Leto VIII, št. 107 Ljubljana, petek 6. maja 1927 Cena 2 Din — Ucfa»j» ob 4. ilirtfl. asa Stane mesečno Din «5-—; sa inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Liubijana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon St. «07» ln 1804, ponoči tudi it. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prejemov« uliea St. s*. — Telefon St. 2036 mseratni oddelek: Ljubljana, Prešei-iova ulica št. 4. — Telefon St. 2dc» Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celie Aleksandrova cesta Račun pri poštnem cek. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wlen. Nr 105.241 Ljubljana, 5. maja. Madžarski parlament ima v razpravi pogodbo, ki sta jo v Rimu podpisala i.,..1 tfethlen in Mussolini. Da se bo pogodba ratificirala, o tem spričo absolutne Bethlenove večine ne more biti najmanjšega dvoma. Zato nas razprava zanima le v toliko, da iz nje vidimo, kako pojmujejo sklenjeno pogodbo v Budimpešti in kaj si madžarski politiki od nje obetajo. Naglašalo se je že z raznih strani Male antante, da poglavitni pomen madžarsko-italijanske pogodbe ni v njeni formalni vsebini, marveč v tem, kak pomen ji Madžari pripisujejo in kake nade stavijo nanjo. Zakaj prav s te perspektive bi mogla pogodba postati opasna za razmerje med Madžarsko in njenimi sosedi in za vse obstoječe mirno stanje v Podonavju. Iz govorov v budimpeštanskem parlamentu se razvidi, da so Madžari zares zelo optimistični glede pogodbe in da se čutijo kakor rešeni iz pasivnosti •in neprijetne izoliranosti, v kateri so bili ves čas po vojni Toda ta osamljenost Madžarske je bila samo posledica njene politike, njene trdovratnosti, s katero vztraja v odporu proti določbam trianonske mirovne pogodbe, ki je po'; naziranju madžarskih nacionalističnih krogov — in med nje spada tudi Beth-lenova vlada — napravila največjo krivico državi svetega Štefana. Vsa politika Male antante je samo reakcija na madžarske težnje po revanži in restavraciji stanja izpred 1. 1918. Ako tedaj Madžari toliko pričakujejo od zveze z Italijo, ne more biti dvoma, v kateri smeri se gibljejo njihove nade. S tem v zvezi prinaša velevažne, naravnost senzacijonalne informacije vest o tajni pogodbi, ki se je v Rimu sklenila poleg javnega pakta med Beth-lenom in Mussolinijem. Po tej tajni pogodbi se zavezuje Madžarska, da napade Jugoslavijo v slučaju, ako se ta zaplete v oborožen konflikt z Italijo in da hkrati odbije češkoslovaško vojsko, ako bi nastopila proti Madžarski; zato dobi Madžarska Slovaško — o teri-torijalnih obljubah na jugosiovenski račun, se nič ne poroča, dasi seveda ne more biti dvoma o tem, da so se tudi dogovorile. Točka glede Avstrije nas zaenkrat ne zanima, pač pa je važno, da je Italija dala Madžarom na prosto, da si izvolijo kralja, ki more biti tudi Habsburgovec. V tem pogledu se Italija zavezuje, da podpira habsburško restavracijo tudi pred Društvom naro-dov. To so velepomembne vesti. Po diplomatski praksi je sicer pričakovati za gotovo, da se bodo oficijelno deman-tirale, ali to nas seveda ne more zadovoljiti niti najmanj. Grof Bethlen je dejal včeraj v parlamentu, da je imel v Rimu priliko, raz-govoriti se o vseh vnanjepolitičnih vprašanjih, ki prihajajo v poštev za Madžarsko in njeno vnanjo politiko. Dalje pa je rekel, da napetosti med Italijo in Jugoslavijo, o kateri je govorilo več predgovornikov, ni pripisovati pretiranega pomena, češ da položaj ni tak, da bi bilo računati z neposrednimi in resnimi komplikacijami. Prorokovati pa on ne more, niti noče. Vsekakor pa sili na primerno previdnost že poglavitna okolnost, da Madžarska ni v položaju, da bi se udeležila kake resne komplikacije v taki obliki, ki bi nalagala državi dolžnost za akcijo. Pač pa zanima Madžarsko v prvi vrsti vprašanje dostopa do reškega pristanišča, kar jo sili na zbližanje z Jugoslavijo; v tem pogledu je dobila ugodna zagotovila v Beogradu že pred Bethlenovim pose-tofn v Rimu. Razni govorniki so naglašali, kolikega pomena je zavezništvo z Italijo za Madžarsko, ker je s tem stopila v resnejšo zvezo indirektnim potom tudi z Angljo. Madžari tedaj po Bethlenovem posetu nikakor niso pesimisti. Ako tedaj primerno pretehtamo javne in tajne madžarske aspiracije, izgovorjene in nakazane nade, ki jih izrekajo in šepečejo v Budimpešti, moramo v prvi vrsti konstatirati, da postaja delokrog Male antante znova aktual-nejši in živahnejši. Predvsem je izven dvoma, da bo madžarsko-italijanska pogodba in vse kar je z njo v zvezi. Malo antanto močno učvrstila, zakaj vse tri njene članice, Rumunija nič manj kot ostali dve, se bodo čutile ogrožene vsled nove madžarske pozicije. Osnovna eksistenčna nujnost Male antante se s tem potencira v jako izdatni meri in konferenca Male antante, ki se prične v nekaj dneh, postaja na ta način aktualnejša. nego se je moglo še pred nedavnim misliti. Nemčija za izboljšanje odnošajev s Francijo Pariz, 5. maja. (pa.) Nemški odpravnik poslov Rieth je imel razgovor z zunanjim ministrom Briandom, v katerem je povdar« jal potrebo nadaljnjega izboljšanja nemško« francoskih odnošajev na političnem in na gospodarskem polju. Zahteval je revizijo francoskih carinskih tarifov in dodal, ds smatra nemški kabinet, da more le nemško franeoaki »portgoiii zagotoviti svetovni mir. Politična situacija v Beogradu Po odhodu kralja iz Beograda še večje politično zatišje« — Dr. Korošec in dr. Ravnihar se zaman pehata za vstop SLS v vlado. — Kaj pričakujejo od pondeljkove seje finančnega odbora? Beograd, 5. maja p. Ker je kralj od potoval v Vmjaško Banjo, je postalo politično zatišje še mirnejše. V političnih krogih se naglasa, da pred povrat-kom kralja v Beograd nikakor ni pričakovati nobene izpremembe in zato tudi ne izpopolnitve vlade. Razvoj notranje politične situacije je docela odvisen od zunanje političnih dogodkov. Dokler ni spor z Italijo