Stev« 60. ¥ Trstu, ponedeljek 1. marca 1915. Letnik X!L Izhaja vsak dan, lu*Ji ol» nedeljch In praznikih, ob .5 zjutraj, oh ponedeljkih ob 8 dopoldne. L'redfltfft«: lin Sv. Irsatafifca AsiS« It 20, L Mi*. — Vi c ; -i poiiljajo ured:n=-.u iisla. Nefrankiraaa pisma se ne ?j rejcirajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urei k Štefan Godina. Lastnik konsorcij lifta .Edinosti*. — Tisk Mitirne .Edinosti", vpisane zadruge z cr. cjenim porivom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24 — za p*4 leta................. 12"- za tri sicsece........ - ...... • 6-— Za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5*20 za pol leta................. 2 60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5. - vsaka nadaljna vrsta............. 2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek »Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljnjo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti-1. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškcga št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. pod Dnjesirom M U zapadni Galiciji ničesar Mm Ruski napadi sererozapadno cd Grodnesa in Ostrolenke odbiti. - Pri Prasznysza so se Nemci umaknili osled ruske premoči. - Južno od Uisle ničesar novega. Uspešne nemške operacije v zapadnih Vogezih. - Odbiti motni francoski napadi. Z uvstrijsko-rusJiesa bojišča. DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se objavlja: 2S. februarja 1915. Na Poljskem in v zapadni Galiciji se ni zgodilo ničesar bistvenega. Vršili so se le artiljerijski boji. Na karpatski fronti so se vršili boji v ozemlju pri Wyszkowem, kakor tudi južno od Dnjestra. Položaj se v zadnjih dneh ni izpreme-niL Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Mofer, fml. DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se objavlja: V svrho karakterizacije načina ruskega vojevanja se navaja, da so v zadnjem času streljali ruski vojaki na naše čete iz ugodnih pozicij, preoblečeni v ženske. Ta način preoblačevanja ruskih vojakov v ženska krila, kar se dosedaj v praksi še ni izvajalo, gotovo ni junaški. Oddelki sovražnika, ki bodo ujeti od naših vojakov, se s to zvijačo gotovo ne bodo mogli postavljati. Seveda bo vsak sovražni vojak, ki bo ujet v tej obleki, ustreljen. Armadno poveliništvo. Navdušeno razpoloženje v Przemyslu. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Budapesti Hirlap« navaja danes vzvišen dokaz navdušenega in požrtvovalnega razpoloženja garnizije v Przemyslu. Kakor poroča list, je došel z včerajšnjo pošto iz Prze-mvsla znesek 864 K 70 v. Ta znesek obstoja iz darov oficirjev in moštva 1. bataljona honvedskega polka in je namenjen vdovam in sirotam padlih ogrskih vojakov. _ rmšUo-rusKeiti bojišča, DERLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 2*. februarja 1915. Vzhodno bojišče. Severczapcdno od Grodna so nastopile včeraj nove čete. S protinapadi smo potisnili Ruse nazaj v njihove trdnjavske pred-postejanke. Ujeli smo I80(i Rusov. Severozapadno od Ostrolenke je bil sovražni napad ob Omulewi odbit. Pred sovražnimi premočmi, ki so prodirale od juga in vzhoda proti Praszny-szu, so se umaknile naše čete v ozemlje severno in zapadno od tega mesta. Južno od Visle ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN. 28. (Kor.) Uradno se poroča: Glasom nekega poročila »Central News», je nemški poslanik v Rimu izjavil, da smo imeli v Vzhodni Prusiji do 100.000 mrtvih in ranjenih. Angleški biro pripominja k temu seveda popolnoma izmišljenemu poročilu. da ni nemški uspeh torej v nobenem razmerju z žrtvami. To se vsekakor strinja, četudi ne v smislu poročila »Central News«. Velika naglica, s katero se je skušala 10. ruska armada izogniti nemškemu obkoljen ju. je imela za posledico, da so prišle naše čete le na nekaterih točkah bojne fronte s sovražnikom v tako ozke bojne stike, kakor so to pričakovale v svesti si svoje sigurne premoči. Tam, kjer se je nasprotnik uprl tej premoči, je postal nje žrtev. V ostalem smo iz v o je vali to v zgodovini edino zimsko bitko vsied presenečenja in hitrosti. Tako si je razlagati. da je naša skupna izguba nerazmer-na napram taktičnemu sijajnemu uspehu. Izguba je nenavadno majhna in ne znaša niti eno šestinko toliko, kakor poroča t Central News«, In da obstoja ta izguba 19 i L večji del le iz raznih bolezni, je to ne samo razveseljivo, ampak tudi priča o brezobzirnem našem zasledovanju. K bolem no severnem Poljskem. Berolin^ki „Lokalanzeiger" poroča iz Rr>t-terdama : Kakor doznava „Daily Telegraph iz Petrograd , se vrši splošna b Ua ob Bobru in Narwi do izliva Narwe v Visle. Nemci usmerjajo svoj glavni napad pro i Prasznyszu. kjer j • boj zelo hud. V ruskih vojaških krogih men jo, da Nemci ne name ravnjo zavzemati kamži se Nemci še nis» pribli>ali; rajb ž išče o na o em delu fronte kako -labej e mesto, da bi predrli rusko fron o. V petroiraiskih krojih uoaio še vedno, da se posr či večj mu delu 2 arm -d u ^ z^-ra, ki je tvori! desno krilo t ts 'e niatle in so ga obkolil N mci, se. umikajoč se sko'i vt;ustowski g » d, j r.t !