Bojazen pred zopetnimi preganjanji in ideja depolitizacije stanovskih organizacij. Izpremembe, katere so se izvršile ne= Ali vendar! Ko računamo s temi realnimi davno pri prosvetni upravi v Ljubljani in v Mariboru, ne odpirajo posebno razveseljivc perspcktive za bližnjo bodočnost bodisi za razvoj šolstva, bodisi za dobrobit našega stanu. Zakaj izmcnjava vodilnih oseb upra= ve skoro pred zaključkom šolskega leta ne toliko iz stvarnih kakor pa iz politično strankarskih vidikov, ne bode prinesla prav nikomur koristi, tudi stranki, ki jih je po* vzročila sami ne. Že te, sicer zelo maloštevilne izpremems be pa so odprle široko pot raznim domne* dejstvi, nam ne upade vera v končno zmago zdrave ideje. Zato lahko z mirno vestjo pričakujemo dogodkov, pa naj pridejo kadarkoli, od ko= garkoli in kakršnikoli. Vedno in povsod bodemo storili svojo dolžnost. Na drugih je seveda, če hočejo in v koliko upoštcvati naš glas, v korist šole, učiteljstva in sebe. Zas kaj persekucije niso prinesle še nobeni stranki koristi, ampak le škodo. Naša šola in ž njo učiteljstvo sta pa po tolikih žalosts nih izkušnjah potrebna predvsem mirnega in vanjem in ugibanjem, ki gredo od ust do stvarnega dela. Tega pa ne bode motil, kdor ust in ki v duhu že vidijo strašnega »kleri* hoče dobro narodu in državi. kalnega zmaja«, kako golta slovensko na= predno učitcljstvo in ga biča s škorpijoni. In dobijo se celo ljudje iz naših vrst, ki sli= kajo s pritajeno naslado bližnjo bodočnost slovenskega učiteljstva. Celo v javnosti ka= žejo s posebnim zadovoljstvom na te zad* nje izpremcmbe in hočejo kovati kapital zase in za svoje preperele in preživele nas zore. Ta lastnost meji že na neke vrste po= litično strankarski sadizem in kaže dovolj jasno, kako malenkostni in breznačelni so ti ljudje, katcrim bi bilo v tem večje osebs no zadoščenjc, čim več udarcev in neuspe* hov bi bila deležna organizacija. Mnogim delajo sive lase skrbi, kako se bode organizacija udejstvovala pri enakih političnih položajih in izpremembah. Pot organizacije je pa tako jasno za« črtana, da ne more zaiti na stranpota, pa naj bodo režimi taki ali taki. Da je naša pot edino pravilna, je najboljši dokaz to, da hoče vse učiteljstvo in ž njim vred tudi velika večina vsega uslužbenstva v državi uveljaviti v strokovnih organizacijah ista načela, katera uveljavljamo mi. Celo Orjuna proglaša depolitizacijo. Bolje rečeno, hoče postati nadstrankarka in ne enostrankarska. Zavedamo se prav dobro na razne tež* koče, ki smo jih že naleteli in jih bodemo naleteli morda še več v bodočnosti na tej poti. Zakaj nobeno drevo ne pade z enim mahom, nobena ideja ne zmaga čez noč in brez odpora, pa naj bode še tako dobra in zdrava. Vsa sedanjost je nadaljevanje pre^ teklosti in bodočnost nadaljevanje sedanjo* sti. Zato je naravno, da najdejo razmere preteklosti svoj odmev tudi v sedanjosti v večji ali manjši meri, kakor so pač ljudje. Pač pa je na vsem učiteljstvu, da je do« raslo nalogam, ki jih od njega terja čas in razmere. Zato trdno pričakujemo, da nastopa vsepovsod tako, kakor zahteva od njega stanovska disciplina in stanovski po* nos. Največ gorja v preteklosti smo si bili v prvi vrsti krivi sami, ker smo bili razdvo* jeni in je zaradi razdvojenosti vsaka skupina učiteljstva ubirala pristransko pota politič« nih strank za dosego trenutnih osebnih ko= risti proti lastnim stanovskim pristašem. Naj bi bila ta doba pokopana za vedno. Grešili smo vsi, zato naj bi prišlo iz* tieznenje tudi med vse! Z idejo političnega nadstrankarstva v organizaciji bo odpadla in prešla tudi boja* zen pred prcganjanji in bo učitelj s tem za= ščiten tudi pred premeščanjem zaradi svos jega prosvetnega in političnega delovanja izven organizacije v javnem življenju. Ščitila ga bo organizacija! Zaščitene bodo s tem državljanske pra« vice in državljanska svoboda učiteljstva. V tem smislu hočemo biti napredni, bolj kakor smo bili dosedaj; hočemo biti svobodomiselni, da ne bomo nasilno zatiraii drugega mišljenja svojih sotovarišev in sc jih zaradi tega izogibali in hočemo biti na= cionalni, da bomo delali v pravem duhu na= roda in z narodom, nc pa da bi sc ga izogU bali in bi z njim ne sodelovali zaradi njego* vega morebitnega drugačnega mišljenja. S svojo ravno potjo hočemo ukloniti in zlomiti krivice režimov. Enako hočemo stati vsakemu režimu nasproti: podpirati ga v dobrem za šolo in naš stan, bičati ga v slabem. Skupno se pa hočemo boriti pro* ti krivicam in nasiljem vsakega režima.