likvidiran, ni mogoče, da bi padle nadaljne notranje politične odločitve. Že zato je smatrati akcijo dr. Korošca, ki jo je začel po svojem prihodu v Beograd za vstop SLS v vlado, kot neaktualno. Dr. Korošec je po svojih razgovorih z Vojo Marinkovičem in Markom Trifkovičem to tudi sam uvi-del, ker je izjavil, da so bili ti sestanki le informativnega značaja. Po vesteh današnjih tukajšnjih listov je prišel dr. Ravnihar v Beograd, da bi podprl prizadevanje SLS za vstop v vlado, kar je .vzbudilo celo v radikalskih vrstah za-V' lenje. Današnja »Reč« piše, da se klerikalci ponujajo radikalom, da vstopijo v vlado za vsako ceno, da pa v vladnih krogih niti nočejo razmišljati o Mussolini se je zopet premislil! Potom svoje agenture poroča svetu, da je vsako pogajanje z Beogradom glede tiranskega pakta izključeno! — Nova fašistična natolcevanja tako zelo nasprotni. Rim, 5. maja, o. «Giornale d'Ita-1 i a» priobčuje danes daljše poročilo iz Marseilla o vojaških pripravah Francije ob italijanski meji. List pravi, da prihajajo iz kolonij v MarseiOe skoraj vsak dan močni oddelki vojaštva, ki potem odhajajo v obmejne garnizije. «Giornale d' Italia» govori pri tej priliki tudi o vojaški pomoči, ki jo po njegovem mnenju nudi Francija Jugoslaviji. Med drugim pravi list, da je pretekli mesec odplul iz Marseilla parnik «Jean Doublet», natovorjen z vojnim materijalom, ki je bil pojem izkrcan deloma v Gružu, deloma pa na Sušaku. stvari, čeprav so klerikalci zelo poceni. Z veliko napetostjo se pričakuje seja fin. odbora, ki bo v ponedeljek. Smatra se, da sedanja vlada v tem odboru ne bo imela večine. Med radikali prevladuje mnenje, da bo Velja Vukičevič v slučaju, da njegova vlada ostane v manjšini, izvajal posledice in podal ostavko svojega kabineti.. Na drugi strani pa se povdarja, da bo vlada tudi to težavo z lahkoto prebrodila. Za jutri popoldne je sklicana seja ministrskega sveta. Danes popoldne je bil dalj časa na dvoru ministrski predsednik Vukičevič, ki je razpravljal z ministrom dvora Jankovičem. Danes je po-setil predsednika vlade Vukičeviča predsednik kluba hrvatskih federalistov bivši zunanji minister dr. Trumbič. V političnih krogih se je danes mnogo razpravljalo o konfliktu, ki je nastal med muslimani in bosanskimi radikali in ki se vedno bolj poostruje. Nekateri celo naglašajo, da bo moral minister dr. Srškič iz tega izvajati posledice in izstopiti iz vlade. Rim, 5. maja. o. Poslednje dni so se širile vesti, da se bodo med Italijo in Jugoslavijo čimprej pričela direktna pogajanja v svrho razrešitve spornih vprašanj. Agentura Radio Nazionale zatrjuje v zvezi s temi vestmi, da doslej v. te. p pogledu še ni nič gotovega. Vlada je sicer vedno pripravljena raz-govarjati se z Beogradom o kakršnemkoli vprašanju, nikakor pa ne o tiranski pogodbi, ki se tiče izključno Ie Italije in Albanije. Ker pa hočejo Jugoslavija in nieni francoski zaščitniki razpravljati samo o onem dokumentu, zaključuje Radio Nazionale, je zelo težko pričeti pogajanja, ko sta si stališči obeh vlad Tajna pogodba med Madžarsko in Italijo Madžarska se je baje obvezala, da pošlje svojo armado na našo mejo v slučaju spopada z Italijo. — Italija baje priznava tudi Habsburžana za madžarskega kralja! napad češkoslovaške armade. Duuaj, 5. maja t. V tukajšnjih političnih k:ogih povzročajo zaupna poročila o tajnih pogodbah madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena z Mussolinijem velikansko razburjenje. Po teh poročilih sta grof Bethlen in Mussolini poleg znane prijateljske pogodbe skle nila tudi tajno pogodbo, ki se nanaša v prvi vrsti na Jugoslavijo, v drugi vrsti pa se tiče tudi Češkoslovaške. Tajna pogodba obsega baje pet točk. V prvi točki se govori o konfliktu med Italijo ir. Jugoslavijo. V primeru, da pride med tema državama do oboroženega spopada, se Madžarska obvezuje da takoi odpošlje svojo armado na jugoslovensko meio in udari na iugoslovensko ozemlje. Najkasneie v 10 dneh mora biti mobilizirana vsa madžarska vojska, ki mora zadržati tudi eventualni Druga točka se nanaša na primer vzpostavitve monarhije na Madžarskem. V tem slučaju se Italija obvezuje, da bo podpirala Madžarsko, ako si izbere svojega kralja in bo smatrala to kot docela notranje politično vprašanju Madžarske. Ako bi stvar prišla pred Društvo narodov, se Italija zavezuje, da se bo zavzemala za to, da Društvo narodov prizna novega madžarskega kralja in naj bo to tudi Habsburžao. V tretji točki jiogodbe se govori o razdelitvi Avstrije in o napadu ua Dunai in sicer zato, ker je Dunaj v profcimonarhisitičnih rokah. Četrta točlka govori o Slovaški, ki naj pripade Madžarski. Peta točka govori o ustanovitvi vojaške fronte proti Rusiji. -ffiS- I/ « •• v,|,vl »i Komisija vseuciliskih profesorjev za pravopis Zagreb, 7. maja n. S popoldanskim brzo-vtekom sta se pripeljala iz Beograda semkaj vseučiliška profesorja Ljuba Stojanovič in Aleksander Belič, iz Ljubljane pa je prišel prof. dr. Ramovš. Ti profesorji bodo skupaj 1 zagrebškimi kolegi dr. Maretičem dr. Re-šetarjem in dr. Boraničem razpravljali v Akademiji znanosti in umetnosti o prav>pisu Naloga komisije, ki jo tvorijo ti profesorji, je žc ua njenem lanskem sestanku v Beogradu izzvala veliko pozornost. Njena naloga ni, da odloči ali se uvede ekavščina ali ijekavščina v govor in pravopis v šolah po vsej državi, ampak o raznih tehničnih vprašanjih pravopisa. Tako n. pr. bo komisija razpravljala o tem, aH naj se vsa država pridruži nemški interpunkciji, kakor so jo uvedli Slovenci in Hrvati, ali pa Francoski, ki so si jo prisvojili Srbi in zlasti Beograd. Kongres naših mest Zagreb. 5. maja. n. Do danes popoldne *e je priglasilo 60 mest z 90 delegati za udeležbo na kongresu Saveza mest Jugoslavije. Računati je, da pride jutri še nekaj prijav. Mesto Beograd bodo zastopali župan dr. Ku-manudi. nadalje dr. Jovanovič in dva člann mestnega sveta. Poletni vozni red Jadranske plovitbe Sušak. 