,,Slovansko srce". n. Štatistiške številke jasno dokazujejo, kako sijajne so šolske razmere v Istri, v oni Istri, kjer je prebivalstvo po ogromni večini slovansko, a kjer gospoduje nasilni Lah po zaslugi naše pravične c. kr. vlade in kjer bo še gospodoval vkljub n o v i obči volilni pravici po zaslugah onih velikih slovanskih poslancev, ki nosijo svoje Bslovanstvo" vedno le na jeziku a v srcu pa le dobrobit Iastnega -jaz". Istra ima po uradni (!?) štatistiki 345.050 prebivalcey, in sicer 143.096 Hrvatov, 77.717 Slovencev in le 131.191 Italijanov in le malo, malo peščico Nemcev. A ker politične razmere ne dovoljujejo, to je, ker se slovanski poslauci zaradi političnih in taktičnih potez zadovoljujejo, da vlada daje ljudstvu le toliko izobraževalnih sredstev, s pomočjo katerih se je le-to ljudstvo pospelo do onega duševnega nivoja, da slepo veruje politižnim žonglerjem, imamo tu v slovanski lstri tako-le šolsko mizerijo. Tri državne gimnazije: nemško v Pulju, hrvaško v Pazinu in laško v Kopru; dve realki: c. kr. nemško v Pulju in deželno laško v Pazinu. — Eno učiteljišče — monstrum avstrijske politike — s hrvaškim, slovenskim in laškim oddelkom, kjer je pa nemščina v zadnjih treh letnikih učni jezik vseh glavnih predmetov. — Navtiška šola v Malem Lošinju je laška, izmed peterih obrtno nadaljevalnih šol je edino le ona v Kastvu hrvaška, istotako J8 edini ženski licej istrski v Pulju laški. Ljudskih šol je vseh v Istri 180 (uradno), in sicer 61 hrvaških, 22 slovenskih in 66 laških; 2 nemški državni šoli v Pulju in Opatiji in 2 nemški vojne mornarice v Pulju. Privatnih ljudskib. šol, ki jih vzdržujeta BLega" in hrvaška družba sv. Cirila in Metoda, ne vpoštevamo. Toda avstrijska vladna modrost dovoljuje privandranim Nemcem vse dobrote, odpira jim na široko svoj c. kr. državni mošnjiček, slovanskemu narodu pa dovoljuje edino le enorazrednice. Neraški most do Adrije napreduje — slovanski Oecconiji si pa dele nagrade. In solčna Gorica? Da, tu se bijejo krvavi boji po časnikib o trgovinskih napisih in voznih listib, a za slovensko ljudsko šolstvo se ni resno zavzel nieden slovenskih goriških poslaneev, zakaj .politične" razmerene dovoljujejo tega. — Slovenski oče-davkoplačevalec pošiljaj svojega otroka v Bpodturnsko šolo" ali pa plačuj dvojni šolski davek deželni in zasebni, če hočeš, da se ti šola tvoj otrok v ^Šolskem domu". Zakaj ne pričakuj od zastopnikov, ki ne nosijov svojem telesu očetovska srca, datiolajšajopezo tvojih očetovskih skrbi, da ti oraogočijo dohod do onih svetišč, ki naj bodo torišče tvojideeiza lepšo bodočnost. So pač brez očetovskih src! In tožni Korotan? — Pretresljivo ječi glas: morituri vos salutant — preko Karavank. Volilna reforma — ta Bfata morgana" slovanske prihodnosti — skopala bo ravno slovenskemu življu na Koroškem — v pravi domovini Slovencev — še ostale grobove, kamor zagrebe brutalni Nemec ostanke koroških Sloveneev. In ravno Bvolilna reforma" bi lahko bila oni bojni klic, ki bi moral vzdramiti slovenski živelj v Korotanu — da bi stopil, oduševljeno na krvavi mejdan in rekel: Ne vdam se! Toda ubogi Korotanec je zaman trkal na ,,mehka slovanska srca" slovanskih svojih zastopnikov. Zaman je prikazival svojo perečo rano, da je na lastnih tleh brezpraven suženj, teptan in zaničevan od tujca, da se ga vidi le tedaj, ko ima plačati krone in kovani denar. Le tedaj je enakopraven! Kulturni svet se zgraža, ko sili kruti Nemec poljsko deco v nemško šolo, a lastni brat nima poguma skočiti bratu na pomoč ter kategorično povedati oni ,,pravični" vladi — do tu in ne dalje — — —. Nad 162.000 koroških Slovencev nima ni ene lastne meščanske šole, akoravno jih ima dežela osem.*) — Ljudskih šol je tu 370, a izmed teh so Ie 3 — reci: tri slovenske in 83 je utrakvističnih. — Kako se tu utrakvističnost umeva, bi bilo odveč pisati. Menimo, da zadostuje, ako so po teh šolah strogo prepovedani taki učni pripo močk i, kisojihzaložileslovenskefirme in da se morajo slovenski mladinski listi pošiljati najčešče pod kuverto. Slovenske učitelje se pa meče faktično s shodov, kijim kumujejo razni c. kr. okr. šolski nadzorniki — ali pa celo sam c. kr. deželni šolski nadzornik. In tako Bmodernou naziranje svobodnega napredka avstrijskega enakopravnega slovenskega naroda ni dobilo podpore pri svojih slovanskih zastopnikih. Kako li? Samopašnost in na najvišji višek potencirani lastni Bjaz" — ti dve evetki naših slovanskih zastopnikov v stolnem avstrijskem mestu, sta bili močneji kakor pa smisel za narodni obst anek. Še ni kocka padla o zmagi volilne reforme**) — ko pišemo te vrstice. A v dno svojega rodoljubnega srca smo prepričani, da slovanski zastopniki ostanejo gluhi in slepi v tem kritičnem trenutku za vse one krute krivice, ki jih trpe Slovenci in Hrvati v obmejnih pokrajinah, in da njih .slovanska srca" ostanejo — mrtva in neobčutljiva za ono vzvišeno nalogo, ki jo ravno sedaj najlažje zvrše v prid in korist onega naroda, iz katerega so izšli in ki jim je poveril to zadačo. In kako li hočejo ti slovanski narodni zastopniki izvršiti to nalogo? V njih,,slovanskih sreih"živi ideal: BNarod sem j az!" /^ *) Seveda na Kranjskem se je pa Slovenec moral boriti leta in leta, da je dosegel edino slovensko meščansko iolo ter konono vendar zmogel nagajivost nekaterih c. kr. ljudij. **) Sedaj je že! Glej -Politieni pregled". Uredn.