 600 samomorilcih. Dognal je, da je od teh 600 samomorilcev šlo 280 moških v prostovoljno smrt zaradi nesrečne ljubezni, in od tega 193 zaradi nesrečne ljubezni s plavolaskami, Crnolaske so bile le v 60 primerih vzrok samomora, ostale so bile brunetke in druge. S tem pa še ni rečeno, da so bili ti moški pametni. Pameten moški si ne bo vzel sam življenja ne EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJJA Slovenska moika zveza v m Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, Ohio. 1939 Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABN^ § 2i ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravnik Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem pogrebnih stroškov. članu i Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske o> GLAVNI ODBOR: MC Častni predsednik: PRED UDOVICH, 183—22nd St.. Barbed Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland. Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane.^ Drugi podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser A ve, & Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. n Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland. <->■ NADZORNI ODBOR: K if Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. *' berton, O. Drurri nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave",„nd, Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Clever FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 Cleveland. O. „. )!i, Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., G'ri Tretji odbornik: JOHN ROŽAMCE, 469 E. 149 St., Cleveland, Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske M 1067 Sutherland Ave., Akron, O. in koj ve< >os 8Z10 fcrj; K ti. t Pi etf Cenjeni člani Slovenske moške zvez« Z dnem 1. marca se je pričela četrta kampanja^^ ^ nje nobenega članstva pri Slovenski moški zvezi in tr»! S mesece. Pretekle kampanje so trajale po šest mesec®^ p ^ zelo uspešne. Torej, letos pa upamo storiti delo „, ------ , ------ -------- fit0r'!,l ife^ | ■Sii s s He Jo, H 10 H »o i nec član naše samo moške organizacije, čas je, da ^ . moški in mladeniči v eno zvezo, katera bo glas vff ^ f I j, 0 riških Slovencev v pravem ameriškem duhu. se »", C do i :ft Ki! ToreJ V v umuMimiMiM \ Če 1 verjamete ^ al* pa ne iiiiiiiiuiiiiimii Ongav.. Lojze iz Newburga rad pripoveduje sledečo. Tega pa ne vem, če se je pripetila njemu, ali komu drugemu. Pa saj to ni važno, samo da se je, ker če se ne bi, bi .jaz imel zdajle prazno kolonco, kar bi prineslo d (S velikih zamer pri mojih cenjenih naročnicah. Torej naprej do stvari. Nek rojak je obhajal rojstni dan svoje ljube žene v znani gostilni. Bil je sam, kakopak. Saj mora vendar eden biti doma in ker žena podpira tri vogale pri hiši, .ie pustil mož ženico doma, da se hiša ne sesuje, kar M manj a vreau«. v''|m. kal ga je, da jf ^ ^t klo, po stari/1 ■ • navadi in šegi- » ^ n; je zelo priporoc redno. Mož je bil venski narod! _ J ali Je. ^ J« 1 J l" i kalaj J toi, Ne vem, vesel, ker ženica učaka*® - jf ; -nih dni, ali ^ ^ jih je. Pa naj „ • f>, ie hoče, mož se Je ^ cejal, da se Je kadilo. V gostilni A delo do cilja, katerega še ni videla nobena druga o nizacija. V slogi in nepristranosti bomo dosegli K Z bratskim pozdravom, , lih } Vincent H. LauterJ^V «i --—---^ 'Jet 'Sli !f?a< to \ h pa j jutranje ure. 1. ^ ber in krščansK .g(1i svoji sladki f1' ,r zabil, da je ZeJce> in da je treba ^ ne, da bo še1 ,t. tem pa domo^ jJ prikupil svoje^, ^ nem bo pa dot>e Je S \ \ H \ 'k Ob s- vo delo. zaradi plavolaske, ne zaradi česar drugega, ker ve, da mu je življenje Bog dal in mu ga lahko tudi Bog edini zopet vzame. -o:- Brigadni general Benjamin O. Davis je bil prvi črnec v zgodovini Zed. držav, da je dosegel ta vojaški čin. Imenoval ga je predsednik Roosevelt leta 1940. i« V cerkvi f s. zmanjkalo, p slimo. Maša 9 f Nenadoma se ^ spano pogled*1^ zavpije na ve* ^ —!" Prav tedaJ da, ki je šel »J^ še prijazno d° e mu prinesi, ^ ci iz kuhinje! •S) H št* v ! .H ti Abc «je n Je p'avala po morji mnogo kupčijskih ladij napadel, k. 1 otipa 17 oil" ------1 .