5. maja. n. Poletni vozni red -la- dranske plovitbe -slapi v veljavo šele !"). t. m. skupaj s poletnim voznim redom na železnicah. Proslava padlih borcev v Toplici Beograd, 5. maja. p. K predstoječim slovesnostim v Toplici k proslavi spomina padlih borcev se odpelje v soboto vojni minister general Hadžic. Prihodnji teden spremlja na potovanju tjakaj ministrski predsednik Vukičevič kralja, ki se tudi želi udeležiti svečanosti. Iz seje anketnega odbora Beograd, 5. maja. r. Dopoldne se je vr« šila seja anketnega odbora. Na dnevnem redu je bilo poročilo dr. Bankoviča o ob--tožbi proti bivšemu Davidovičevskemu mi» nistru Risti Jojiču v zvezi z bencinsko afe* ro Rajkoviča. Poročilo obremenjuje mini« stra Jojiča, kakor tedanje ministre dr. Ko« sto Kumanudija in dr. Šefkijo Mehmeda. Vlada, ki ji ta stvar ni po godu, je našla izhod, da odgodi razpravo. Kosta Timoti* jevič in Ranko Trifunovič sta predlagala, naj se zaslišijo še neke priče, v prvi vrsti advokat Dukamc in Ačimovič. Čeprav sta oba Beograjčana in bi se bila lahko ta« koj zaslišala, je večina odgodila sejo na ne določen čas. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom. Italijansko rovarenje Beograd, 5. maja. n. Danes je zopet do* bilo nekaj oseb propagandistične žaljive ktake iz Italije, ki rovarijo proti enotno« sti Jugoslavije. Letaki so prišli iz Milana, Rima in celo iz Carigrada. Policija zbira letake privatnikov in jih pošilja notranje« mu ministru. Vulkan v Kaspiškem morju Moskva. 5. maia. s. V Kaspiškem morju je pp.VI bij«.v;iyd George za spremembo določb zakonskega načrta. — Novi nemiri v spodnji zbornici. — Delavske stranke proti vži-vanju alkohola in tobaka London, 5. maja (lo.) Danes se je nadaljevala debata o zakonskem načrtu glede delavskih organizacij. Delavski poslanec Snoviden je izjavil, da smatra že prejšnji zakon o delavskih organizacijah splošno stavko za nepostavno. Govornik je priznal, ca je splošna stavka v industrijskih sporih neuporabno orožje. Govornik je bil v vsem svojem političnem delovanju vedno za to, da se industrijske težave rešijo na način, ne da bi pri tem trpela trgovina. Ravno zaradi tega obžaluje, da je prišlo do tega zakonskega načrta, ki napravlia stališče delavstva neznosno in spravlja njegove vodite Ije v velike zadrege. Kako bodo morali nastopati voditelji pri delavstvu proti nasilju, ako bodo njih pravice tako omalovaževane. Edina pot da se prepreči splošna stavka, ie. razumno razpravljanje o industrijskih sporih. Lioyd George ie izjavil, da ie zakonski načrt potreben velikih sprememb, ker je pota nejasnosti in namesto, da bi jih odpravil. dodaja še novih. »Jaz ne nasprotujem,« je dejal govornik, »zakonskemu načrtu samo zaradi gotovih določb, ampak iz načela, ker v tem trerotku, ko se :rdo borimo, da oživimo našo trgovino in kar odvisi od dobre vo'je in sodelovanja delojemalcev kakor delodajalcev. je naravnost skrajno neprevidno priti v tem trenotku na površje s tako pro-vokacijo. kakor je ta zakonski načrt.« LIoyd George je zaključil: »M lahko za-plen te vse fonde delavskih organizacij, zaprete njih voditelje in lahko storite še več' kot to. ne morete pa prisiliti delavstvo, da boijše dela, z nobenim zakonom. To odvisi od samo ene stvari in ta stvar je dobra volja. London. 5. maja. (lo.) Za govor liberalnega poslanca Simona na včerajšnji seji poslanske zbornice vlada veliko zanimanje Kakor znano, je bil liberalni poslanec John Simon tistL ki je povodom zadnje splošne stavke izjavil, da je nepostavna in s tem mnogo pripomogel, da se je splošna stavka ponesrečila. John Simon je priznana avtoriteta v zakonodaji o delavskih organizacijah. Po Simonu bo govoril ministrski predsednik Koncem včerajšnje debate v spodnji zbornici o zakonskem načrtu glede delavskih organizacij, je Robert Horne izjavil, da je odpor delavskih organizacij, ki so uživale poprej velike predpravice in ugodnosti, razumljiv. Govornik se je čudil, da se ne strinjajo z zakonskim načrtom angleški liberalcu ki so zavzeli povodom zadnje splošne stavke popolnoma drugo stališče, in jih je spominjal, da je imel nastop lorda Orforda, Llovd Georgea in Simona na razvoj zadnjih dogodkov zelo pomirjevalen vpliv. London. 5. maja. d. V nadaljni razpravi o zakonu glede strokovnih organizacij je ministrski predsednik Baldvvin izjavil, da je bil tak zakon potreben, ker so nekatere strokovne organizacije prešle v komunistične roke, v okviru delavske stranke. Poslanci delavske stranke so pri teh besedah zagnali velik hrup proti ministrskemu predsedniku. Eden njihovih poslancev mu par minut ni puslil govoriti, vsled česar je dal Baldvvin razgrajača izključiti iz seje. Ministrski predsednik ie nadalje izjavil, da je vlada dala izdelali zakonski načrt, ker so začele strokovne organizacije izvajati mezdne boje takoj po vs*j državi, in ne, kakor je bilo to doslej v Angliji navada, po okrajih. Tako osromne stavke spravljajo vse narodno življenje v nevarnost Gibanje strokovnih organizacij se ne vrši več v bataljonih in polkih, ampak v armadah. Delavska stranka razmišlja sedaj o \,> * * logu, naj bi njeni člani v znak protesta proti novemu zakonu zoper strokovne organizacije 6 mesecev ne uživali vina. piva in drugih alkoholnih pijač in tudi ne bi kadili tobaka. da bi na ta način dosegli zmanjšanje dohodkov na strošarini za 30 do 50 milijonov funtov Smrt modernega alkimista Berlin. 5. maja. (be.l Profesor Ad. Miethe, ki je pred kratkim izjavil, da je mogoče spremeniti živo srebro v zlato, je umrl v starosti 65 let. Ali je mogoče? Rim, 5. maja. o. Mussolini ;e prejel iz Trbiža naslednjo brzojavko: «Prva ekspe« aicija ferijalnih kolonij sinov češkoslova« ških necijonalistov. namenjena v Gradež, pozdravlja ob ovojem prvem koraku na italijanskih tleh z navdušenjem velikega vodjo naše prijateljice in zaveznice Italije. Češkoslovaška ferijatea kolonija Gradež. Dr. Lepadich.» Eksplozija tovarne smodnika H&Tanna. 