če Iz n mškega oklepa m do eže rti Ve ute o-» njemt n ki - rti. To ui an e temelji n rednem priha;anju manjših < dde;ko , ki e tim je posrečilo uiti iz ^oz-l«»vji, in pa na drst\u, da se odiezane čete ne nahnjajo v prev -liki oddaljenosti od glavne moči. Pomanjkanje živil in oglja v nekaterih ruskih mestih in gubernijah. PETROGRAD, 27. (Kor.) »Ruskoje Slovo« poroča iz Charkowa: Mestna uprava se je posvetovala o možnosti, kako naj se preskbi prebivalstvu moka in oglie, ki primanjkujeta. Dne 19. t. m. je razpolagalo mesto, ker ni bilo železniških voz, samo še z za en teden zadostnim ogljem. V guberniji NVjatka je veliko pomanjkanje vseli živil. V Tiflisu ni čisto nič papirja. Neresničnosti slede velikega izvoza ruskih živil preko Švedske v Nemčijo. PETROGRAD, 27. (Kor.) Neko uradno poročilo označa poročilo kot brez vsake podlage, da bi se namreč veliko živil izvažalo na Švedsko in od tukaj v Nemčijo. Vlada razglaša, da se izvoz na Švedsko omejuje na to, kar se je izvažalo v prejšnjih letih. Pri tem se od vlade dovoljen izvoz ozira na švedsko prepoved glede izvoza živil iz Švedske, troska porabi zelo veliko pridelkov, ki se uvažajo po moru. Ker je pa pot po morju sedaj skoro popolnoma zaprta, je morala Finska svoj uvoz po državnih železnicah zvišati. To zvišanje — pride pa še v poštev nezmožnost finskih kolodvorov glede prometa tovornih vlakov — je vzrok, da so nekateri k j-lodvori prenapolnjeni z blagom, vslcd česar se zdi, kakor da bi se izvažalo zelo veliko blaga. PODLISTEK karier. - Spisal Gustave M-ubert. V i o sle d njih treh letih, odkar sta se bila razdru ;.:Ia, se je je res skrbno z< ;;i-bai. ti: i nje ;a je podjarmila tista naravna stra ; e*. mM. ki ozna uje mo.-.Rega v takli. slučajih. Ema je i .ežno obračala svojo rrtično glavico, laskajoč se mu kakor inačica, in je r.adali^v ala: »Ti ljubiš druge. le priznaj! O, saj te razumem in te o-pravičiijem! Gotovo si jI /a eijal kakor mene f i si rnož in poseduje > vse, kar dela moške a vrednega ljubezni. Toda pričeti tioče .a »znova, kajneda, zopet se bova liul :!a! Glej, že zopet se smejem, srečna se i.. Govori vendar!« 15:!a je naravnost čarobna s svojimi minili očmi, v katerih ^e je lesketala solza akor deževna kapljica na cvetici Privil jo je k sebi in je jel božati njene lase, v katere se je v polletni npr! posled-niižarek zahajajočega sol n ca. Nagnila je v elo, i:i jo je poljubil prav nalahko in po- v ršno na njene lepe trepalnice. »Ti si jokala,« je vprašal, »zakaj pa?a Zaihtela je iznova. Rudolf je smatral to za izbrulh njene ljubezni, in ko je zopet r Ičai.i, ie menil, da jo to sramežljivost. O, odpusti m?,« je vzkliknil. Ti si edi-a, katero sem kdaj ljubil. Bil sem neum-bi! sem zaslepljen! Ljubim te, Ijbil te ; < n eiino. Kai ti je vendar? Povej mi!« ri: lil se je k njenim nogam. \ . Kudolr, uničena sem! Posodi ti mi ir raš tri tisoč frankov.« Toda.. toda,c je dejal in je počasi v-stal, dočim se je zresnil njegov obraz. \ eš. je nadaljevala naglo, »da je moj Hiož naložil vse svoje premoženje pri ne-Lern notarju. Ta je-pobegnil. Najela sva posojila, pacijenti ne plačujejo. Toda likvidacija ni še zaključena, pozneje dobiva še nekaj iz tega. A danes naina hočejo prodati na dražbi vse pohištvo, ker nama Z zapadla bojitfa. BERLIN, 28. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 28. februarja. Zapadno bojišče. V Champagni je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje napade. Napadi so bili odbiti v polnem obsegu. Južno od Malancourta (severno od Ver-duna) smo zavzeti v naskoku več zaporedoma ležečih sovražnih pozicij. Slabi francoski protinapadi so se ponesrečili. Ujeli smo 6 oficirjev in 250 mož in osvojili i strojne puške in eno rainovko. Na zapadnem robu Vogezov smo po srditem boju vrgli Francoze iz njihovih pozicij pri Blamont-Bionvllle. Naši napadi so dospeli do linije Verdinal-Bremervil-Ba-donviller-Colles; sovražnik je bil potisnjen nazaj v širini 20 kilometrov in v razdalji 6 kilometrov. Poskusi sovražnika, da bi si osvojil nazaj izgubljeno ozemlje, so se ponesrečili ob težkih izgubah. Istotako so bili odbiti sovražni napadi v južnih Vogezih. Vrhovno armadno vodstvo. Blokado angleškega vodovja. PARIZ, 27. (Kor.) Glasom nekega poročila »M a t ina« iz Dieppa, je bil neki angleški parnik pri St. Valery sur Somme torpediran. LONDON, 28. (Kor.) Ameriški parnik »Jason«, ki je pripeljal v