•„ i,-..j;____j„i_____x___i. ptica v zraku, ali oropal in ljudi prodal v sužnost. ' u asProtnaca je bila še jjj Kmaio se je toliko cloy .V0 je lahko dose" mI V *las—Še en" , Se Le ^pitan, pa odgo- je ravno toliko, • J nJ' bart. 1 H !e ZODef ! i"1 m°č ubežati> •' ladi- aj jader zadr^- 2n S* ^ tiffin še en top )a Povrai zadene kro" leteie da So kar trske *%laiPa-na Ptuji Sočim,mč ganilo, pravi Z Judje na tej la- 1520® jtA C aPfi! >V ■iti ^f^ dob m oifl ,t^ <'L m Pa je na«ne na stran, CT* ostal°vse pri Han veli ustreliti rjem' Kroglje jf®, l!l,.bii0 'J!veter opletal po i DjJ m j i tffl' ti lep1 'J # fš t«1 kot iudn^ Se Vrivale. — Ne Pn jarbolih % S°.?e pogledovali Ka "gibal Pitan i, kaj to po- SSn ° Jamo "Jihno ladi- StopisSamUluhonemci na Sn!prednji del' Ho, kiPSk0 ter pomeri v Nena JG Stala pri .iarbo-nLa Ptujej ladiji. " ro zadel; dedec •larbolp so za- °ftcli Jadl'a in površ-36 ostalo Poi Imel je tudi sedaj blizo petdeset sužnjev, ženskih in moških na njej in mnogo dragocenih reči j. Ravnali smo s temi hudodelci, kakor je zapovedala ravnati,an gleška vlada z vsemi barantalci s sužnji. Vjete smo osvobodili ter jih prepeljali na suho, blago pobrali, tolovaje pa smo žive pri vezali k jarbolam, razpeli jadra ter izročili ladijo valovom. Na ladiji 'Fortuni' 22. aprila 18** Henrik O**, kapitan." "Bog, ti si mogočen!" vzkliknil je Tomaž, ko je kapitan dokončal pismo, "to je tolovajska ladija Abdalina, na katerej sem bil tudi jaz vjetnik in pozneje moj sin. Pravična božja kazen je dohitela hudobneže, storili so strašno smrt." In njegove oči so iskale med mrtvimi onega, čegar ime je bilo nekdaj strašilo vsem posameznim ladjam. Pri velikej Avstrijski bataljon armade Zedinjenh držav Znani publicist Johannes Steel je objavil v New York Postu naslednji članek: Ko je dr. Oto Habsburg v mesecu novembru 1942 objavil, da mu je War Department Ze-dinjenih držav poklonil za rojstni dan organizacijo avstrijskega bataljona, je takoj izbruhnil silovit vihar protestov, katerim je nato sledila uradna izjava, da je stvar nekoliko drugačna. Akoravno je ogorčenje janvosti poleglo, Cehi in Jugoslovani vendar niso bili docela zadovoljni, toda pustili so stvar pri miru. V začetku je trdil razglas, da bodo sprejeti v ta avstrijski bataljon edinole prostovoljci. Kakor je bilo pričakovati, prostovoljcev ni bilo od nikoder, ako izvzamemo par nadvojvodov druge klase in njihovih po-magačev. Očividno zaradi tega — da ne bi stvar dr. Otona Habsburškega propadla—je bilo nato sklenjeno, da bodo vojaki iz drugih edinic premeščeni v av- 1 strijski bataljon; tako je bil jarboli je bil razpet tolovajski ustanovijeil avstrijski bataljon poveljnik, krog vezi bila mu je zasedena kri na rokah, znamenje, da si je prizadeval na vso moč oprostiti se. Na Tomaževo' in Viljemovo priprošnjo, katerima se je to početje vendar gnjusilo, čeravno niso hudobneži boljšega zaslužili, navezali so mornarji mrtvim težke krogle na noge, zavili jih v plahte ter jih spustili v morje, po mornarske,j navadi; trije to-voliU0 povi zagrmeli so jim v zadnje ■itJ^ie rav V,S-e nemo' i spremstvo. Ladijo pa so navrta-?Siiiet!Zreljenih ja- H na kapitanovo povelje ter jo potopili v globočino. Takov pogreb je imel nekdanji slovenski tihotapec. infanterije Zedinjenih držav v nekem taborišču v Middle Vestu. Avstrijska zastava Taborišče ima poleg ameri-kanske zastave tudi rdeče-belo rdeči avstrijski prapor; Moštvo nosi podobne znake z imenom "Austria" na levem rokavu. Moštvo, katero premeščajo v ta bataljon, je