5. maja. (be.) V mestu Las Vo-gas je eksplodirala tovarna smodnika. Ubitih je bilo 14 oseb, 10f> pa ie ranjenih. Verski boji v Indiji Lahsre. 5. maia. s. Po pogrebu muslimanov, ki so bili pri zadnjih spopadih ubiti, je prišlo do novega spopada med muslimani in Indijci, pri katerem je bilo ubitih 10 oseb, 30 pa jih je bilo ranjenih. Konec kongresa «alkoholikov» Rim, 5. maja o. Danes se je zaključila osma mednarodna konferenca nasprotni« kov prohibicije. PTed zaključkom je kon« ferenca sprejela resolucijo, v kateri nasto« pa proti zagovornikom suhega režima. Re« solucija predlaga razne olajšave za vinsko trgovina Angleška nota Ameriki glede vojnih dolgov (k>) London, 5. maja. Današnji listi objavljajo noto, ki jo je izročila angleška vlada Washingtonu glede problema vojnih dolgov. Vlada povdarja v svoji noti predvsem, da pismo ameriškega zakladnega ministra Mel-lona ne odgovarja dejstvom. Mellon namreč trdi v svojem pismu, naslovljenem na rektorja univerze v Princetovvnu, da prejemajo angleški dolžniki od Nemčije več kot je treba. Nadalje trdi Mellon, da angleška povračila Ameriki ne tvorijo nikakega bremena za angleške davkoplačevalce. Nasproti temu ugotavlja angleška vlada v svoji noti, da je Anglija prejela na račun -eparacij od Nemčije približno četrtino zneska, katerega je angleška vlada izplačala Ameriki. V tekočem finančnem letu je prejela Anglija manj kot polovico vsote, katero mora povrniti Ameriki. V najboljšem slučaju angleški dohodki iz reparacij in drugod ne bodo presegali polovice vsote, katero bo izplačala Anglija Ameriki. Ta dejstva so neizpodbitna, ker temeljijo na uradnih podatkih glavnega agenta za reparacijska plačila. ki so popolnoma znani ameriškemu za-kladnemu ministru. Nadalje izjavlja nota, da =o podatki glele reparacijskih izplačil netočni. Od prvega aprila 1919 do 31. decembra 1926 je izplačala Anglija Ameriki na račun dolga 828 in pol milijona dolarjev, medtem ko je preje'« Anglija v tej dobi komaj 200 milijonov dolarjev na račun reparacij, kar pomenja. la je Anglija v deficitu za 628 in pol milijona dolarjev ali pa 129 in pol milijona funtov. Leta 1924. do 1926. je prejela Anglija vkliu-fivši reparacije in povračila od njenih dolžnikov z 243 milijonov dolarjev manj, kolikor je izplačala Ameriki. Tretje leto po Pa« e-sovem načrtu je prejela Anglija na račun reparacij 12 milijonov funtov, na račun povračil zavezniških dolgov Angliji pa 8 in pil milijonona funtov, medtem ko je plačala Anglija Ameriki 33 milijonov funtov. Tekom tekočega leta in na rač''n četrtega Daweso-vega obroka, bo prejela Anglija 14-5 milijona funtov in 10.5 milijona na račun povračil zavezniških dolžnikov, medtem ko bo Amerika prejela od Anglije 3^5 milijonov. Nota povdarja dalje, da tudi če bi Nemčija skozi 60 let, kakor je predvideno v Da-vvesovem načrtu, redno plačevala Angliji svoje obveznosti, bi morala še vedno več plačati Ameriki na račun vojnega dolga. Ponovna izjava angleške vlade, da hoče Anglija urediti svojo politiko napram zavezniškim dolžnikom tako, da bo prejela končno toliko, kolikor mora vrniti Ameriki, je popolnoma resnična, toda do tega ni še prišlo in angleški davkoplačevalci morajo zaradi tega nositi velika bremena. Razven tega mora nositi angleško ljudstvo veliko breme angleških posojil zavezniškim državam. Angleška vlada je posodila zaveznikom eno milijardo in 300 milijonov funtov, vsoto, ki je narasla z obrestmi do leta 1919. na 1450 milijonov, kar znaša dvojno vsoto dolgov, ki iih je napravila Anglija v Ameriki. Angleška vlada ne bo zadržala plačila zavezniških držav zase. ampak jih bo uporabila v kritje svojega dolga Ameriki. * London. 5. maja.. (loti P.azprava o Mello-novi izjavi gl?de angleških dolgov Ameriki se nadaljuje. Mellon je izdal o tem vprašanju ponovno obširno poročilo. V uradnih krogih povdarjajo. da angleška nota Ameriki ne zasleduje cilja, da pride do revizije angleško - ameriškega sporazuma glede dolgov. ampak hoče edinole pobijati nepravilne trditve ameriškega zakladnega ministra. Pariz, 5. maja. (pa.) Ameriški državni urad je obvestil angleško vlado, da smatra dopisovanje med zakladnim tajnikom Mel-lonom in rektorjem univerze v Princetovvnu za notranjo zadevo in da ne želi o tej zadevi nikakih diplomatskih razgovorov. Konferenca Male antante Beograd, 5. maja. r. Dopoldne je pose« ti! zunanjega ministra dr. Vojo Marinko« viča češkoslovaški poslanik na našem dvo* ru, Jan šeba. Razpravljalo se je, kakor včeraj na konferenci z rumunskim posla, nikom Emandijem o delu ministrov Male antante. Poslanik Šeba je izjavil novinar« jem. da je z Marinkovičetn defmitivno do« lcčil razvrstitev Jela in vprašanja, ki se bodo razpravljala na konferenci ministrov Male antante v Jachimovu. Francosko-angleška antanta Pariz, 5. maja, (pa.) «P e t i t P a r i-sien» potrjuje, da bo spremljal predsednika Doumerguea v London zunanji minister Briand. ki bo imel tako priliko, da se razgovori s Chamberlainom o važnih političnih vprašanjih. Ministra bosta razpravljala o jugoslovensko-italijanskem sporu in o dogodkih na Kitajskem. List zaključuje, da bo to potovanje dokazalo prisrčne in trdne vezi med Anglijo in Francijo, ki bodo imele priliko se uveljaviti meseca junija, ko bo Nemčija najbrže zahtevala predčasno izpraznitev Porenja. Vprašanje madžarske monarhije London. 