Uto VI It, 173, PcSfnlrsa p?aJana v gafovia!. V llMfellarsI, u petefe 4* avgusta 1922, Psssm* št. 75 p. HfiPREJ ^Issii© Socialistične stranke Jygosiawi Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Delavstvu sveta! kov« ševata mednarodne stro- cion i zyeze (Amsterdam) druge interna-7„ a (London) mednarodne delavske m so-predvsem hrviicr +S0C' strank (Dunaj) so se sestali nčjj?ataa skupno posvetovanje. Po prodal«* D°kdčnega, gospodarskega Net«g^a Položaja Evrope Sest n?6j opozarjajo eksekutive na mani-njen "^narodne strokovne zveze, skle-T»osti iT* eriinu S. julija 1922. ter na nevar-važn’er ogr°žajo nemško republiko, naj-rope ls° 0Poro miru in preobnove Ev- enod^Stitai° nemškemu delavstvu na svobod 'n sdnem naporu za obrambo lavstvuaj0’ bo “spelo nemškemu dc-taristio« Pokončati monarhistično in mili-tira 0 Ribanje. Osamelost Nemčije, lavstVoV v?08™: z njo pa tudi nemško debije pol at?reRa niezde padajo. Poslab-ni poslah^Za^a nen,škega delavstva pomc-’ svetSatne D0,‘°žaja delavstva na cesarski U' r°Pad Nemčije pomeni gos-Pr°letari fI>1'°Paci ceio Evrope. Svetovni V. ie dolžan v lastnem interesu, P ‘ ,n podpirati nemško republiko. ^ankerof11-*’11^ Po^^ka tira pa Nemčijo v P^ka h"1 *° potiska v roke roakcije. .°kUnacii ®Uiena so pretežka, vojaške 'c Po Ve !° dušijo, politika nasilja rodi PaČii] Z)« Bremena je treba na vsak °rPogoči?anjšati, gospodarsko oživetje je y , z mednarodnim posojilom. Povarie ^©go tega cilja se obračajo ime-vseh ,je?r! eksekutive na javno mnenje Arne v, 'u predvsem Amerike. !?'VP° vrJ* Je poseRla odločilno v sve-Pornap0' 0 tudi Pričakujemo od nje iudi pri gospodarski u posta-—— — — vitvi Evrope ter da skupno z nami odstrani brezposelnost. Vojaške okupacije se morajo odpraviti. Predvsem se pa morajo razveljaviti vojaške in gospodarske določbe iz 1. 1921. Če se Nemčija sprejme kot enakopraven član Zveze narodov, daje sama jamstvo, da se pokorava mednarodnim razsodbam. Z ozirom na samoodločbo narodov obsojajo oksekutive vse naredbe, ki ogrožajo obstoj nemške republike. . Delavstvo vseli dežel! Gospodarska upostavitev in svetovni mir zahtevata, da sc borite proti reakciji in za splošno razorožitev. Zaradi slabega finančnega položaja v Nemčiji, se ji mora dovoliti moratorij, dokler ne bode nepristranska komisija določila njene plačilne zmožnosti ali dokler ne bode dobila mednarodnih posojil. Konferenca Vas nujno poziva, da se borite za te ideje s svojimi organizacijami, s svojim časopisjem in s svojimi zastopniki v parlamentu. Za nemško republiko! Za upostavitev Evrope! Za svetovni mir! Prosveta, (Dalje.) Kinematograf. Šel bi še nekoliko dalje. V zadnjih desetletjih se je pojavila še ena panoga javnih produkcij, ki jih nekateri vštevajo v umetnost, drugi pa ne. To so kinematografi. Ne bi se mogel strinjati z ljudmi, ki pravijo, da nadomešča kinematograf lahko najboljšo in najlepšo dramo. To ni resnično. Fotografija ne more nadomeščati slike. Kinematograf ne more nadomestiti žive dobre drame. Toda kakor prinese kinematograf lahko mnogo slabega in direktne škode, — in vsi vemo, da je napačno rabljen, res imel dosti težkih posledic — postane na drugi strani lahko zelo važno prosvetno sredstvo, zlasti kot pripomoček mnogim učnim predmetom, deloma pa tudi kot surogat umetnosti, kjer se umetnost sama zaradi pomanjkanja pogojev še ni mogla razviti. Po mojem mišljenju, gospodje, ni dovolj, da nam predlaga minister za notranje zadeve predlog zakona za cenzuriranje filmov. (Hrupni medklici.) Saj priznavam, da se strinjam s potrebo neke pametne cenzure za te reči, ker predobro vem, koliko škode lahko prinese zloraba filmov. Treba je pa vendar tudi misliti na kaj drugega. Jaz