Belgijo božične darove in se vrača v San Francisco z razstavnimi predmeti, se je včeraj ponoči odpeljal iz Bristola. Ladja ni bila nikjer napadena in to kljub temu, da se je peljala brez posebnih previdnostnih odredb. NEWYOf?K. ^ Kor.) Pisarna 7a voi-no zavarovanje je zvišala zavarovalne o-broke za tovore iz in v London, Liver-pool in G!asgow za tri četrtine do cnetra odstotka. Za ladje same znaša zavarovalno povišanje za vsako vožnjo pol, za ladje v Nemčijo 4—6, in za tovore, proste j kontrebar.de 3—5 odstotkov. »Dacia« ustavljena in odvedena v Brc t. BERLIN, 28. (Kor.) »Berliner Zeitung; arn Mittagc poroča iz Amsterdama, da e neka francoska križarka parnik »Dacia« z bombaževino na krovu, v Kanalu ustavila in ga odvedla v Brest. LONDON, 28. (Kor.) »Exchange Ttle-graph Company« poroča iz Newyorka, da se nahaja parnik »Dacia« glasom nekega brezžičnega poročila 400 milj zapadno od Landsenda. Ameriška prepoved uvažanja živil v Nemčijo. LONDON. 28. (Kor.) »Central News« poročajo: Natančno besedilo AVilsonove note o prepovedi uvoza živil v Nemčijo, je še vedno tajno. Ameriški poslanik in sir Grey sta včeraj razpravljala o tem predmetu. Nota je bila pozneje predložena ministrskemu predsedniku Asquithu. — Včeraj je bil sklican ministrski svet, da razpravlja o noti skupno z represalijami, ki se jih namerava ukreniti kot odgovor na nemško bli>kado. JUgleika fio'nja zbornica. LONDON, 28. (Kor.) Jowett (delavska stranka) je vprašal Greya, zakaj ni, kljub temu da je poznal irancosko-rusko pogodbo, naznanil ruski vladi, da Francija ne bi bila napadena od Nemčije, če bi bila J garantirana njena nevtraliteta. Grey je opozoril Jou etta na dokument j št. H>5 angleške bele knjige, iz katerega j je razvidno, da jc angleška vlada kljub te-j mu, da je poznala irancosko-rusko pogodbo, vendarle vedela, da francoska vlada ne more zavzeti nevtralnega stališča, če bi bila Rusija napadena od Nemčije in Avstrije. Francoska vlada je dne 30. julija že vnaprej izjavila, da bi bil predlog, kakršnega je Nemčija faktično predlagala dva dni pozneje, popolnoma nesprejemljiv. Ne oziraje se na to, je nadaljeval Grey, sem mislil, da vsebujejo te evropske zveze, najsibo dvo- ali trozveza, za vsako državo obveznost, da v slučaju, če bi bila ena teh držav napadena od dveh, priskoči isti na pomoč. Jowett je vprašal na to, če je bilo od Churchilla v nekem članku »Matina« izraženo mnenje, da se bo Anglija bojevala do skrajnega konca, tudi če bi Francija in Rusija izstopili iz vojne, objavljeno z dovoljenjem in odobravanjem vlade. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril, da je Churchill v tem članku izjavil, da niti misliti ne more na tak slučaj. Jaz se popolnoma strinjam ž njim in nimam nobenega vzroka, da bi oporekal na-ziranju, izraženemu v tem članku. Nemiri v delavskih krogih severne Angleške. LONDON, 27. (Kor.) Parlamentarni dopisnik lista »Daily Telegraph« piše: Nemiri v delavskih krogih severne Angleške vzbujajo pri članih obeh strank i .)-nie zbornice skrbi. Mnogi se čudijo, ua grozi v tem trenutku s stavko 1U.UJ0 delavcev. Tajnik parlamentarne komisije »Trade Unije«, Bovverman. je v včerajšnji seji spodnje zbornice izrekel mnenje, da bo pred kratkim sestavljena \ia Ta komisija pod vodstvom UeorgLsa A* \ v. i-tha najlažje poravnala nastala različna mnenia. LONDON, 27. (Kor.) Kakor poroča »Times«, je podala vlada sta kujočiin v Liv-de-Listrakte nekak ultimatum v obliki pisma voditelja parlamentarce kombije -lavcev v tehničnh in I uiii !i dela- .Vi Georgesa Ask\vitl;a. ! elavci se p« živi'j-jo, da raj v pc- . 'eijel. /.pet začn j;, e-lati. Hitro, ko se ti :o ;i, .ve sporni vj ra-šanje predi i ia>s» ujžču. vlada i a ta način san a dobiti v r< ' e < dločitev. Med delavskimi voditelji so ra^li '.Klanega koraka v skrbeh, ker nikakor ni gotovo, da br o stavku? "i ultimatumu poslušni. I e!« lajalci pozdravljajo nov razvoj kot edino pot, ki je vladi odprta. Zavarovalne prem »e l \ .u-tinje izg«:be tr- gOVS.i l I^Jij. LONDON, 27. (Kor.) - Dopisnik lista »Dally Telegraph« za mornariško zavarovanje pice: Zadnje izgube > zavarovanci sprejeli sicer kot \ trvbi c pojave vpojnega zavarovanja, toda zavarovalne postavke so bile včeraj višje posebno glede tovorov v London kot glede onih, ki so bili namenjeni v pristanišča vzhodne obali in ona severne Francije. Fombardiranje Bnrdanel. CARIGRAD, 27. (Kor.) »Agence tel. Ottomane Milil« poroča: Iz velikega glavnega stana se javlja: Sovražno bro-dovje je obstreljevalo danes ob vhodu Dardanel se nahajaj jčo trdnjavo Seddul-bahr in sicer iz velike razdalje. JD?on;ko-kilajsKi Konn'kf. PETROGRAD, 27. (Kor.) »Ruskoje Slovo« poroča iz Dalnega z dne 17. t. m.: Kitajska vlada je naročila vsem genera-iom, da naj varujejo čete pred vsakimi sovražnostmi proti Japoncem. LONDON, (Kor.) »Times« poročajo iz Pekinga z dne 20. t. m.: Pri današnji ki- manjka tri tisoč frankov. Računala sem na tvoje prijateljstvo in prišla seni k tebi.