5. maja, s. «Daily Tele-graph» poroča, da so zavezniki glede vzpostavitve monarhije na Madžarskem zavzeli stališče, da si' more Madžarska iz vsake druge dinastije izbrati svojega kralja, samo ne iz habsburške. Nedavno pa ie bila Madžarska neoii-ciieino obveščena, da bi mogel priti v poštev rudi član habsburške rodbine, ako bi Madžarska dokazala, da se strinjajo s predlaganim kandidatom vse zavezniške države in države Male antante. Turčija in Moskva Berhn, 5. maja. (be.) Turčija je odredila, da morajo do I. avgusta zapustiti državo vsi caristični propagatorjL Največja morska globočina B»rlia, 5. maja. (be.) Nemško križarka -Emderu. ki plove od otoka Celebes proti Nagasakiju, je odkrila največjo globočino morja, ki meri 10.432 m ped morsko gladino. Največja elobočina dosedaj mana je bila 978S metrov. Pomorska razorožitvena konferenca treh držav Pariz, 5. maja o. »Chicago Tribune« poroča iz Ženeve, da se bo vTŠ&a pomorska razorožitvena konferenca, ki jo ie predlagal predsednik Zedinjenih držav, dne 20. junija. V uradnih krogih misliio, da bosta Japonska in Anglija zahtevah' spremembo že določenega programa. Priprave za konferenco so že skoraj končane. Konferenca se bo vršila v prostorih tajništva Društva narodov in v salonih hotela National. Ženevski krogi menijo, da bosta Francija in Italiia na konferenci zastopani potom nekaterih opazovalcev, čeprav je francoski zunanii minister s posebno noto uijudno odkloni! povabilo predsednika Coolidgea, ki ga ie poslal v Pariz. Mussolini ne mara več avdijenc Rim, 5. maja, V smislu odredbe ministrskega predsednika ie bilo prefektom nazna-pjeno, da ne sme nobena deputacija, ne privatnikov in tudi ne javnih funkcijonarjev priti v Rim in prositi za avdfienco pri Mussoliniju. Take deputacrie bo predsednik spre je' le tedaj, če si od prefektov preskrbe zagotovilo, da jim bo avdijenca dovoljena. Vsa pokrajinska vprašanja, gospodarska, politična. upravna, sindikalna, šolska in druga ie treba vedno predložiti najprej prefektom. ki imajo edmi pravico opozoriti vlado na ta vprašanja, če smatrajo to za potrebno. Italijansko-rumunska trgovinska pogajanja Rim. 5. maja. 1. Pred kratkim se je pisalo, da pride semkaj rumunski državni podtaj-nik v finančnem ministrstvu Manoilescu, da podpiše trgovinsko pogodbo med obema državama. Ta vest se sedai z merodape strani ne potrjuje. Izkazalo se je, da je med obema državama glede pogodbe še nekaj točk. ki jih je treba pojasniti. V to svrho se bodo pogajanja nadaljevala, upati pa je. da se v najkrajšem času doseže popoln sporazum. Pogodba dobi tudi posebno carinsko tarifo, ki določa minirralne postavke v prometu med obema državama. Ta tarifa je v skladu z rumunsko carinsko tarifo, ki zelo upošteva promet z Italijo. Vsekakor pa nekatere postavke še vedno ne zadovoljujejo Italija, vsled česar jih bo. kakor se čuje z merodaj-ne strani, rumunski parlament spremenil. Novi sklepi fašistične vlade Rim. 5. maja. o. Danes se je pričelo novo zasedanje ministrskega sveta. Mussolini je poročal o notranjem položaju, nakar je ministrski svet odobri! razne zakonske načne, med temi tudi načrt za kraljev dekret glede izvrševanja prijateljske pravne in razso-diščne pogodbe, sklenjene v Rimu 5. aprila 1927 med Italijo in Madžarsko. V zvezi z revalutacijo lire ie ministrski svet sklenil odvzeti državnim nameščencem čeloma ali v celoti draginjske doklade. Na drugi strani je sklenil znižanje železniških tariiov za nekatere vrste blaga in poštnih pristojbin za tiskovine, rokopise, trgovinske fakture itPo!itika«. »Reč« pristavlja k tei sramotni aferi sledeči komentar: »Tako postopanje Vatikana je vse prej nego dokaz njegove prijateljske naklonjenosti do naše države Iz Rima nismo nikoli pričakovali kake posebne usiuž-nosti in nas ne iznenaduje. da trčimo -v Vatikanu na hudobnost in zlobo, čeprav nismo nikoli dali povoda za to. Uradna politika katoi&ke cerkve je Ma proti nam tudi tedaj, ko smo braneč katoliške interese imeli proti sebi prostozidarsko Italijo. Isto poi!ti-ko izvaja tudi v vprašanju baške škofje, čeprav imamo Proti sebi Madžarsko pod režimom kalvmističnega Horthyja«. Imenovanje subotiškega škoia brez škofije je bil tedaj nov, kričeč dokaz protijugjslo-venske politike, ki jo izvaja z vso doslednostjo Vatikan. Politične beležke «Slovenec» za zlorabo vere v strankarske s vrhe V zakonodajnem odboru so vse stranke razen klerikalne v razpravi o novem kazenskem zakonu glasovale za paragraf, po katerem je zloraba vere ki verskih sredstev v strankarske-svrhe kaznjiva. Značilno je, da proti temu paragrafu nihče ne protestira razen naših kierikakev, kar dokazuje, aa se čutijo s prepovedjo zšorabe vere prizadete. V kraljevini SHS je pravoslavnih 46.6 •'», rim. katolikov 39.4 •/». musbmaoov 11.1 *», protestantov 1.8 S, Židov 0.5 %, grških katolikov 0.4 %, vendar pa se nihče ne spomni, da bi v imenu kake dnige veroizpovedi nastopal proti prepovedi zlorabe vere v strankarske svrhe, ker s.ratra to prepoved vsakdo za samo po sebi umevno in umestno. Ce poleg tega še upoštevamo, da naS klerikalci niso predstavniki 39. 4 prebivalstva, ki ga tvorijo v Jugoslaviji katoličani, marveč samo de! slovenskega dela prebivalstva, izgleda tehtnost protesta naših klerikalcev še manjša. Sicer se pa duhovniki, ki oe bodo zlorabljali svoje službe v strankarske namene, — in »Slovenec« je že pogosto trdil, da jo ne zlorabljajo, — nimajo ničesar bati od tako zvanega kancelpa-ragraia, ki bo veljal prav tako za pravoslavno, muslimansko, protestantovsko kakor za katoiško duhovščino. Če pa !e »Slove-nect dragega mnenja, potem to samo dokazuje, da se ie doslej v resnici zlorabljala vera v strankarske namene, predvsem za namene SLS. in da je že zaradi tega kan-cefe ara graf povsem na mestu . HSS se pripravlja za volitve Radičev »Dom« je objavi! poziv ra vse krajevne organizacije HSS, naj se sestarejo v nedeijo, dne 15. t ai ter razpravljajo o tem, koga predlagajo za kandidata pr! bližnjih volitvah v Narodno skupščino. V pozivu se določajo tudi pogoji za one, !ri hočejo biti kandidati. Zahteva se, naj se predlagajo predvsem sedanli narodni poslanci. a zatem oblasmt poslanci. Vsak kandidat mora biti večletni naročnik »Doma« ter mora biti o njem znano, da je — prečita! kako knjigo. V nekem drugem pozivu naroča St Radič krajevnim organizacijam HSS, naj v rrHjU in juniju prirede sestanke, na katerih se bodo zbirali prostovoljni prispevki za voaka fond v svrho pokritja stroškov pri postavljanju kandidatov. Nadalje sklicuje Radič za ?L t. m. sejo glavnega odbora HSS, aa kateri bo poroča! o nosilcih kandidatnih Hst in o kandidatih na podlagi predlogov okrajnih organizacij. Italijanske obmejne šikane Sušak. 