mislim, da bi naša država morala računati s tem pojavom in vso stvar organizirati. O mnogih vprašanjih, ki so s tem v zvezi, so nazori lahko različni. Mislim pa, da bi prav mi, ki smo še v začetku tega razvoja, lahko storili v mnogih smereh mnogo dobrega v tem pogledu. Gospodje, mi dobivamo filme od nekod iz Berlina, Pariza, Stockholma, New Yorka, iz Los Angelos itd. — Četudi so označeni z napisi »Balkanfilm«, »Bosna* film« in podobno, vendar vsi vemo, da so to sami tuji filmi in je pri nas le tekst preveden in fotografiran. Zdi se mi, da bi iz tega lahko napravili domačo industrijo, ki bi imela materijalen pomen, ki pa bi tudi lahko podprla domačo umetnost in izobrazbo, in bi povrh še lahko zunanji svet poučila o naših razmerah. Svojo domačo umetnost imamo. Vzemite ■ltl bravini ie neustrašni borec za resnico k!*0*3. Sini an Cankar legel v prerani (*' s* Upal -enc* ved nimam° pisatelja, ki lv?aniti. v!nZnal re?nico zapisati in obe-'i l^hiu fari • so nJeR°ve zasluge v po-Lnekulturniv,JSLVl: !5!/^ličnih kvarnih Strahopetci* o!njski nroH • • med Slovenci v su->0 letn Vn-Jn' do. k Sedaj nas že pol-a’ a ta , °ubje,ma jugoslovanska svobo-ohoda je strašna in postaja % p . *lSatelia rJ!i ji)'emo Podlistek Fr. Rojca, !r’niamo , Inskih iger, čeprav se ne asti na f ocela z njegovimi izvajanji, ?a§el ]•>«„ arn> kjer pravi, da se »ne bi s* imaiLlnulen Slovenec ozir. urednik, kr J® črtici ^daniti zgodovinsko resnič-'* Podlistek zanimiv zaradi Yei-n čutit; ?, dusevnega delavca, ki je pri-n stični k-x sv°iem lastnem hrbtu kapi-bornba , ,ter se zato drami iz spanja. '94 uredn. | nam vedno bolj pogubonosna. Kakor j žveplena soparica se razliva preko nas I in nevarnost ie vsak dan večja, da se j vsi zadušimo in sicer nekateri v alkoholu I in sličnih posvetnih dobrotah, drugi pa v ! siromaštvu in živalskem poniževanju. Kje so, kaj delajo zdaj naši umetniki, naši nekdanji tako iskreno ljubljeni pre-| roki in voditelji v obljubljeno deželo? Utihnili so, poskrili so se kakor ptiči pevci, ko jih preseneti solnčni mrk, kakor kosmati čuvaj na dvorišču, ko ga gospodar spusti z verige! Zakaj se ne dvignejo na krilih svojega duha visoko pod nebo in ne prelete vseh svojih v svobodi obnemoglih tujerodnih tovarišev?! Ali je bilo vse njihovo prejšnje vzdihovanje m hrepenenje po neomejeni zlati svobodi res le velika kulturna laž? Pričakovali smo novih slavnih velikanov na našem umetniškem polju. Znamenja ne kažejo, da so se nam že rodili, razven tega so pa začeli celo dremati skoro vsi naši stari umetniški izvoljenci. Bavijo se najraje le še s prevajanjem tu- I jih del. Častno izjemo delajo naši glasbeniki. Večkrat grem mimo izložbenega okna naše »Umetniške propagande«. Vselej se željno ozrem v okno, če bi morda tam zagledal kaj novega, kaj resnično lepega, kaj umetniško velikega, kaj nadebudnega... Toda vselej mi zareži nasproti le še večja duševna revščina, kakor sem jo videl prejšnje dni. Osramočen se napotim dalje in tiha žalost mi zaliva srce. Ali bi ne biio umestneje, da bi se okno zagrnilo s črno zaveso in se nanjo zapisalo: Skrivnost slovenske umetniške noči? Doba našega odrešenja je postala za nas zares usodno strašna. Omamila je nas vse v tako kratkih letih na smrt. Naj-žalostnejše pa je pri tem dejstvo, da zdaj hoče iti ta doba preko nas brez kulturnih vtisoV, brez zgodovinskih spominov! Še nikdar ni bilo pri nas toliko podle zahrbtnosti, kanibalske sebičnosti in nesramnih laži, kakor sedaj. Še nikdar ni našega malega človeka tujec tako brez- le naše narodne pesmi, katerih’ lepoto so naglasali nekateri največjih svetovnih umov; pa tudi naša novejša književnost ni brez vrednosti. Marsikaj bi se dalo kaj lepo