« Ah, si je mislil Rudolt in je naenkrat obledel, zato je prišla! Slednjič je dejal zelo mirno: »Jaz tudi nimam denarja, madame.« Govoril je resnico. Ko bi ii>nogel pomagati, bi bil to gotovo storil, dasi ravno so take usluge zelo neprijetne, zlasti če se tičejo denarja. Ema je nekoliko hipov zrla vanj. Nato jc ponavljala večkrat: »Nimaš denarja!... Lahko bi si bila prihranila to zadnjo sramoto. Nikoli me nisi ljubil Vreden si toliko kakor drugi.« Z vsako besedo si je škodovala satna sebi. Rudolf jo je prekinil in je zatrjeval, da je tudi on v zadregi. »O, pomilujem te,« je dejala Ema, »da, resnično.« Njene oči so se uprle v neko dragoceno karabino, visečo na steni med drugim o- ! ožjem. ^Toda ubogi ljudje ne kupujejo pušk s srebrnim kopitom, nimajo ur, okrašenih z biseri, ne poznajo zlatih pip in drugih dragocenosti. O, tebi ne manjka ničesar, niii omarica za likerije. Privoščiš si vsega. česar se ti srce poželi. Imaš grad, zemljišča, pristave, gozdove, hodiš na lov in potuješ v Pariz. In ko bi imel samo to,« je vskliknila in jc vzela s peči njegova maušetna gumba, ; iz najmanjše iz med tvojih igrač se da skovati denar... Ioda ničesar nočem od tebe! Le imej sam!« In zalučala je oba gumba s tako silo v steno, da se je raztrgala zlata verižica, s katero sta bila sklenjena. »In jaz, jaz bi ti bila dala vse, bi bila prodala vse, delala bi z lastnimi rokami in prosjačila po cestah za en tvoj nasmeh, za en pogled in za eno tvojo hvaležno besedo. In ti sediš sedaj mirno v svojem naslonjaču, kakor da nisem še dovo'j pretrpela r.idi tebe. Brez t< be, razumeš bi bila ia živela srečno. Kako to, mi stof! na pot' In ver.-Jar si mi piavii. da me ljubiš! Rekel si pred par trenotki tajsko-japonski konferenci so izjavili kitajski delegati, da so pripravljeni, da od-pro nekatere pozneje določene kraje San-tunga kot pogodbena pristanišča. Ostale tri točke, tičoče se Santunga, so bile odložene. Upa se, da bo Japonska uvidela, da bi bilo dobro, če bi Japonska preložila svoje razprave do konca vojne. Kitajski predlogi, ki jih je Japonska odklonila,. so obstojali v izpolnitvi dozdevne japonske obljube, da vrne Cingtav Kitajski, v statusu quo v Santungu, v umeknit-vi okupacijskih čet in v zopetni vzpostavitvi varstvenih čet za železnice in brzojave v južni Mandžuriji. Japonski delegati so pritiskali na priznanje Kitajske glede posebne pozicije Japonske v južni Mandžuriji in v vzhodni in notranji Mongoliji. Kitajska je izjavila, da zahteva Japonska tamkaj gospodstvo in je poudarila, da bi pomenilo priznanje japonskih zahtev zatvoritev tega ozemlja za trgovino in industrijo ostalih pogodbenih držav. _______ Upor med indijskimi četami. PETROGRAD, 27. (Kor.) »Rječ« poroča iz Singaporc z dne 20. t. m.: Japonski vojaki so zasedli, vojašnice uprl'h se indijskih čet ter so zasledovali ubegle indijske vojake. Izvoz shitfkorja prepovedan. HELS1NGSFORS. 27. (Kor.) Senat je prepovedal izvoz sladkorja. Portugalske državnozborske volitve. LIZBONA. 27. (Kor.) »Diario de Gover-•o« razglaša ministrsko naredbo, glasom katere so zborniške volitve razpisane na ('an 6. junija t. 1. Portugalska vlr.da ne mara, da bi se zbornica iešla 3. marca. PARIZ, 27. (Kor.) »Journal« poroča iz I zbone: Poluradno se poroča, da je skle-ministrski svet izdati naredbo, da pre-> reči, c'a bi se zbornica sešla dne 3. marca t. 1. ___________ Španska zbornica dovolila 275 milijonov za mornarico. PARIZ, 27. (Kor.) Listu »Temps« poročajo iz Madrida: Pred zaključkom sesije je odobrila španska zbornica zakonsko predlogo glede gradnje štirih križark, šest indvajset podmorskih čolnov in osemnajst torpednih lovcev, treh topničark, osem-obrežnih oklopnic in pa glede nakupa o-klopnic in pa glede nakupa podmorskih min in materijala za gradnjo ladij v ladjedelnicah v E1 Ferrolu in Cartageni. Poskrbljeno je v tem zakonu tudi za gradnjo plavajočega doka v Cartageni. Kredit za to. ki je porazdeljen na šest let, znaša 275 milijonov pezet. Aretirani anarhisti. MADRID. 27. (Kor.) Iz Cadixa poročajo, da so španske oblasti aretirale na par-niku »Feodorc llercnte« štiri anarhiste, ki pripadajo nevarni anarhistični stranki in ki so proti španskim oblastim skovali nekak komplot. " _______ Koerber v Zagrebu. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča iz Zagreba: Skupni finačni minister dr. pl. Koerber je s spremstvom dospe! danes zjutraj semkaj, da obišče bana barona Skerlecza. Nastanil se ie v banski palači. ZAGREB. 