sestavljeno iz bivših državljanov Avstrije, Jugoslavije, Cehoslovaške in Poljske. To so izseljenci, ki imajo že svoje "first papers." Nikdo izmed njih ni imel tako rekoč nobene možnosti, da izbira. Najmanj polovica vpoklicanih v tem bataljonu niti ne zna nemški in mrzi vse, kar se tiče Habsburžanov in Avstrije. V taboru govore vse mogoče jezike: češko, madžarsko, slovaško, poljsko, laško. . . . Zdaj uče te ljudi nemščine in jim intenzivno dajejo posebno politično orientacijo. Pripovedujejo jim, da bodo tvorili, ako ostanejo v tem bataljonu Commando-predstražo, ki bo vdrla v Avstrijo. Mnogi izmed njih se tudi boje — akoravno jim to ni bilo določno povedano — da bi bila dodelitev "second papers," na podlagi katerih postanejo polnovrednih ameriški državljani, zadržana, ako bi zahtevali, da se jih premesti. Prepiri Kakšno razpoloženje vlada v tem taborišču, si ni težko misli- 'Hiii^ti. prepričani-da 'iti n,ii,nekaJ Posebne-.ili plenili soč~<- — Sili vmor'ie- Štirj i>jitm?" Vamo so se ^ zvija'- baU 80 Se še JO-l, Ci!Umljivega:mem Pa nikjer ni : ^ijo «t in V »o 'a ti- bilo m roke ^dno o groza! Ka-je priveza- Jiin pri jarbolih. l'Pljenja. /j i namdrnje-obleka na enJe. da so že straš ,, koien0glodane do kosti V _ 'Podgane so od- nem stanu, 'c>4ui,smrad pri- H naJe skoraj v omo- Vi1j »i Je prevzel em in Tomaž teh »^eč-a Je bil prej ka- Nii. reea Bil '>UjeT^nap0rnag-Saž Jtr°gla odbila ro- 8r0z ga bolj ( » natanjko |»,X St[es« in molče V- Sd' °brnivši se k % Si": ^rt.- r l;A fpj r si; ^ "i strahoviti ji vi Je / f) XI. Poglejmo nekoliko v Ameriko, j Cel mesec je bival že Tomaž' v Novem Jorku, a vendar še ni ^ imel najmanjšega sporočila niti: o ženi niti o svojem mlajšem si- j nu. Veselje, ki ga je prej gnalo j tu sem, spremenilo se je v žalost;: večkrat je obžaloval, da ga Bog ni k sebi poklical, ko. se je boril z morskimi valovi; našel bi bil vsaj zaželjeni mir, katerega tu nima na svetu. Kapitan Viljem, ki je tudi ostal v Novem Jorku, pričakova- j je od dne do dne svoje "Lastavi-I ce," pomagal mu je povsod, koli- j ker je le vedel in znal. V dvaj-j setih letih, odkar ni bilo Tomaža tu, se je mnogo spremenilo; mesto je narastlo veliko večje, ljudje, ki jih je prej poznal, so ali pomrli, ali pa se preselili v druge kraje, kjer so menili, da jim bode sijala lepša sreča. Tudi Tomaževo posestvo je bilo v ptu-jih rokah, gospodaril je ondi nek Nemec, ki je šele pred enim letom preselil se tu sem iz Evrope. Tomaž ga je vprašal, kdo je bil posestnik pred njim, in ta mu je odgovoril, da je kupil posestvo cd nekega Angleža, ki se je zopet povrnil v svojo domovino, pred onim gospodarjem pa je stanovala mlada vdova s svojim sinom, ki pa se je pozneje zgubila, da nihče ni vedel kam. To je bilo vse, kar je zvedel Tomaž o svojej ženi; velika brit-kost za moža, ki je preživel tolikšno živ-! ko let v sužnosti, oddaljen od svojih, ki se je potem tako nenadoma sešel s svojim sinom in mislil, da je sedaj-konec njegovega trpljenja in žalosti. Ali osoda mu -šel > °g U8t so se I .ie zopet vzela nagl° Viubega si-ijo? Je m,j? perie. na, in hrepenenje najti svojo že- . trn); ., £e srečno ne, vsaj živo, ni se mu izvršilo. Tako pobit je hode-val dan za dnevom po novojor-ških ulicah vsaka ladija, ki je prišla v luko, menil je, da mu prinese drago ženo in zgubljenega sina, pa ni se zgodilo: ptujci so zapustili ladijo, pa le ene osebe ni bilo med njimi, ki bi bila utolažila njegovo bolno srce. /Dalje prihodnjič.) '"je Hii ni vedel, kaj ho- t Cj ^ ali ne po- teg ^ ;,0vekaV'. V v? bOli ^ t^i vi UtanJko po. ' V) i„ ^ zav/Pt. "Qh ki je Je „Ves 2avzet: [SI'1 tt 0ste lHr tu sem?" k^Hi^ili, Jurij je.