prenesti v sliko. V deželi imamo dovolj krasnih krajev, katerih scenerije bi lahko služile kot naravni odri, in ki bi jih bilo vredno pokazati tudi tujemu svetu. Tako bi lahko dobili filme, ki bi na eni strani mogli služiti naši mladini za pouk, na drugi strani bi se pa z njimi lahko izpodrinilo marsikaj slabega, in naposled bi se tako lahko napravila za deželo opravičena reklama v tujini. Gospodje, ne bom se spuščal v podrobnosti ker bi me to predaleč odvedlo in bi bila za ta predmet potrebna zelo obširna razprava. - , ,Tu°.da,da se Yrneni na gledališča; želel bi, da se pobrigamo tudi za to oa-nogo umetnosti, tako kakor zasluži ‘da bodo gledališča res čisto umetniški zavodi in nič drugega. V gledališče, zlasti ce ga podpira narod, ne spada politika, ne spada strankarstvo, ampak edino vladarica mora tam biti umetnost. In povrh tega se morajo onemogočiti tiste intrige za kulisami in pred kulisami, ki s?. Pn^es*e nekaterim našim zavodom toliko škode in so n. pr. naše ljubljansko gledalisce^ skoraj dovedle do pogina. Ne bom tukaj raziskaval, kdo je bil kriv, želim pa, da se to vprašanje enkrat razjasni in da se ustvari podlaga, na kateri se bodo stvari mogle pravilno razvijati. Nadalje pa tudi želim, da se napravi umetnost prav tako kakor Šola dostopna vsemu narodu. Ni dovolj, da damo kakšnemu gledališču nekoliko subvencije, da prepustimo kakšni umetniški prireditvi kakšno dvorano, da se na kakšni umetniški razstavi pokaže minister, ampak potreben nam je določen načrt, da se bo mogla umetnost res približati narodu, narod pa umetnosti. (Konec prih.) Politilne vesti. j- Ker je predsedništvo narodne skupščine pri parlamentarnem večeru odkazalo belgrajskim novinarjem stran- j sko sobo, se le ti niso udeležili tega večera, pač pa sklenili sklicati konferenco vseh belgrajskih novinarjev ter zahtevati zadoščenje. 4- V ministrstvu za zunanje zadeve bodo pričeli proučevati reško vprašanje in sicer vprašanje reškega konzorcija, ki ga je sklenil Pašič že pred poldrugim obzirno in barbarsko tlačil ter mu odrekal najskromnejše človeške pravice, kakor zdaj to dela njegov rodni brat Slovenec! Toda med nami ni nikogar več, ki bi si upal pogledati resnici naravnost v obraz in popisati z odkritosrčno besedo v pesmi, povesti, romanu ali igri. kar je videl in slišal. In če bi se tudi našel tak pogumen Slovenec, zaman bi bilo njegovo delo, ker bi ne mogel dobiti ne časni-škega urednika ne književnega založnika, ki bi si upal obelodaniti njegove zgodovinsko resnične črtice. Slovenci smo sedaj večji strahopetci nego smo bili v suženjski^ predvojni dobi. Kdo ve, ako bi Cankar še imel prejšnji pogum, če bi še živel! Krdelce naših mladih in pogumnih slovstvenikov si je pred kratkim ustano- £st1^ .^ni^evno podietje. mesečnik »Rdeči pilot« m z njim nastopilo novo križevo pot« do resnice in pravico zat Cankarjem na goro Kalvarijo. Iz srca jim želimo na pot mnogo sreče in uspeha in da bi kmalu obhajali na gori svQjo Veliko noči, v \ - „ , T letom. Ta konzorcij, ki negira svobodno in neodvisno reško državo, je pravi zmazek. Reški konzorcij znači zvezo laškega , in jugoslovanskega kapitalizma na škodo proletariata obeh držav. -fGrški ministrski svet je 30. julija sklenil podeliti okupiranem okrožju v Mali Aziji avtonomijo, polleg tega pa sklenil, zasesti Carigrad. Temu sklepu so se zavezniki uprli in sporočili atenski vladi, da bodo v nasprotnem slučaju nastopili z oboroženo silo proti Grški. Število angleških čet v Carigradu znaša 5000. francoskih 6000 in laških 2000. Število angleških bojnih ladij pred Carigradom je vsak dan večje. + V Sofiji nadaljujejo z razpravo proti Radoslavovemu kabinetu, ki ga dolže kot krivca za