5. maja n. Italijanska obmejna cbiastva so sporočila jugoskrvenskemu ken-zuiatu na Reki, da se strogo nadzoruje vsakdo. ki ea oblastva zakrtijo z navadno obmejno legitimacijo oreko Lovrane. kjer se neha obmejni pas. Kakor znano. Italijani doslej niso deiaii oviT osebam, ki so hotele z navadnimi obmejnimi legitimacijami potovati dalje v Italijo in celo do Benetk. Kdor hoče sedaj preko Lovrane. mora imeti redni potni list in vizum. Rumunsko-jugoslovensko-madžarska konferenca Beograd. 5. maia. d. Rumunska vlada jo poslala Jugoslaviji in Madžarski poziv, naj se zastopniki vseh teh držav sestanejo v Ta-mišvaru in urede še ostala sporna vprašanja. Beograd in Budimpešta sta obliubMa svojo udeležbo. Ni še določeno, kdai se sestane ta konferenca, na kateri bodo predvsem razpravljali o raznih še neurejenih šolskih, cerkvenih in drugih zadevah, med drugimi tudi o ureditvi plačevanja pokojain-Morda se bodo pri tem obravnavala tudi razna važna zunanjepolitična vprašanja. Ruska nota pekinški vladi London, 5. maja. s. »Chicago Tribune« poroča iz Pekinga, da je sovjetska viada radi aretacije ruskih uradnikov in gospe Borodinove poslala ostro noto, v kateri iz» javlja, da bo Moskva takoj storila potreb, ne korake, ako bi doletela aretirane Ruse ista usoda kakor nedavno justificirane ki« tsjske komuniste. London, 5. maja. s. cMorning Post» po« roča iz Pekinga: Čangtsolin je v razgovoru izrazil željo, da bi se ustvarila stabilna cen tralna viada ter da bi se v ta natneo do« bilo angleško poeojiL«, 20 milijonov funtov šterlingov. Turčija demontira pogodbo z Jugoslavijo Rim. 5. maja o. Posebni poročevalec h« »ta cGiornale d' Italia*, Alessio, je imel razgovor s turškim zunanjim ministrom. V razgovoru je Tevfik Ruždi beg odločno de« mantiral vesti po katerih naj bi Turčija sklepala z Jugoslavijo kakršnokoli pogod« bo ali dogovore. Po 15 letih skoraj nepre« »tane vojne, je dejal zunanji minister, si Tura i želi mini, kj naj bi. omogočil čim« prejšnjo gospodarsko obnovo države. V raaae zveze se pa Turčija noče vmešavati. Naši Kraji i: Zopet zveza z našima letalcema Beograjski Aeroklub je dobil včeraj iz Basore (med Djaskom in Bagdadom) sledečo brzojavko naših letalcev kape-tana Sondermayerja in poročnika Leo-nida Bajdaka, oddano 3. maja ob 17. uri: «Prišfa sva v Basoro ob 16. url O nadaljevanju poleta bova poročala naknadno. — Sondermayer.» Na obali našega morja Crikvenica, koncem aprila Kdor pride danes v Criikvenioo, se bo čudil, kako se je to naše najboljše morsko kopališče na zgornjem Jadranu izprsmeni-lo. Tik ob morju so zgradili nabrežje s ka-menito ograjo, ki sega od pomola skoraj do kopališča. Pred nabrežjem je urejen nov park z lepimi eksotičnimi rastlinami in z&a-s-ti pahljačasdmi palmami. Pričetkom tega meseca je zasijala nova električna luč, ki sveti zivečer tako obilno, kakor dnevna svetloba. Vse zgiradbe se čistijo in prenavljajo in vse se pripravlja, da lepo in udobno sprejme letoviščarje. Poset pa je že sedaj jako dober in cb tem času še nikoii ni bil tako velik. Zlasti za VeKko noč Je bilo polno in oba prva hotela Miramare in Therapia sta bila do zadnje sobe zasedena. Solnce je zelo toplo; nekateri gostje se že kopljejo, drugi se soln-Sjo na peščini, večina pa jih uživa morski zrak, nekaj s sprehodi ob obali, nekaj na čolnih. Saj je pa tudi poceni doli: pemzijo dobiš že za 60 Din, v »»MiiramaTU« za 70—75 Din. V imenovanih hotelih skrbi sedanji najemnik, ki je izboren strokovnjak, kar najbolje za svoje goste. Hrana je izvrstna in tudi zabav ne pogrešaš. Skoro vsak dan prirejajo gostje »Miiramara« in »Tharapije« skupme izlete in piiknike na večjem motornem čolnu. Bili so na Vrbniku, v Šilu, Selcih, Novem, Gmišlju, Kraljeviči, Opatiji, Reki itd. V Selcih se je zelo razširil hotel »Rokan«, v Novem so krasno zgradili obalno pot. Vobče mi je oni del Novega, ki je namenjen za tujski promet, z razkošnim hotelom »Lišani« in z lepimi vilami, senčnatim parkom in udobnim kopališčem naravnost imponiral in vzbudila se mi je želja, da bi v tem lepem kotičku naše morske oba« preživel nekaj mirnih dni. Vsakomur toplo priporočam Novi kot morsko kopališče. Z izletom v Novi je bil združen tudi poset pri teti Mari. Prijatelj v Crikvenid mi je namreč rekel, da je v Novem najboljše vino pri teti Mari. Pošten Kranjec kot sem — sem v družbi z dvema prijateljema, ki sta prišla z Raba v Grikvenico, od katerih eden rije v usta, drogi pa v zemljo, iskal po Novem teto Maro. Poslali smo kapeta-na našega motornega čolna naprej, da najde teto Maro. Privedel nas je po ozki, strmi ulici — katere se je prijatelj, ki rije po ustih, zelo ustrašil — pred lesena vrata z napisom: »Krčma, pri teti Mari«. Odprli smo vrata in prišli na dvorišče, to je na teraso visoko nad morjem. Tete Mate ni bilo nikjer in šele po daljšem iskanju se je prikazala z zaspanim rdečim obrazom v vsej obilnosti naših kirčmaric, česar pri primorskih ženah ne opažamo. Sedli smo na teraso pod pravo figovo drevo in použili dobre stvari tete Mare, seveda pri tem kriti-kujoč, da je naše vino boljše. Nu da, prijatelja sta pri tem mislila na vino iz svojih lastnih vinogradov, ki jih imata doli ob Savi, jaz sem pa vino hvalil, zakaj moj pridelek je le belo vino iz ljubljanskega vodovoda. Nadvse zabaven je bil tudi izlet v Omišalj, zidlrtižen s piknikom. Vodstvo naših hotelov je naložilo na