—- Tudi ženski vojaški oddelki imajo svojo vojaško policijo (M. P.) Na sliki vidimo policijstinjo rm'&chdk Marie Smarup iz Troy, N. Y. (WAAC) v pogovoru z vojaškim polici) sto m narednikom Jay R. Morrison v Daytona Beacli, Fla. B , Božja pra-■ > ^ak< kiaŽ nekaj časa ^vje'-6 bil° §e v V^i, , ' 0C1 so mu , di kapitan tastraho , H^Jev stopi if,, Uhril n bere: v.iela an-% S znHn!0rtu,la' tolo-Gorskega ^ mGRfa§no ro-etnskem morji, Na sliki vidimo francosko ladjo lie d'Ovessaut, ki je bila potopljena, ko so zavezniki zavzeli mesto Casablanca. Sedaj to ladjo dvigajo z velikanskimi škripci, da obistijo pristanišče. i ti. Da se previdno izrazim, člani teh različnih narodnosti niso medseboj v baš naj lepih odno-šajih. Akoravno jim je bilo povedano, da bodo smeli pred odhodom preko morja, prositi za premestitev, se jim vendar ob vsaki priliki s čim večjim poudarkom pokaže ugodnosti, katerih bodo deležni, ako ostanejo člani te edinice. Pismla, katera moštvo tega bataljona pošilja svojim sorodnikom, so zanimivo čtivo. Vsi so z navdušenjem pripravljeni, boriti se za Ameriko in pripomoči do osvoboditve Avstrije, a obenem se trpko in zagrizeno upirajo, da bi se jih uporabljalo kot orodje za cesarske ambicije dr. Otona Habsburškega. Pred nekaj dnevi je dr. Habsburg imel tri ure trajajoč shod v drugem nadstropju hotela Diplomat, kjer je bilo zbranih približno sto poviabljenih gostov. Mr. Rott, ki sam o sebi trdi, da je avstrijski federalni minister, je otvoril shod, in posvaril vse navzoče, da gre za strogo zaupno stvar. Predstavil je Otona kot "našega cesarja" in poudarjal, da se imajo Avstrijci zahvaliti edinole "njegovemu veličanstvu," da jim je bil v Zedinjenih državah priznana lastnost "friendly allien." Sledil je na-tp nagovor s strani Otona, sestavljen predvsem iz podlih in zavratnih napadov na nekatere izmed zedinjenih narodov. Napad na Beneša Njegov cesarski srd je bil namenjen v prvi vrsti čehoslo-vaški vladi v izgnanstvu. Oton .je predbacival distingiranemu predsedniku Cehoslovaške republike, da se je do leta 1938 neprestano vmešaval v avstrijske zadeve, ter ga imenoval— po Hitlerjevem vzorcu—"Herr Beneš." Trdil je, da je češka vlada nekakšna "psevdovlada, ki -živi le še zaradi lend-lease-a," obenem pa napadal avstrijske demokrate in liberalce kot sovražnike avstrijskega ^din-stva. Govoril je na dolgo in piroko o "svojem bataljonu" in nagla-šal, da je težkoče nabiranja prostovoljcev odstranil s podporo War Department^ ki je obljubil, da bo nabrano polno moštvo bataljona; hvalisal se je s svojimi ponovnimi intervencijah v uradnih washing-'.onsjcih krogih. (JIC) WWWVWW^V POLJANCEV CENCEK (Sličica iz življenja malih Iju-dij. Spisal Fr. Ks. Meško.) Drugi dan pa je Cencek pripovedoval Jožku in vaški mladini, da je dobil bačkar, in zakaj da ga je dobil. "Ustrelilo pa me ni!" je pripomnil vsakemu ponosno in radostno, ko mu je pravil ta dogodek. Tretji dan (krog Ipoludneva pa je sedel na pragu domače hiše. Jtavnokar je pokosil skledo fižolovice in krožnik žgan-cev, ki so se še od - zajutreka greli v peči. Mati je umivala v kuhinji posodo. Cencku pa je naročila, naj mirno in lepo počaka, da pospravi. Potem pa poj de ž njo na polje. Cencek je res lepo sel na prag. A v srcu je že premišljeval, ali bi ne bilo bolje, da odbeži kam v vas, kakor pa da poj de z materjo na polje. V teh mislih pa ga je spet zmotil fotograf. "Cencek." je klical od. ceste, "Cencek semkaj beži, ti dam sliko!" Cencek se ni pomišljal. Ni se več bal ptujca. In veselo je hitel na cesto. "To imaš! — Ali se ti dopa-de?" Cencek je vzel podobo, ki mu jo je nudil fotograf. Pogledal jo je ter se zavzel. "Ah—ah—ali ni to moj klobuk?" In snel si je klobuk raz ku-štravo glavo ter ga primerjal onemu na sliki. Oči so se mu od začudenja širile. Neverjetno, kako sta si podobna! "Moj — gotovo moj!" — je mrmral. "I, §eveda je tvoj!" se je smejal fotograf. "In hlače — tudi kakor moje!" "Tvoje, tvoje!" Cencku