2tS. (Kor.) Skupni finačni minister dr. pl. Koerber, ki ie prišel v obiske k hrvatskemu banu, je posetil tekom svojega bivanja tudi nadškofa dr. Bauer-ja. Minister si ie v spremstvu bana ogledal nekatere znamenitosti mesta. 1). zal aj me nisi za. od.l? Moje rokr s. še gorke od tvojih poljubov in ti. na tej i preprogi si mi prisegal večno ljubezen, j Dve leti sem s teboj sanjala najslajše, ! najzapeljivejše sanje ... Ali se še spominjaš najinih potovanjskih načrtov'' O, tvoje pismo, tvoje pismo! Strlo mi ie srce. In sedaj, ko se vračam k tebi, ki si bogat, svoboden in srečen, ko te prosim pomoči, sedaj me zametujeŠ, ker bi te to stalo tri tisoč frankov.« »Nimam jih,« je odvrnil Rudolf popolnoma mirno. Odšla je. Zdelo se ji je, da se tresejo stene, da se podre strop nad njo. Hitela jc skozi dolgi drevored, parkrat se je spo-teknila ob listje, ki ga je raznašal veter. Skoraj skakaje je slednjič dospela do vrtnih vrat. Ob kljuki si je zlomila nohte, tako hitro je skušala odpreti vrata. Napravila je še sto korakov, nakar se je \sa upehana ustavila, kajti skoro bi se bila zgrudila. Ozrla se je in je še enkrat pogledala na grad. na park, na vrtove in na vsa okna pročelja. i If. „EDlNOb I*44 štev. v irsiu, ant i. marca ima. Po lunchu pri banu je sledilo ogledova-[ divimo samo zgodovinarskemu geniju. Tu|Pedovk. Bombardiranie se je pričelo ob nje mesta. s« (g'ede Napoleona) ne more dvomiti: do- poildcsetili dopoldne." Pred bombardira- ni- 6 zvečer se je vršil pri banu diner. kumenti (to je : govori) Se ekzistirajo, zgo-'njem pa so tri pomorska letala iz višine Ob i « I fy je minister odpotoval. dovina jih m re zbrati. Iz italijanske armade kakili tisoč metrov obmetavala dardanel- kf^rhLr ie vrnil na Dunai !so izšlc le krasne ProMamacije, v katerih jejske utrdbe z užigalnimi granatami, ki so , V Tt v ćr — ; zmagovalec pri Arco!e u-tvaril večni vzor | Dov zročile Dožarie. Glavni cili bonibardi- IHJNAJ, 28. (Kor.) Skupni tinacni minister dr. pl. Koerber m se loczv sta se dopoldne '' 'šala zadnji vzdih Germanikov. Potem V|Strelov. Brodovjese je medtem še pove- !v>le ne bodo zakliučene koncem maia. Nemčiji, v Poljski, na Dunaju, v Beroiinu za tri velike francoskc bojne ladje. HLNAJ. 2*. (Kor.) Z oz i r oni na nastale v V?r5av/ ie °*ta,a ?°ka J* *>roj*io, Secolo«, m nikakršnega dvoma več, da ^^ re ko na srce. vzkliknil z očitnim g not em ! si ;e francosko-amrleško brodovie že pred \ v>al.«»lc»ueni normalnem terminu. i T . x. Tn . m,n.1(,a , Ki irancosKo-angiesKO Drouovje ve pivu I „t o je preveelo je pre\et, gospcoa: m- vec meseci ustanovilo svoje oi>orisce pro-Sveta vojna misija. .mam besed, da bi se vam zahvalil44. t\ Dardanelam na nekem grškem otoku. 1)1 \\J. .s. t Kor.) Na inicijativo kardi-i AB to ni bilo prevt-č. Vojaško retorl'o je; Nemčija in Avstro-Ogrska ste protestira-na!.« dr. PifiL: dne februarja pričeta v resnici us: varil Napoleon. „Velika d fi v Atenah, a Grška vlada da je odgovore j .oj*'.' :ni>ija. je b-ia danes slovesno vota , je napisal Arago, ki j- bil navzoč v rija da nima llloči> da bi IlloK|a Raj izpre-zaključc-iui v cerkvi sv. Štefana. Kardinal tej historični seji, „gospodar sveta, je snel ,itjnjaii. dr. Piffl. ki ^e ni popolnoma okreval, ni svoje fasces (znak vojaške moči pri Rim-? i uvzoč. Na tisoče ljudi je bilo v cer- »janih) pred literarnim titulom, ki mu ga je k »i. \ dvornem oratoriju se jc nahajala j podelila akaie>r.ija". Sicer pa si je bil Na- n:«J\.'i LKlinia Uica. hčerka armadnega poieon v sve-ti pomembnosti in krasote j Nemec na Francoskem ustreljen zaradi višjes dvoj v od c Friderika.' svoj h prcklamacij. Ministru Foucheju je na vohunstva. Iz Berolina poročajo: V Bor-Si Vesnom c i pričefa s cerkvenim pet- pi al nekoč: ^^amo jezim se, da čas pisi deauxu je bil ustreljen Nemec NVilli Satt-jem verniki/V. ftakar je ime! pater Kojb tipkajo moje proklamaci.e po nemških pre- jei% je bil zaradi vohunstva obsojen zakljiučrn propoved. vodih, tako, da se zdi, kakor da v njih ne|v sinrt jn jc najvišje francosko vojaško — *-----sovorim francoski. Morali bi čakati, dokler j vnvrniln nieirovo reviziisko nroš- Sličice iz uojns. Razglas. Nanaša je se na razglas z dne 1T>. januarja t. I. sc daic na občno znanje, da se bo čakati, dokler j sodišče zavrnilo njegovo revizijsko proš jim n s i proklamacije dostavljen , ne pa d. j nj0< o usmrtitvi poročajo listi iz Borde-me sl.kijo kot pre^tavljalca. No, ko pa ieiauxa: Obsojenca so ustrelili na nekem ne morejo drugače, pa bi me časopisi ne! travniku v mestni okolici. Povelie za to smeli podp sovami pod nje, in morali bi, k dobila stotnija 7. kolonijalnoga polka, vršila klasif-kaciia kori za mesto Trst »„ najprej analizirat prevod, da bi ga nat«sn li i Sattleria so pripeljali v avtomobilu na li- ak0 