barko vse polno dobrih stvari in spremljal nas je naš »ober« in še dva natakarja. Okrog poldneva smo dospeli v omišalj ski zaliv, oa čigar obali stoji jako prikupita in čista restavracija. Na mizah restavracijske verande so nam pogrnili ta prav vesela volja nas je obšla na toplem solncu tik morja in z razgledom na vse ono zelenje amašaljskega zaliva, ki smo je v Crikvenici tako pogrešali. Zal, da je bila družba tako različna, da se ni mogla strniti v eno samo veselje, kajti zastopane so bile Nemčija, Avstrija, Angleška in Madžarska, iz naših Pa zapet Srbija, Hrvatska in Slovenija. Kljub temu so Ma odnošaji med vsemi prijateljski. Najhitrejše se le spoprijateljila mladina. Dva zastavna dečka: eden iz Berlina, drugi z Dunaja, se nista ganila od dveh Hrvatic. Povsem razumljivo! Ena ]e bila naravnost krasotica, ki so jo nekaj mesecev poprej na Sušaku zamenjali z miss Etiropo. Po obči sodbi je bila naša Anita še lepša od Štefke, zato pa je vedno imela oko-ii sebe kolobar mladih in starih častilcev. Na večernih plesih v hotelu »Therapija« je šla vse večere iz rok v roke, da se še oddahniti ni mogla. Men' se zdi, men' se zdi, da jo bo ugrabila Amerika, vsaj moj prijatelj Američan tako misli. Med obedom se je izkazalo, da je najemnik restavracije naš »ober«, ki je Hrvat, in da jo oskrbuje njegova soproga. S ponosom je pokazal svojega prvorojenca, enoletnega, zdravega, rdečelionega dečka; na moje vprašanje, kako mu je ime, je rekel- »Janez«. »Potem je pa to slovenski Janez« sem rekel. »Zakaj Janezi so samo pri nas«. »Saj tudi je,« je odgovoril, »njegova mama je Slovenka in je zahtevala, da ga krstimo za Janeza. Saimo tako ga smemo tudi klicati.« O ti preklicane Slovenke, kako rade imajo Janeze! Omišalj leži kakor trdnjava na hribu 85 metrov nad morjem. Po obedu smo se povzpeli gor in smo našli prav čedno in čisto mestece z 2500 prebivalci, z vodovodom in električno razsvetljavo. Vodovod in elektrarno so zgradili s podporami izseljencev v Ameriki. Vobče opažam, da primorski izseljenci veliko žrtvujejo za svoje rodne ikra je in da prav tu dejanski kažejo svol patrijotizem. Omišalj je priporočati zaradi res ugodnega kopališča, v katerem je voda hladnejša kot drugod in ki leži v lepem zelenju. Stanovanjske prilike so v toliko neugodne, da je treba zjutraj dol in zvečer gor, zakaj opoldne lahko obeduješ v obrežni restavraciji. Nu, malo izprehoda nič ne škodi! Sirema našega motornega čolna nas je klicala nazaj, ko smo v čisti gostilni komaj poskusili dobroto krškega vina. Odipluii smo proti Kraljeviči in po ogledu tega kraja na-oazaj proti Crikvenici. Iz svojega bivanja ob našem morju sem hotel navesti le nekaj epizod, ki naj pokažejo našim ljudem, da nikakor ni treba hoditi v Italijo, ampak da najdejo na naši ri-vijeri prav tako, ali pa še boljše solnce, zrak in morje kot povsod drugod — in da ne pogrešajo nobene udobnosti. Najbolj razvajenim letoviščarjem nudi Crikvenica vso komoditeto, družabnost in tudi zabavo. Prednost pa je ta, da živiš pri nas mnogo cenejše, na drugi strani pa ostane naš de-naT v državi, kar mora biti vsakemu, kdor ljubi domovino, prva skrb. In ti naši kraji; drug je lepši od drugega! Od Sušaka do Budve si lahko svobodno izbiraš najlepše kotičke, da se oddahneš od dela, da sebi in svoji ded utrdiš zdravje in nabereš svojemu grešnemu telesu na zdravilnem solncu in slanem zraku rezervo za meglene zime naših krajev. Največjo korist boš sam imel, dobiček bodo imeli pa tudi naši siromašni Primorci, ki jim s tem olajšaš življenje na njihovih nerodovitnih tleh. In tudi pozor, slovenska dekleta! Prijatelj Američan, ki sem se z njim seznanil na morju in ki razpolaga z milijoni v dolarjih — ne v dinaTjih — pride kmalu v Slovenijo. da si tu izbere Slovenko za ženo. Pogoj je, da ne sme biti bogata, da mora bita lepa in da mora znati zapravljati denar. Mislim, da ti pogoji niso tako težki, zato bi prav rad privoščil eni ali drugi, da postane tem potom ameriška državliamka. __M. Zanimiv prirodni pojav Megla v Dubrovniku. Dubrovnik, 2. maja. Dve stari vremenski pravili sta prerokovali za letos lepo spomladansko vreme. Italijanski pregovor z nasilno rimo: «Quadro aprilante quararrta dnrante» (četrti april traja 40 dini) spaja s 4. aprilom isto nado in bojazen kakor drugo vremensko pravilo s praznikom 40 mučenikov. In 4. april je bil tukaj krasen dan. Istotako lep je bil 5. april kot četrti dan mladega meseca, o katerem še Virgil poje, da je odločilen za ves mesec. Sledili so dnevi, kakor jih pozna le sokična Dalmacija. Na veliko soboto nepričakovan preokret; zapihala je ledena burja, zadišalo je po snegu, ki je res pobelil vrhove v ozadju. Trajalo je samo 3 dni. Povrnilo se je sobice in z njim vročina, ki bi v Sloveniji me- secu juliju delala vso čast. Morska kopališča ofidjelno še ne otvoriena, so se začela polniti ne samo s podjetnimi 'tujci iz mrz-lejših krajev, ampak tudi z domačo mladino. V petek, dne 29. aprila pa je prišlo nemilo presenečenje. Cez poldan smo se še salu čili na žgočem solncu in se potem hladili v morju. Okoli 2. ure pa zapazimo neki dim, ki se vleče nad Dubrovnikom proti Lokrumu Ob treh je bil ves Lokrum v dimu, kakor da gorijo njegovi lepi gozdovi. A ni bil dim, ampak gosta megla, ki se je širila bolj ta bolj in zastrla morje ta solnce. Zmračilo se je eno uro prej kakor navadno. Električne žarnice, zastrte s pajčolanom gostih drobnih vodnih kapljic, so motno brlele. Z morja se je v rednih predsledkih glasila turobna sirena parnika, ki je počasi rezal meglo in dajal predpisana znamenja, da se prepreči nesreča, ker se ni videlo niti 200 korakov daleč. Prvotno smo mislili, da se je pojavila slična megla prahu kakor lani v maju, ko je bila ljubljanska opera tukaj. Takrat je nad morjem ta pokrajino 3 dni visela gosta megla, ki pa ni bila iz vodnih kapljic, ampak iz