se je še bolj širil obraz. In ta srajca — in te naramnice. . . . "Ha-ha-ha!" Cencek je prasnil v glasen smeh. s Hipoma pa se je obrnil. In ne meneč se več za fotografa, je tekel proti domu ter vpil na ves glas: "Mati — mati — glejte me — to sem jaz — jaz sem to — ah, mati!" Mati je stopila iz kuhinje v vežo. "Kaj kričiš?" "Glejte, mati, glejte ..." In kazal ji je sliko. Tudi Katra se je zavzela. Roke si je skrbno obrisala ob predpasnik. Potem pa je vzela sliko ter jo ogledovala od vseh strani j. "Ah — res, kakor živ! — Da te — kaj vse ljudje narede ..." "A kako je to, mati? — Kako se to naredi?" "Bog ve!" Hipoma pa se je Katri zresnil obraz. "Cei le ni kake copr-nije pri tem ..." je mrmrala zamišljeno. "Ne bojte se, mati!" — jo je miril in tolažil fotograf, ki je prišel za Cenckom ter je izpred praga gledal v vežo. In poskušal je ženici raztolmačiti skrivnost fotografije. Katra je sicer pokimavala njegovim besedam, a razumela ga je bore malo. "Daj, da jo shranim," je govorila mati Cencku, ko je slikar odšel. "Mati, naj jo še malo imam Naj jo pokažem v vasi!" "Da jo umažete ali strgate." "O ne, ne!" — In Cencek je stisnil sliko k prsim. "Ali smem iti, da jo pokažem vsaj Gašparjevemu Jožku?" "No, pa idi. A pazi na njo! In kmalu spet pridi." Cencka pa že ni bilo več v veži. . . . To so se v vasi čudili, kak je bil ta Cencek ^na sliki. In v marsikaterem mladem srčecu se je porodila želja, da bi ptuji gospod tudi njega tako lepo naslikal. In ob enem se jim je v dušah budila neka zavist proti Cencku. Tudi Jožko ni bil slike tako vesel, kakor je Cencek pričakoval. Ko je prišel Cencek h Ko-žuhovim, se je Jožko prvi trenutek pač izredno čudil ter cgledoval sliko' z velikimi in blestečimi očmi. In zopet je popraševal prijatelja, kako se je vse to dogodilo. Polagoma pa je utihnil. Nekako zamišljen je zrl pred se ter nemo poslušal, kako drugi hvalijo sliko. Naenkrat pa je vstal ter tiho šel iz sobe. Cencek je opazil, da Jožko odhaja. "Kam greš, Jožko?" A ta ni odgovoril. Cencku pa -e jc dozdevalo to čudno. In nekako potrl ga je molk Jožkov. Kmalu je vzel sliko ter odšel od" Kožuhovih. Zunaj pa je iskal prijatelja. Našel ga je pod hruško za hišo. Jožko je ležal na trebuhu ter si z majhnimi rokami zakrival lice. SHOOT STRAIGHT With Our Boys I HUY WAR BONDS DELO DOBIJO Oskrbnice v starosti 21-44 Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5:43 do 12:43 zjutraj. Dobra plača na uro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell , Telephone Co. (Feb.27,Mar.l,3,5) IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL ___(56) VOJNA DELA na razpolago za izurjene može 3A Turret Lathe Engine Lathe Radial Drill Press Milling Machine kot tudi učenci za mašiniski oddelek PLAČA NA URO, OVERTIME Če ste sedaj pri obrambnem delu, se ne priglasite. The Euclid Crane & Hoist Co. 1305 CHARDON RD. EUCLID, O. . (53) Voznik dobi službo Sprejme se voznik, da bi raz-važal pivo. Dobra unij ska plača in stalno delo. Mora biti star nad 38 let. Taki. ki so zaposleni v vojni industriji, naj se ne priglasijo. John Drenik 23776 Lakeland Blvd. Tel. KE 5500. (55) •*W« MD&ot h»T* aH v* ' U ou* .oldim utd Mkflow * hart all th*y n»od." —JronHto D. Meoimult r^W ^ BUY WAR RW BONDS Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (X) MALI OGLASI Lepa prilika Na 19570 Armiston Ave. j« naprodaj hiša za eno družino, 5 sob. Hiša je najmodernejše urejena v vseh ozirih. Lahko se takoj selite v hišo. Vprašajte za podrobnosti na istem naslovu od 5 do 7 zvečer. ((53) Stanovanje v najem V najem se odela 3 sobe š ko-j palnico. Nahaja se na 4034 St. Clair Ave. Pokličite KEnmore 5135. (X) Till JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERSE m Zaloputnil je težka hrastova vrata, da se je zazibal pod pod njegovimi silnimi koraki, ter