ze ne ^ ce mesta. Bil je popolnoma miren Izpil je v ftnrnlu m 4 ^ncnem fr^ii ungina.a ...............! čašo ruma in trdnih korakov nato odko- 1 / "im okraie I • ^ Vid II Sta- Napoleonovih prokbmn.cij je izšlo sicer ze i raka, na določeno mesto. Oči si ni dal za-r h , V C , i IV - Sv Ja- nekoi ko /birk' a!i vse je treba podrediti kr - vezati in je zaklical vojakom: »Merite do-IIK l< * lNmo lllCSt° 111 Ja ičnemu proučeiiju. Ustmeno sporočilo jim|bro?t Puške S() p(>cile in Sattler je bil za- ■ :,Kraj 7l,va ,nu",cu. na mnopih mesnh popaćn. V Barcelosk, uova) 1«, za predmestni okraj i bijk, 53 rok!amaPcij zaCerši s prok(a. lne marca l^lr>; ______„„ „m^A. ^ ^.al-u* « u,. k<»b dne 6. marca; 2. za mestni t>kraj IV.: Nova mitnica | (Barriera i V.: Rojan d •>. za mestni okraj V.: Stara mitnica (Barriera vecchia) in predmestni okraj L: Skedenj« dne S. marca 1^15; A. za predmestne okraje II.: Sv. Ana in III.: Farne to tvr za I. okraj okolice Sv. Križ. Prosek in Kontovelj. dne 9. marca 1915: 5. za nredmestnt i kraie IVj Sv. Ivan in je mnogo pridodalo in izvirni t^kst je bil det v gornji del prsi. Neki narednik mu je nato zadal smrtni udarec. . Iz Lvova poroča ->Wiedenski Kurjer macijo izdano pred prvo tK ptdicijo v Itn- i p0!skj<,. Kakor je znano, je bil pred par li,o. v Nizzi 27. marca 179t>, - končavš s i tedni avstrijski državni poslanec Breitcr pn klamaci o malina sonsko z dne l-5. jur.iia na podjagi preiskave, ki so jo izvršili v 1815, v Kateri da e Napoleon francoski ar 1 njegOVem stanovanju v Lvovu in so baje nii.di — poslednji „Z bogom!- No, pro . na<;ji razne komprimitirajoče listine, ob-1 l. macij, d evn h zapovedi in govorov voj- sojen na odgon v Rusijo. Tekom prevoza s.rok anacje \ojakov ponos. Te -t u:K iijj lastniki kobil prineso s se-! proklama ije So Krasen dvog vor med voj b< j eventualne zaskočile lisie (uradna po- ifc ,vodjo n vojakom, Napoleon ni priob-t; : if »II de ga živino-:Cl.va| vojarom sam . sv j h misli, načrtov, zdravnika), nagradne li-te in liste plemen-. b. ja/nj, nid, am..;.k je znal svrj » armado > '.•;! knjiif zi kol de. katere so v njih za-; utji eks liirati Po/na ne so proklamacije, v bc e ene. Za take kobile >e ne izdajo e- kateri p-avi: „Voj nisem zadovoljen z v,:nii!" V dnevnem povelju dne 25. januar-j 1799 o. ti Nap leon n. pr. italijanski so določene vidneneni listi. Z a sedanjo klasifikacijo sk eče normalne cene: | armad>, ker so nvkateri opustili poz cije: /a konia kron: j „P va l Morda bom kmalu prosta teh spon«. Pismo je izročila nekemu ruskemu vojaku, ki je imel odpotovati iz Cernovic v Lvov. Vojak pa se ni dal podkupiti, temveč je oddal pismo tedanjemu ruskemu mestnemu poveljništvu v Cernovicah, nakar sta bila aretirana oba Zehnguta. Oni nabirajo drobce bomb. Mir, s kate-D rim presojajo Angleži vse dogodke, je fak- Foznanj je|lično občudovanja vreden. Nemški avija-tiki so izumili v Veliki Britaniji nov šport. Cela Anglija zbira sedaj naravnost strastno drobce bomb. In sestojni deli prve kroglje, ki jih je vrglo sovražno letalo na angleško ozemlje, so že prava redkost in postajajo vedno dražji. »Times« pišejo: Važni prispevki za vojno - oskrbovalni tond so drobci bomb, zlasti sestavni deli prve bombe, ki je padla v sedanji vojni na I! ali z Tr KtaHtf o predstavi Koni **** ,:\P/ak .:,:al|.v ttabonh- a.iglcško ozemlje. Darovatelj meni, da bo e kaz z gobo do 20§ kron s m a^2 H tt* ? m tJ^Tl apor,.;n do ene-a meseca. , ka o da se ok 1, ce arj.ve glave vi.e ► • >- ■ \ nji- ameola. . anc — . icDrn irja fyl.->. Govor napoleonskih proklamacn je govor Dr. FABRIZI s. r. 1 wc»četa vo).i«.ov, organi.aora, ki nepresta-7f ~ In - b li nad m ralno in iclesno blaginjo vo- to:n2 pra in nacije, i a;<°r da s > ^ s • "foci, izraz td. z . ^ r govorov je sKren in suge>tiwt-n, besede ni ao, rv p -ie n h bavil nas-opno Te- k ! ne žrtvujejo m sh. Ti govor s. ognje- 1 vi i c-.li niso e nfaiiCni m se zn.j z gov r- 1 v JU O. Bm; k amacij N o Oiabttti-: freoal« oi a oi vsi čis-. ... ... .... . . . „ :. . z t n i pMKt k a-c r Ida aci c X..