udeležbo Bolgarije na svetovni vojni. Državni pravdnik Stojanov je napadal krivce 14 dni v zelo obsežnem govoru. Za njim je govoril njegov namestnik Velickov, nakar so pričeli govoriti zagovorniki. Pričakujejo, da se bo vlekel proces še čez december in da bo obsodba odvisna od političnega položaja v državi. -f Bolgarska vlada je prosila med-zavezniško komisijo za triletni moratorij z ozirom na težak gospodarski položaj. Plačati mora 112,500.000 zlatih frankov. + Zastopnik nemške zveze nacionalno mislečih vojakov je izročili 1.1. m. nadporočniku v rezervi, Ivanu Hejjasu v Budimpešti zvezno svetinjo z meči. To dejanje dokazuje, da vlada v Nemčiji neverjetna reakcija, ki je našla svoj odmev v imenovani zvezi, ki pa so io razpustili no umoru nemškega zunanjega ministra Rathenaua. Hejjas je znan kot moralna propalica in pristaš najhujše reakcije, ki je ravno sedaj na krmilu na Madžarskem. + Centralni odbor združenih delavskih zvez v Genovi je zaradi nasilja fašistov podelil nalogo organiziranja splošne stavke tajnemu odboru, ki je že odredil splošno stavko v vsej Italiji. Izvzeti od stavke so samo delavci, zaposleni v bolnicah. Dosedai je namreč izbruhnila splošna stavka samo v nekaterih mestih gornje r 'faTct zmanjšati mezde. Sfavka v vzhVdnf Prusiji ie tedaj precej .obsežna- + Nemški cariniki so na bettr 3 w meji zasledovali nepoznane zhk » j pa so ušli. Cariniki so po P°°inn0Taciih. več Seljakov, ki so delali v v Ta dogodek je povzročil velike nemjres dotični okolici in poleg tega se diplorr . ske zapletijaje. tu + Na ukaz centralnega 9d °lrp;el[ internacionale tiskajo v Moskvi P ^ denar in sicer litavski, ^tonsk. . ^ finski in češkoslovaški. Ce odgovarja ta vest, ki jo prinašajo nemški ca,®p .x_ zanesljivih virov, resnici, potenj Je P kovati gospodarsko krizo, ki bo se P šala evropsko gospodarsko stanje. «.0 4- Ker zahteva Amerika od Ang« povračilo posojila, je sklenila tudi ja zahtevati od zaveznikov plačilo v dolgov, ki znašajo miliarde. . 0 -Hz Waskingtona poročajo, da se ^ dosegel sporazum z rudarji najpoz . 48 urah, tako da je upati na takoisnj lo v vseh rudnikih. -w>li -f V lečah v Južni Afriki J« nave. 850 rudarjev, ki čakajo na obra n Obtoženi so zaradi veleizdaje in ! za ta »zločin« je smrt na vešahh. , ci so obtoženi, da so vodili krvavo ^ to v zadnjem marcu. sLondon , Hetav-rald«, delavsko glasilo, je pozvalLo ^ ce v Angliji, naj z mogočno pr°tes jriš-cijo preprečijo justični umor kih tovarišev. -t- Bela internacionala oz. krščanskosocialni deilavci v Italiji, so izdali proglas, v katerem pravijo, da se ne priključijo generalni stavki v vsej Italiji. + V Komigsbergu, Allensteinu, In-sterburgu, Lyku, Gumbinnenu. Marien-burgu, Elbingu in Braunbergu so stopili delavci v stavko, ker so jim hoteli deloda- HHBBB T~T i,Ti~n'i ................... ilIH Cankar je dosegel velike uspehe s svojo proletarsko umetnostjo, a zakaj jih je dosegel? Zato, ker ni posegal z njo v prazne in mrzle višave nad človeškimi glavami, ampak je najraje posedal s svojimi obupanimi in izgubljenimi trpini po temnih in zaduhlih podzemeljskih beznicah, z njimi po domače kramljal ter jih tolažil s prelepimi čuvstvenimi besedami, kakor zamore tolažiti le najblažji in naj-odkritosrčnejš: brat svojega nesrečnega brata.* * Rojčevo naziranjc, da je Cankar dosegel velike uspehe s svojo proletarsko umetnostjo, ker je posedal po podzemeljskih beznicah, je le deloma rpsnično. Cankar je namreč vedel, da_ dobi proletarce najlažje v krčmi — pri vinu. Danes so se razmere že toliko spremenile, da mu jih ne bi bilo treba iskati ravno po krčmah. Naše čitatelje opozarjamo na notico »Abstinenca in svetovni nazor«, ki jo najdejo med današnjimi »Dnevnimi vestmi.