je šel v pisarno mimo obedni-ce, v kateri ga je na zlatu in srebru čakala divjačina in sadje ter rujno vino v kristalna-tih vrčih. Potegnil je papirje predse in je začel pisati, vmes pa je z votlo valujočimi utripi prisluškoval na zgoraj, je-li v Henrikovi sobi čuti govorjenje ali hoja. Nekdo tiho in boječe potrka na vrata. Bila je njegova žena. Bližala se mu je s sklenjenimi rokami, toda pred njegovim jeznim pogledom se je zdrznila ter je stopila par korakov nazaj. "Cuješ? Rekli so mi, da si ga psovala, ko je šel v svojo sobo. Kaj si mu rekla?" "Jaz?" je vprašala in je najprej pobledela, potem zopet zardela. "Ničesar mu nisem rekla!" Solze so ji zalile lica. "To so ti gotovo povedali njegovi dobri prijatelji. Rekla sem Gi-finu, da je to sramota zanj, ki se piše za Hendelna, in drugega nič; ni-li to res?" "Je že res, toda kaj takega Hišni posestniki si lahko prihranijo veliko vsoto denarja pri plačevanju INCOME TAX ako se računi uredijo pravilno po zveznih zakonih. Obrnite se na odvetnika Witl J. Kennick 6506 St. Clair Ave. (poleg- Želetovega podjetja) Uradne ure: Od 9 zjutraj do 8 zvečer. Za druge ure pokličite HE 2383 ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranei, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se "poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. ! Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St, Clair Ave. HE 2730. nimaš praviti tujcu. Moja kri je moja kri, gospa, pomnite to _t" Prisegala je: "Pri Bogu in zveličanju moje duše, saj vendar nisem ničesar rekla." , "Tembolje zate." Zopet se je sklonil nad svoje papirje. Ona Pa se je obotavljala ter se je tresoč se in zaljubljeno koprneč plazila proti njemu. "Moj ljubi, že dve uri čakam nate . . . vsaj eno žlico juhe zaužij! . . . želvino meso je notri, saj imaš tako rad ..." — je proaila. Raztegnil je roko, rekoč: "Pusti me že vendar enkrat v miru! Po vsem, kar sem moral danes doživeti, naj še praznim tvoje sklede. Pojdi!" Trepetaje se je plazila žena proč. Ko je bil sodnik zopet sam, je porinil papirje od sebe, podprl si je glavo z roko ter je zo,-pet prisluškoval, je-li se njegov otrok srdi, ali tarna. . . . Bo-li kmalu prišel prosit za odpuščanje? Neprestano so mu plavale pred očmi grde podobe in so ga obsipavali nesramni glasovi, predrzni klici in zasmeh-Ijive besede. . . , Sedaj je slišal Alberta, potem zopet Šte-fano; kar zavrela je kri v njem ko mu ie pridonela na uho kletev, ki mu jo je menfh zalučil v obraz: "Hendel, cerkev živi! j Današnji dan in mučeništvo te i device prinese smrt tebi in tvo-ijemu delu." j. "Devica! Ha! Lagal si!"— i Srdito se je dvignil s svojega j stola ter je meril s svojimi ko-! raki samotno dvorano, i "Naj prisega na devico, kdor j hoče; toda danes sem zmagal jaz- četudi močno krvavim na globoki rani, ki mi jo je zasekala najljubša roka na vsej zemlji, vendar sem premagal, far, tebe in tvojo pomočnico." Mogočno je postal ob oknu in je rekel: "Je-li ona cerkev tam-le katoliška? Bila je, od danes naprej je luteranska. Največji pridigar bo prišel in jo bo posvetil s čistim evangelijem. Je-li mrtvo moje delo, ali Albertovo " Drevesa so vršela in slap pod štajerskim gradom je šumel v tišini, ki je vladala naokoli; v mrzlični domišljiji se mu je zdelo, da od nekod prihaja rožljanje orožja in vpitje; videl .je v razgreti domlišliji, kako prihajajo uporniki, in je hotel vedeti, so li že ob vratih nastavljeni nabasani topovi, kakor je zapovedal. Poklical je k sebi iz orožarne stotnika Gifina. Ko je, pričakujoč stotnika, nemirno stopal gorindol po sobi, v katero je vedno bolj segala senca poznega popoldneva, je nekaj kakor krokarska ptica pi*ibrenčalo k oknu, razbilo steklo — in v sobo je padla dolga, koničasta stvar ravno pred sodnikove noge. Pobral je stvar: bila je