- " k,h.u^a si>ust,u ^ °° ' u',flh.1bcfce p« 1 novt\ V mjtm j e o pari f nd, kako t e-1L',mm,v ' da * NaPoe n v " " "" ba p stf.pati z vo^ i n j sc izvodubnim narodom. Treba ce- Razne politične vesti Bombardiranje Dar dane]. Kakor poroča milanski list »Itatfa« iz Aten, je pri lo prvaki da ^e. kn čit mo v s?a ih ana- j bombardiranju Dardanel v petek sodelo-lih C.O- rc naip. o>lavl.eneiili na ouov. često i val<> 22 velikih oklopaic in 20 rušil cev tor-i čelo ta fragment tem dragocenejši, čim dalje bo trajala vojna. Prodal se bo onemu, ki bo ponudil največ in darovatelj bo priložil pismeno avtentično poročilo o zgodovini tega fragmenta. Angleška sodba o avstrijskih motornih baterij. :h. Angleško in francosko armadno vodstvo se močno trudita, da bi prišli na kak način do fotografij avstrijskih motornih baterij. Toda, kakor poročajo »Times«, so bili vsi dosedanji tozadevni napori brezuspešni. »Times« namreč pravijo, da ni bilo mogoče najti vojaške osebe, ki bi zamogla priti k tem možnarjem, ki so tako hitro uničili najmodernejše u-trdbe francoskih in belgijskih trdnjav. Nemci se imajo mnogo zahvaliti avstrijskim motornim baterijam, ki so praktično izvršile ono delo, ki se sicer pripisuje nemškim 42 cm možnarjem. Junaška smrt stotnika Gero. Iz Budimpešte se poroča: 2e par dni se govori v tukajšnjih parlamentarnih krogiii, da je znani major Viljem Gero padel na severnem bojišču. Avtentično poročilo je manjkalo in njegovi sovražniki so se spozabili celo tako daleč, da so govorili, da se hoče delati samo razpoloženje zanj. Toda sedaj, ko je smrt stotnika Gero naznanjena uradno v izkazu o izgubah, so obmolknila vsa očitanja in celo najzagi izenejši sovražniki pokojnika govore pohvalno o njem. Viljem Gero je bil namreč v svojem življenju silno osovražen. V viharju zgodovinskih dogodkov se je morda že pozabilo, da je kot oficir ogrske parlamentarne straže atakiral v zbornici poslanca Lehe-la Hedcrvaryja in ga lahko ranil. Seveda je bila s tem težko kršena imuniteta poslancev. Da se izogne nadaljnim neprijetnostim, je Gero zapustil svojo službo v parlamentarni straži, stopil zopet v armado in je bil vesel, ko je zamogel na vojno. Povsod je pokazal svojo hrabrost, takore-koč blazno hrabrost. Sel je smehljajoč se v najhujši metež in padel na čelu svojih čet, zadet od več krogelj naravnost v Hindcnburg za vse. Pod tein naslovom so priobčile -Muncliener Neueste Nac!i-richten« članek, v katerem citirajo spis Kr. \Vienecka v »Kunstwarte«, ki se zgraža nad načinom, kako Nemci proslavljajo generala Hindenburga. Društvo za društvom mu pošilja dopisnice, na katerih mu izrekajo svoje občudovanje, vsaka Iicujka mu pisari, ta ali ona stara tetka mu pošilja svete proti revmatizmu, prehlajenju, nahodu i. t. d. Toda to še ni dovolj. Avstrijski baron S. Uechtritz in ogrski konje-rejec pl. Szememerc sta imenovala svoje konje »Hindenburg« in nekega dne si je celo domislila neka stara devica, da bo mogel Hindenburg le tedaj končno zmagati, če ona imenuje svojo mačko — »Hindenburg«. Spis končava: »To je pač vse ginljivo, toda tudi smešno. Tudi ginljivo? Seveda, tudi nekoliko. Toda vkljub temu bi predlagali, da bi se krotilo navdušenje vsaj pred ograjo zoologičnega vrta.« Riviera v vojnem Času. Letos ima francoska Riviera goste, ki se znatno razlikujejo od onih, ki je navajena nanje. Ti gostje so razni — črnci. Poročevalec nekega angleškega lista piše o tem: Zamorec se prav tako, kakor palma, počuti dobro edino Ie pod žgočimi solčnimi žarki. Oba izhajata iz Afrike in je treba velike pažnje, ako hočemo, da uspevata na evropskih tleh. Pripomniti pa je treba, da palma bolje prenaša neprilike kot pa ubogi zamorec. Severna zima nikakor ne pri-ia njegovemu organizmu, in tako je bila francoska vojaška uprava prisiljena, da je večino svoje afrikanske vojske morala za časa najhujše zime poslati v taborišče na Rivieri. Na obrežju med Nizzo in Mon-teno, kjer se drugače v tem letnem času zbira najelegantnejši mednarodni svet, da se osveži in zabava, srečujete sedaj na vsak korak oddelek črncev. Najlepše obrežje vsega sveta je sedaj zavzel črnec. Vse obrežje, drugače posvečeno luksusu in uživanju vsega sveta, jc sedaj pod strogim vojaškim poveljništvom. Po razglednih terasah, obsajenih z duhtečimi cvetkami in palmami, kjer drugače posedajo novoporočeni parčki v ljubeznivem tete a tete, stopajo sedaj vojaške patrulje z nasajenimi bajoneti. V visokem steklenem salonu, kjer so drugače pariške modne dame dajale občudovati svoje dragocene toalete, je nastanjen oddelek vojakov. V hotelih, vilah, v barakah ob cestah, povsod vojaki. Tujcev, izvzemši nastanjeno vojaštvo, prihaja sedaj jako malo semkaj. Vekaj imovitih rodbin iz Pariza, Belgije | in severnih okrajev tvori vse topliško občinstvo. Vsi žive varčno in sami zase, a domačini jili imenujejo »čajcpivce«. Ame-rikancev, Angležev in Rusov letos ni. V' Monte Carlu so zopet odprli kazino, ali dvorane so vendarle ostale prazne. Niz-za jc en sam velik lazaret za ranjene in bolne vojake. Sedaj jih je nastanjenih po hotelih in vilah nad 10.000. Za one, ki imajo nalezljive bolezni, so zgradili celo j vrsto posebnih barak. V mirnem času ta-: ko bujni karneval je letos našel le redke j častilce. Vesele cvetlične boje, ki jili prirejajo drugače gostje v tem času. so ie- j tos izpodrinile grozne evropske vnjnc, i,i j ranjenci in pohabljenci, ki prihajajo iz j njih, sedaj s težavo