« (Konec prih.) Od naših gospodarskih smo preje"i za slavnostno stev ^va prej-a« z dne 6. t. m. do sedaj san 4, f. inserata. Naročila sprejemamo se m. opoldne. ,, Mizarski in stavbarski Ljub- ter strojno in pomožno delavstvo Celjani je 3. t. m. stopilo v stavko, ^delodajalci nočejo ugoditi delavsKj vam za zvišanje mezd, kolikor j jesnc nja narastla. Svarimo vse dela . jck stroke, da naj ne potuje v Lju . kler gibanje ne konča. r«riala Zakon o zaščiti delavcev. - - n; 70. kovna zadruga v Ljubljani 19-*- • * 2&oral Cena Din 6. po pošti 50 para v ^ omenjeni zakon, ki je za oort $e na-strije velevažen. je pravkar izse . lbjjani-roča. pri Tiskovni zadrugi v Prešernova ul. 54. . 38. Abstinenca In svetovi« n.aZj ' rani s; lija je predaval v niaglstratni \6) ki Cerkvenik o alkoholizmu. ' Pr .g pri' tako globoko reže v meso ‘3U .j!' 0 gtevfl0 vabilo v dvorano sramotno rnajnCer' poslušalcev. Povsod, kjer nast p ^vo-kvenik kot predavatelj, se nap rane do zadnjega kotička. P° . prc«' jo ljudje grozoto alkoholizma e)_jer' vsem ženstvo nastopa vedno gično proti alkoholu. V Ljubija ger pol' tu so pač gostilne vedno vS praz' nc — a dvorane pri predavam tone. Pogrešali smo ženstvo, ki ^ N* liko trpi posredno zaradi alko . y ten1' predavanju je bilo žal v maiV^vatelj t£rni peramentnem govoru je Pre,^.. alk0**;, priprosto razložil, kako škod 'ajVažfle3._ poedincu, prešel jc nato na ‘ ]n0 točko na alkoholizem kot ■ .ju o&°u. Pokazal je na drastičnih Pnl alk0 -’ no škodo, ki jo ima družba l j, kjer ' 6026 je lokalov samo v Slove prodaja alkohol. 30% vseh ^ ^0ho£ 40% vseh zločinov ima izvor pn Največji odstotek spolnih d Isjaiidi]°: ,c goči alkohol. Pokazal jo n jc bila dežela krompirjevega J Potapljala v moralnem m gospodar- f.t,!ni.?rei)^u’ ki Pa se jc po par letnem _ eigicnem abstinenčnem gibanju otresla P polnoma alkoholizma in danes pro-3a. zdrava in srečna. Alkoholizem je • ocialno zlo. In socializem, ki mu je cilj 'tpm druzbe mora zato nastopiti proti u socialnemu zlu. In tu ne pomaga ^opaganda zmernosti, ki nima nobene omejitve- Pomaga edino le propa-«dnaa popolne abstinence. »Svoboda« je ahJr zas*avda delo propagande popolne 2 T3mfnce’ ~ V debati se je oglasil s. DHmfrnot’ & je Podčrtal predavateljevo Drvi^?r0: f^dor išče v alkoholu moči, je lin t?11, ^1stemu, ki išče solnca pod zem-v^J°£azaI da danes ljudstvo po ie !rrT-ISCe s°lnCa P°d zemljo; toliko racfn ?° sve*u ’n vendar ljudstvo tako g*avo v pesek pred bedo in takn .in ^aka tako rešitve. Rešitev pa nem ne J?° prišla, prišla bo le po odloč-alljo^ ..delu, po boju zoper bedo. In tudi mi 5?a 2 vsemi njegovimi grozotni- Sače i ), ne ^omo premagali dru-’ Kakor s popolno abstinenco. talen Tj)tn^i v Ukrajini je naravnost fa-osebiii i ^katerinoslava gre samo en cena - ak na teden v Charkov. Vozna sovjeM^u0 Progo znaša 25 milijonov 5ress . rubljev. Poštnina za »eks-V KiI*Sina znaša 1 milijon rubljev. Žila 'rvu10c? Pomnožiti orkester, zato pa i k^ati )cii'ke. kateri bi imeli vesolje so-, hko •/:-,] D.ll orkestru. Interesentje se a kZadr„lSUo Vsak četrtek od e20. do 22. ^bor ' ‘nem domu« (V nemški šoli). — vr,° ^anglova drama »Sin«, ka- eljske dramatični odsek trbo- vobode« dne 29. julija 1922 v Šoštanju, j*e prinesla povsem zadovoljiv rezultat. Trboveljski dramatiki so se potrudili, da nam nudijo pač najlepšo sliko delavskega čuta do umetnosti. Poset je bil dober. Manjkalo je onih delavcev, sotrpinov, kateri bi se morali v prvi vrsti interesirati za izobrazbo in to so bili, žali-bog, alkoholiki. Žalibog, da jih moramo tako nazivati, toda resnica je vedno bolj občutna nego _hinavščina. Na svidenje Trboveljčani! Šoštanjčani vas