samostrelska pši-ca. Brez dvoma je to pozdrav, ki ga mu iz zasede pošilja kak papeški junak; gospodje pa-pežniki streljajo še s samostrelom, kakor so nekdaj streljali križarji. Z vročo roko je pobral pšico, od katere se je odvil tenak listič. Bral je: Hendel, velika dela si doprinesel: Izgnal si svetega meniha, pošteno dekle si vkoval na sramotni oder in si zlostavljal mladega junaka. "Hama, Adler, katolik, to si ti zapisal." Zasmejal se je, da je zašklepetalo pobito okno. "Nesramna sodrga, sedaj ji je Henrik junak, prej ji je bil nezakonski paglavec; odkar je pozabil na svojo dolžnost in na čast očeta, ki ga je moral kaznovati, ji je junak." Z močno roko je zlomil z železom okovano pšico; v hipu pa se muije pomirilo srce, ko je zaslišal glas svojega sina, ki je zgoraj naglas bral francoske psalme. O, kako ljub mu je ta glas! Kako ljubi svoje dete, ki ga je izdalo! Ta prokleta sodrga, ki mu je odtujila lastno dete! Njegov otrok mora sedaj delati pokorno mesto vla-čuge, ki sedaj brez kazni hodi okol/i in se v svojem brlogu voril, da doslej se še ni kalil mir. Pač pa vse obsoja ostro sodbQ: dekle pa da je bolno . . . Tudi dela slabo kri, da je Henrik ujet. "Je-li dekle zares bolno?" je zaničljivo rekel sodnik. "Ubogo dekle, bolje je, da je bolno samo, kakor bi bilo okuženih tisoč Štajercev. . . . Kopriva ne pozebe; kmalu bo zopet našla pot do svojih menihov. Tudi v mene da se zaganjajo zaradi Henrika, kaj? Seveda, papežni-ki? Sodrga!" je siknil kipeč od jeze. "Tukaj! berite po- smeje, da je vsled nje prišel j zdrav, ki ga mi je poslal Ad-krivoverec v stisko in zadrego, j ler." Vzel je listič z mize in je V hiši je postalo'glasno, pred |_____ Hendelnovimi vratmi so zaž-J venketale ostroge težkega ko-' raka, štajerski stotnik Gifin je i stopil v pisarno. Sodnik ga je takoj vprašal:: kakšno je razpoloženje v me-' stu, se-li gibljejo papežniki. Kakor hitro se zganejo in poskusijo napad, naj se ostro j strelja nanje. Gifin je odgo-j pobral del zlomljene pšice s tal. "To so mi ustrelili noter v pisarno." Gifin je stopil k oknu, da bi prebral, kajti začelo se je že mračiti. Mimo oken so za zelenjem, ki je valovalo v vetru, plavali rožnati oblaki. "Kaj zasluži tak papeški pes — ?" je vprašal Hendel. Gifin je rekel: "Na vsak način je to velikanska nesriam-nost, toda, gospod, ni treba, da bi bil to pisal papežnik, lahko je bil tudi luteranec. Kar n. pr. zadeva moje strelce, so vsi pokonci, to vam že moram povedati. S težavo sem jih izbral, V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMETI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Anthony Hočevar ki ga je Bog: poklical k sebi dne 3. marca, 1941. Ljubljeni sin in brat predragi, nikoli ne boš pozabljen od nas, veseli se gori v nebeških višavah in prosi pri Bogu za nas. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY HOČEVAR, starši. RUDOLPH, FRANK in EDWARD, ' bratje. Cleveland, O., 3. marca, 1943. ki ga sploh 'hočejo stražiti — ljudje pravijo kar naglas, če ne bo v treh dneh prost — bo šlo nama obema za kožo." "Tako! To so pa zares mestni vojaki, že moram reči, te naj si najame sam turški sultan. Seli tako suče svet? Ne samo papeške ženske, marveč tudi oboroženi luteranski možje popadajo na tla pred njegovimi pravičnimi sodbami ? Nesramni svet! Kaj pa vendar hočejo storiti čez tri dni?" je zavpil; £r je plapolal iz njeg°v® nega pogleda. "Se( uprli? Pa naj se! ihodll Andrej Gifin, se I' (Dalje priho Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skul.v, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako tret.io sredo v mesecu. i Na razstavi "United China. Relief' v New Yorku je velika srebrna "Pagoda" iz Shanghaija, katere vrednost je cenjena na $518,000.00. Zgrajena je iz 'čistega zlata, srebra in finega lesa. O o ] Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SLOVENSKO ŽENSKO^ DRUŠTVO SRCA & Predsednica Julia - ti sednica Mary Grdi«™ ^ f Mary Otoničar, 1110 Zfi ničarka Louise ^ c Mary Bradač, odborruj^ Anna Erbežnik, na^' Zupan, Jennie vich, rediteljica Fran^uSt|J stcpnici za skupna ^ 1" Vida: Mary Pristov, ^jt klub društev SND ^ Mary Stanonik; za Jfvar; nik in Julia SJ^ ± zdravniki: dr. SeHs|» kar ml., dr. Perme, kc, dr. Opaskar. ** stari šoli sv. Vida v mesecu ob 2. u1'' &c se sprejema v dru^i DRUŠTVO DVOB )A KATOLIŠKIH ne leto, ki se DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKj Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Stanley Zupan, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note._ SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Lawrence Zupančič, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. For-tuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Marion Kuhar. Lawrence Zupančič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani star© šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na selo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društve-nih sejah. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA • Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St.. nadzorniki John Princ, Matija Oblak in Anton Pozelnik. ^ r Društvo zboruje vsako drugo nedeljo domu tajnika. D1"1!; v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. DRUŠTVO SV. AN«f{ ŠT. 138. C. K. L Predsednik Jos. jf sednik John Hrovat John Hrovat ml.. 671 pisnikar in tajnik W>«> 11 Joseph Hrovat, 6731 gajnik Frank Turek. £ jrf Turek, Joseph KostanJS" p Vratar Anton Gregor« . , rule vsak tretji pondelf-i 7:30 zvečer v dvorani Vida. dr! REDA Za 1942. .i* društvo -nike: Duhovni voaj» nikvar fare sv. ^ izvoli1".: *iet Ke K l* t t* Vida: Frank Perme Sr., • r Hlabše. bivši borš"1", cK bi iani man, finančni 1580 E. 133. St,. Baznik, tajnik-zaP^.^ j nik, nadzorniki: Frank Skerl, Iva" telia Louis Erste, vornik Ivan Zupa»- jjot ory Chapter jfflf Znidaršič, Ludwm . Baznik. Skrbnik P' Hlabše. 1082 E. Društvo zboruje j v» mesecu ob 7:30 zvec Vida. h SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-fiovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Dar ley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle. Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali creeled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DRUŠTVO CLEVE^,' glavni urad: »-Jen Predsednik J°hI\. 71. St. tajnik F^V , 73. Flace; bagajn« & 58. St. Društveni ^ P Kern. Društvo A 2jo v mesecu ob o ^pi 1 pobira na domu w« se mesecu. V druš^o ^ mladinski oddelek ta, v odrasli odde"* leta. :ori' Društvo Plf ro $7 do $14 na teu a t nila se obrnite na nike. V OČE Hi 'S i* Niij H DRUŠTVO CAR^fet V ... i^SP Predsednik Jose^l*' sednik Joseph °Vpf Tavčar, blagajn« 't kar Anton Zupane Anton Zupan, Felix Strumbelj. seph Drobnich, ftvejii. Frank Kožar; dr** nV F. J. Kern, dr. ^ seje so vsako 4. SND, dvorana (The O w D O SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini 10001 yiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiii""" Lepa izbir & | Pri nas dobite lepo izbiro MODROCEV, cott°^ s nerspring, razne velikosti od Sll-9® 5 . fO$ ■ Fedre, železne postelje, linolej, Prep .^ff' | GRAND, MAGIC CHEF, NORGE plinske P«*'1/ | AIRE električne kuhinjske peči od $67-95 n Pridite in izberite. I NORWOOD APPLIANCE & FURNK/' 1 6104 St. Clair Ave. 6104St.C,iM r . Tillllllllllllllllllllllllllllll'IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII"""'^ 5 % % s S y N ,N i> UČITE SE ANGLEŠČINA iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA B0 ,,B" ud $ m Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRD^i 6113 St. Clair Ave. rUveW "ENGLISH-SLOVENE KSADEK' kateremu je znižana cena in stane samo: Clevel