lezejo po esplanadi, po katerih se razširia duliteč vonj cvetja ... . ftako to ed'no slovensko podjetje svoje vrst* j v gornjem delu Gorenjske v nemške roke. j Čajev večer priredi moška podružnica . CMD. v Trstu dne 13. t. m. (sobota) zvi čer. j da pridobi naši šolski družbi vsaj nekoliko i nadomestila za one dohodke, ki so radi sedanjih kriz izostali. Prosimo blagohotnega upoštevanja tega naznanila. Odbor. Narodna delavska organizacija naznanja, da se je preselila v ul. Boschetto žt. 1, I. nadst. Jstotako tudi posredovalnica de a in vse skupine NDO. . Naiodno-socralno mladinska organizacija ima v torek ob 8 in pol dru tveni sestanek v dvorani „Trgovskega društva", ul. sv. FrančiSka 2, Čiani so vabljeni, da se tega sestanka polnoštevilno ude cže, ker je na dnevnem redu zaCasno prekinjenje društvenega delo van a. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. Iz mestne bolnišnice so bili odpuščeni .lu-rii '/.ok od 5. topničarskega polka. Josip Buršič od 2. polka cesarskih lovcev, Ne-deljko Kastelic od «. topničarskega polka ter čmovojniki Matevž Stojković, Marko Vascotto, Ivan Suber, Rudolf Vidjak, A-loizij Čotal, Ivan Schottlich in Matevž Ki-rin. | ČEŠKO-BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA i(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) ) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod ! v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte-S Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. s: MALI OGLASI:: □□ ao □□ se računajo po -t stot. be-edo. Mastno tiskane besede se računajo eaVrat več. — Najmanjša : prist jhiua zu;i-a 4'» stotink. : □□ □ □ PcrtGt, urar,ulic* s,-idit>Q ^2r,:: IG Hrfrfrs Ke rana sot»:i jt eno UUUU pri slovenski družini. - — Ulica vecchia št 22, IV. nad posteljo FJarrierv 110 HVAfinill krastiivcc, ^eperom I. vrs'e. Anton l\rUZli|iir "Linek. Znaini na (\?škcm. Oniki na zahtn o ('ene n^.k^. 911 # fcesHjsv** » specijalist za otrošRg fiolem! Trst, ulica Stadion 6, Trst. Ordinira vicHi dan oŠ 2-3.39 popoldne. Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulica Torre blnncn 16, Telefon 14-05 Prodaja na biio in na debelo. ostifna- Bnffet v ul. Nuova Št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. m i S I Dr. Pf.TSCHNIUG TRST, m S. CATEPJNfl ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kozne In vodne (spolne) boJcvn?- m »-,—\ in ?— Domače cesti. t Evgen Vilhar. Umrl je v Šiški pri Ljubljani 27. t. ni. Evgen Vilhar, najstarejši sin pokojnega pesnika Miroslava Vil-harja, star 70 let. — Pokojnik je bil po vsem Notranjskem znan kot bivši gra-ščak na Kalcu pri Zagorju. Pred 4 leti umrla soproga si je postavila med Sloven-; ci večen spomin, ker ie zapustila vse svo- j je imetje družbi sv. Cirila in Metoda. Po-kojnik je bil jeklen značaj. Dasi visoko j naobražen — absolviral je večinoma kot j privatist vso gimnazijo, pri čemer mu je! bil domači učitelj pokojni učenjak Fr. j Levstik — ni silil nikoli v ospredje. Imel! je majhen, skrbno izbran krog prijateljev, j a teh se je oklepal s prisrčnostjo ter za i nje ni poznal mej gostoljubja. Vsi, ki sol ga poznali, mu ohranijo trajen spomin.; Glasom oporoke pokojne soproge oskrbi pogreb CMD in sicer ga prepeljejo v po-j nedcljek, 1. t. m., zjutraj iz Šiške na južni i kolodvor, a isti dan popoldne bo pogreb v Knežaku v skupno grobnico. Slovensko industrijsko podjetje v nemške roke ? k >r poročajo graski „Tages-poMi44 iz Ljubljane, se baje vrSe pogaj n a za nakup znane Mayerjeve \ ivovarne v Kranju na Gorenjskem. Za n^kup se pogaja gflška pivovarna, ki bi Mayerjevo pivovarno i znatno razširila. Če se uresniči to, prei- e m & TRST, ŠT, 17 Specijalist za KO/.NE in SPOLNI: 90LEZN LIBKOST In KERVOZNOSf za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 3 - j zvetar ob n&oeijah od 10 - 1. D«iii „Masi" v Trstu jc izdal in zal iiil naslednje knjige: 1. »VOHUN*. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVLST1 GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Jena 89 vin. 3. Spii>ai i.. i olstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60. 4. »PKVa LjUbcZcN«. Spisat 1. ^jer&je-vič 1'uigienjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB,«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posloveni! F P — Cena 80 vin. 0. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) -- Cena MO vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.- . 9. »UDOVICA«. Povest i>. .8. stoletja. Napisal 1. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Clioclioloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »ViOiZ 12 RDEČE HlSE«. iLe Clie-valier de Maisin rougeJ Roman iz časov francoske revolucije. Spisa1 Aleks. Dumas Mar. Prevel l*erdo Perhavec. — Cena K 2.50.