žele kmalu zopet videti! »Svoboda« v Šoštanju. SLAVNOSTNO RAZVITJE DVEH ZASTAV. Preteklo nedeljo sta razvili podružnici Osred. društva kemičnih delavcev, steklarji in kemični delavci v Hrastniku I svoje zastave. Slavnost je posetiio tudi delavstvo iz drugih krajev, zlasti je bila številno ^zastopana Socialistična akademija iz Celja z zastavo in pevskim zborom, ki je bil pomnožen z večjim številom pevcev iz Štor pri Celju. Dopoldne je bil slavnosten sprejem zunanjih gostov nakar se je vršilo na prostem poleg kolodvora slavnostno razvitje obeh praporov. Kot govorniki so nastopili ss. Svetek, Leskošek, Rejc in Krusič, ki so v lepih govorih pojasnili pomen rdeče zastave., ter priporočali zvestobo članstva do organizacije. Po razvitju zastave so se navzoči uvrstili v impozanten sprevod na čelu z ondotno godbo in štirimi zastavami. Med Igranjem godbe in navdušenimi popevkami pevskega zbora se je pomikal sprevod mimo tovarn do delavskega doma, kjer je bil shod na katerem ie poročal s. Koren iz Celja. V svojem govoru je s. Koren povdarjal potrebo solidarnosti, pred vsem pa globoke socialistične zavesti. brez katere tudi strokovne organizacije ne bodo kos svoji nalogi. Popoldne se je razvila neprisiljena in kar povdarjamo zelo dostojna zabava, kjer so imeli delavci iz raznih krajev priliko se med seboj spoznati in se pobratiti. Ko smo se z večernimi vlaki odpeljali vsak na svoj dom, smo si veseli stiskali roke kličoč: na svidenje v Ceziju na vse-delavskem zletu. Dve novi zastavi smo razvili to nedeljo. srečni smo pozdravili zopet dva vidna znamenja vstajenja slovenskega proletariata. Za dežjem pride sobice i Črna. Na dan slavnosti gasilske župe korotanske. 23. julija t. 1. smo se pogovarjali gasilci, kako bi^ bilo čimprej mogoče napraviti novim članom prav po ceni gasilske uniforme. Neki gozdar z imenom Sablatnik, ki mu je gasilno društvo postranska stvar, je slišal to debato in se je blagovolil izraziti sledeče: »Menda mislite napraviti uniforme na državne stroške«. Možu povemo ob tej priliki, da si bomo napravili uniforme s svojim denarjem, njega pa ne bomo niti za vinar prosili. Če bi si pa tudi na državne stroške napravljali uniforme, to njega sploh nič ne briga: njega ne bomo prosili za svet. Ce bi prav morala država kriti te stroške, gotovo ne bodo tako visoki, kakor so bili ob priliki kraljeve poroke. To na’ si mož zapomni! Vrednosč denarja. 1 dolar velja 83.75 Din, 1 lira 3.77 Din, 100 avstrijskih kron pa 25 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.62 švicarskih fratikov- J SODRUGT, UDELEŽITE SE POLNO-I ŠTEVILNO 6. AVGUSTA i. VSEDELAV-SKEGA ZLETA V CELJU. ; — — — Obmejni in upravni aparat Mežiške doline, Ker tvori Mežiška dolina državno mejo napram Avstriji, se jc zdelo našim koruptnim državotvornim strankam, ki vodijo državno ladjo globje in globjc v prepad, potrebno, da so spremenili :iašo industrijsko dolino v tabor Wrauglovcev. Dne 9. t. m. je bil ustreljen pri Mežici 30 letni deiavec Rezman od \vranglovske obmejne straže. Res je, da pokojni ni imel ponoči kaj iskati na meji. nikakor pa ne more biti državi v prid. če bodo streljali majhne krivce kakor zajce in če bodo iz-vrševali »wranglovsko azijatsko justico« nad našim jugoslovanskim prebivalstvom. Konstatirati moramo, da se v času, ko je bila meja zasedena od naših orožnikov in financarjev — ni pripetil noben enak slučaj. Imeli pa so mejo gotovo bolje zastraženo nego Wranglovci, ki dezertirajo sami v Avstrijo in obiskujejo plesne zabave etc. na obmejnih nemških tleh. Istega dne je obiskalo 8 turistov Peco. Graničarska trupa je vse zajela in jih tirala po daljnih potih nazaj v Mežiško ddiino do oblasti. Ker pa poznajo ti junaki samo svojo komando kod edino instanco v Jugoslaviji, bi morali ti turisti romati v Prevalje ali pa celo v glavni stan Wran-gla. Zajeli so pa tudi 3 avstrijske pastirje in jun dokazovali našo disciplinarno«! s tem, da so Jugosflovane kakor tudi Nemce (priznane naše narodnjake iz Podjune) pustili celo pot korakati v »Schritt«. jim prepovedali govoriti in jih eskortirali v četverostopih. Wrangiovci nadlegujejo naše ljudi tudi v oddaljenosti 2 ur od meje, kjer nimajo biti niti službeno niti nesluž-beno. Delavcu Potočniku so zabranili pot do njegovega doma z motivacijo, da vodi pot tam tudi v Avstrijo in da je Avstrijec ali pa da hoče iti v Avstrijo. Omenjeni delavec je bil namreč v kroju požarne bram-be, kar je najbrže ta elitna trupa smatrala za kroj tujih ministrov. Naravno bi bilo, da bi napravilo okrajno glavarstvo tem nerednostim konec in ščitilo ljudstvo. ZgodKb se je pa baš nasprotno. Eden izmed turistov, delavec, ki je odvisen od dnevnega zaslužka, je od komisarja ob določeni uri vabljen na Prevalje na zaslišanje. Torej namesto pouka obmejni straži, se še šikanira in ob dnevni zaslužek pripravlja že itak prizadetega. Mislimo, da obstoja odlok, naj se liudi ne vabi nepotrebno k politični oblasti. Ali ga ne bi lahko zaslišali na njegovi občini? Ali naj bi ga povabil na urad k zaslišanju vsaj prilično. Toda oblastniki tega ne razumejo, bolj jim je na srcu sledeče »nepristransko in državi koristno delo: 1. da ne morejo izdati bolniku z vnetjem očesne mrene, jugoslovanskemu državljanu. potnega lista za obisk specialista v Celovcu, dočim opažamo, da dobe razni elementi prav hitro potni list v svr-he, ki se nam ne zde vselej prav tehtne: (Slučaj posestnika Kajzerja, ki ni dobil potnega lista, kliub nevarni bolezni); 2. da se vkljub protestu večine korporacij okraja in organizacije, ki zastopa večino ljudstva, dovoli klerikalnemu bogatašu Plesučniku obrt za prekupčevanje živine, da bo vsled izvoza živine na spomlad v Mežiški dolini še večje pomanjkanje mesa : 3. da se z vso močjo podpira Avstrijskega državbana Janischa, da more še nadalje za slepo ceno izkoriščati brez obrtnega lista izkop ilovice, ki je edina te vrste v naši državi: 4. da se na poslovilnih večerih, kakor je posneti iz »Tabora« štev. 157. z dne 15. t. m. pod »Prevalje (odhodnica) hujska grente na štrajk«; (Opomba ured. Spomenico so podpisali vsi gerenti razven enega že na Prevaljah; tisti jo je pa dobil potem na dom, in je jedel pri podpisu slanino, G. Hribar bo pa na to najbrž vrgel ir. Lahovnika skozi vrata, kadar pride zopet prosit protekcije zaradi žage.) 5. da zahteva g. komisar Milač, dne 21. t. m. od stranke Peter Logar, naj podpiše zapisnik o zaslišanju ne da bi ga stranka prebrala, in ko se stranka tej duhovitosti nasmehne, se pa razkači, kako da se njemu in oblasti ne zaupa. (Kje pa je ta gospod študiral pravo? Sai je vendar še pred letom ustanavljal na Koroškem neko republiko Slovenijo!) Opozarjamo na te nerednosti naš po-slanski klub, da bo zopet malo zaropotal in vendar enkrat izposloval pri vladi, da si vzame Wranglovce in vso sorodno kli-ko_kot osebno stražo k lastnim koritom. POSLANO* Pokrajinski upravi in Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. ,w y P^tek dne 21. julija t. 1. me je zaslišal g. komisar Milač od okrajnega glavarstva Prevalje o zadevi preiskave učitelja Moderndorferja. Zahteval sem, da g. komisar vzame v zapisnik tudi moj protest proti zaslišanju od strani politične oblasti o zadevi, ki spada v delokrog šolske oblasti. Gospod komisar mojega protesta ni hotel vzeti v zapisnik in mi je blago- hotno nasvetoval da nai se pritožim sam kamor hočem. Poslužujoč se tesa nasveta, stavljam naslovom vprašanje: 1. S kakšno pravico iiie je zaslišal o šolski zadevi politični komisar. 2. Na kateri zakoniti podlagi mi je gospod komisar zabranil Izraziti moj protest v zapisniku. 3. Je imel gospod komisar navodilo izraziti proti meni dvom. da g. Mdderndorfer ni dal resnične izjave v zapisnik ob priliki izvedene preiskave. 4. Je imel g. komisar Milač ukaz, da zahteva, da podpišem od gospoda komisarja sestavljeni zapisnik o zaslišanju — ne da bi mi ga g. komisar končno v celoti preči-tal in je imel nalog na mojo tozadevno zahtevo da zapisnik predno ga podpišem tudi prečitam, mi staviti v jako jeznem in izzivajočem tonu vprašanje, zaupam h oblasti ali ne. Mežica, dne 21. julija 1922. _________Peter Logar, strojnik * Uredništvo za spise pod tem naslovom seveda ni odgovorno. i« LEPOTA Nujno se iščeta za veleindu-strijsko podjetje dva oženjena postrugača (Eisendreher). | Ponudbe naj se vpošljejo pod šifro „postrugac“ na upravo „Naprej-a“. r\& J 1 S-'] K 1 Crerr kože, obraza, vratu, rok, tako kakGr tudi P ,0. las, se morejo samo skozi razumno nego l p seči. Tisočera pripoznania so dospela od šel sveta za lekarnarja Kellerja: ..EI,SA“ L1LIJNO MLEČNO blago, najfinejše „tnilo lepote“; 4 kosi in poštnino 120 K. OBKAZ^A POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnEne pege-zajodance, nabore, i.td., naredi kožo mehko rožnato-beio in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in P*>5 n -****»" SOK. „EI/SA“ TASOCHINA POMADA ^ KAST LAS krepi kožo glave, prepreenje nje, lomljenje in cepanje las, zaprecnje prn w rano osivelost i.t. d. 2 porcelanasta lončka tom in poštnino SOK. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kj sov od jednega predmeta dobijo P°PU v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24K; Brkomas10K; n« finejši He^a-puder Dr. Klugera v velikih. 8 nih škatuljah 40K; najfinejši Hega zob v,gčicah v patent škatljah 40K; puder za g°sP® .. a«j 8K; S K; zobni prašek v škatljah 12 K: v vrač jage Sachet dišava za perilo 12 K; Schampoo ^ 8K; rumenilo 12 listkov 48K; naJflIlfJSTr Za te po 48 in 60K; Močna voda za lase ^:'raciin;!' razne predmete se zamot in poštnina poseD j EVGEN V.FELLER5 IglaiTiar, STUB‘° donja Elsatrg št. 252. Hrvaško* Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. Odgovorni urednik: Anton PodbevSe^ Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljan odb. SSJ)- mr mKMO za promenadne in športne obleke I v bogati izbiri & SL Skafoern# Ljubljana, Mesini Erg št. 10. ^TAMPinp ANT. ČERNE) Vs" 1JUBTJAISTA J Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ lili Meni iii mm isto ia tla; Ljubljana ■i— Kolodvorska esiica št. 6 -— BBS iiw> vsakovrstno - - .........biago. TORJifa Kemično čisti obleke. .. liiia tata 2. TeSeforc Si. £38. I le Teto«, BlBkirB-teinB« ® pljevi pdwti vsJJJ* „0 drobno in ^ Glavno zastopstvo P® ^0. gumijevih obr°°®Vtovarne vome automobile jfl0. Walter Martiny, * a Hydravlična stiskalaic^^ montiranje gumi J e blia0a, cev v centrali, L£"JoZn0 Rimska cesta i- hiaga podjetje za kraje, celih vagonov na j a g o za kar je na ra?L0biloV- 10 tovornih automou Ijubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolika SlmS Podružnica: Šeienburgova ul, 3. =========== 555 Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice: Novomesto Giavni trg Kočevje št. 39. LiiifellaRa, MarStoor, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. 'st. 470. tel. st. 133. BeeS^ Knez jVlikai*oV ulica » | Rezervni zak|«dl K 6.50©.®3® P Delniška glavnica: K 20.000 000 Teletom | Podružnice: [] Novo mesto, Rakek, Ljubljana, šelenbuargova ulica št. 1. Slovenjgradec. Izvršuje vse bančne posle najtoeneie in najkulantneje