prahu ta je pokrila travo in listje z ostrim rujavkastim prahom. Dve razlag! sta tolmačili ta pojav: ali je bil prah iz Sahare ali pa iz katerega južnoitalskih vulkanov. ki ga je prinašal vroč zadušljiv veter. Letos pa je bila vodna megla. Vlaga se je čutila v zraku in na vseh predmetih. Vetra ni bilo prav nič, niti na Bomtaovem ne. To je najvišja točka na cesti iz Dubrovnika v Gruiž, kjer je sicer vedno prepih kakor na kakšnem gorskem secfflu. Iglici e na boriičih in listje na drevju je topo in brez-gibno viselo pod težo vode, ki se je nabrala na njem in počasi kapljala na tla. Takšne megle, dia se po dnevu od 200 korakov naprej ne vidi ne drevje, ne hiše, sploh nič razen neprodime meg®e, še nisem opazil v 4 letih svojega tukajšnjega bivanja. Lanska prašna megla nI bila tako neprozorna. Sedanjo meglo razlagajo neki strokovnjaki s tem, d,a je bil nad Dubrovnikom minimum zračnega tlaka. Vsled tega so se semkaj stekale zračne plasti iz vseh' strani. Topel j z vodno paro nasičen zrak se je pomešal z j mrzlim zrakom, vodna para se je vsled ohlajenja zgostila v vodne kapljice in napravila gosto meglo. Dokler je minimum nad ■ pokrajino, tudi ni vetra, ki bi razgnal meglo. Megla je ležala vso noč ta predpoldne 30. aprila, stepaj nad 20 ur. Še le petdnevno solnce je imelo toliko moči, da jo je razblinilo. Popoldne je bil zopet najlepši sotačni dan.- F. V. Violinistka Vida Jerajeva, hčerka konservatorijskega profesorja Kar« la Jeraja in pesnice Vide Jerajeve, bivša gojenka prof. Šlaisa in francoskega peda« goga Luciana Capela, nastopi nocoj na koncertu v Filharmoniji skupno s koncert« no pevko Fanči Čadeževo in pianistom dr. Danilom Švaro. „les Miserables" (Bedni) Preureditev postaje Hoče za blagovni promet Že pred vojno ie izdelala bivša južna železnica obsežne načrte za predelavo in povečanje postaje Hoče pri Mariboru, ki nikakor več ne odgovarja vsem zahtevam. Tako se mora n. pr tovorno blago voziti v 7 km oddaljeni Maribor ali Račje. Na postajo v Hočah gravitira okoliš 10 občin, ki izvažajo poljske pridelke, sadje itd. Vrh tega prihaja v poštev še lesna industrija s Po-horia. Hočko ta Slivniško polje obsega dalje zelo velike komplekse, nasajene s hmeljem. Tudi industrija ta obrt s tremi tovarnami je močno ovirana, ker se mora blago voziti iz oziroma na postajo Maribor. Vedno bolj ta bolj se čuti zato potreba povečanja postaje ta postavitve skladišča za odpravo sporovoznih komadnih in vagonskih' pošiljk, s čemer bi bilo znatno ustreženo poljedelstvu, trgovini in industriji v območju teh 10 občin. Obenem pa bi bila s tem primerno razbremenjena že itak preobremenjena postaja v Mariboru. Dne 1. maja je bil na sestanku županov vseh interesiranih občin ta interesentov sestavljen odbor, ki ima nalogo, da poskrbi za čim prejšnje uresničenje tega načrtg. Vsi merodajni čtaitelji in posebno gospodje poslanci pa se naprošalo, da se isto tako zanimajo za to važno vprašanje, železniška uprava pa naj pokaže dobro voljo in tudi sama pripomore, da dobe Hoče čim pTej vsem zahtevam odgovarjajočo postajo. „Črni petek" Hugo Bettauer (.Der Bankkrach Unter den Llnden"). Pride i Kino ,,Dwor" i Samo ie danes ob 4. pol 6., pol 8. in 9. uri 11 SchiM Oficirjev Velefilm nemške filmske umetnosti! Pri vseh predstavah umetniški orkester. Telefon 2730. Kino cDvor«. rTide največji e ropsKi veletilm ,,Les Miserables" (Bedni) po slevi em francoskem romanu vietor Huga. Žrtev dela Ljubavna tragedija v Šiški Šofer Franc Hudavernik, ki je v torek zvečer s strelom težko ranil' svojo ljubljen« ko Sidonijo Kramarjevo in potem z dvema streloma končal svoje življenje. Dva utopljenca Pri Sv. Marku pri Ptuju so potegnili iz Drave truplo neznanega moškega, ki je moralo ležati že več dni v vodi. Domneva se, da je to najbrž truplo železničarja Tro-tovška, ki ie nedavno izginil brez vsakega sledu ta je imel s seboj večjo vsoto denarja. V Ceršaku je utonil v Muri tovarniški delavec Matej Kukec. Njegovega trupla še niso našli. 30.000 za 3000 Din V sredo, okrog 11. dopoldne, je prišla v poslovne prostore Jugoslovenske banke v Kolodvorski ulid v Ljubljani okrog 401 em a ženska, oblečena v čedno sivo obleko. Napravi jala je utis boljše gospodinje iz ljubljanske okolice. V roki je držala tri tisočdi-narake bankovce io naprosila namestnika blagajnika, naj ji denar zamenja v drobiž. Uradnik ji je odgovoril, da žal ne more, ker nima drobiža, naikar je ženska pokazala na pravkar prinesene zavitke denarja, rekoč: »Saj lahko postrežete!« Da se je znebi in ker so ga čakale še druge stranke, je uradnik res pograbil zavitek denarja ter ji v naglici odštel za 30.000 bankovcev, s katerimi je ženska izginila kakor kafra. Pomoto je uradnik opazil šele, ko je bilo že prepozno. Zanimiv slučaj je bil prijavljen policiji, ki sedaj išče drzno goljufico. V torek, dne 3. u m. se je smrtno ponesrečil 64 let stari delavec Jože Krajnc iz Laškega. Spravljali so les po neki drči v Harjah, pa ga je pri tem izpodbil hlod in ga potisnil s tako silo v prsni koš, da je obležal nezavesten. Že med prevozom je nesrečnež podlegel težkim poškodbam. Zanimivo je, da se je pred divema letoma na istem kraju in na enak način smrtno ponesrečil tudi njegov brat. Pred sodniki Divji lovci. Pred senatom so sedeli na zatožni klopi trije divji lovci. Čvrsti, širokopleči fantje so se mrko ozirali v svoje ljubice — puške, ki so ležale pred njimi na mizi kot Prvi Janez: Janez: Predsednik: r Janez prvi pol leta; Jože 2 meseca; Janez drugi pa 3 mesece.* Obtoženci: Predsednik: . Dijaška pred« stava po znižanih cenah. Izv. Sobota, 7.: ob 15.: «Triglavska bajka». Mla« dinska predstava po izredno znižanih ce« nah. Izv. Nedelja, 8.: «Lumpacij vagabund». Ljud« ska predstava po zniž. cenah. Izv. Ljubljanska opera: Petek. 6.: Zaprto, (generalna skušnja). Sobota, 7.: «Fidelio». Premijera. Izv. Nedelja, 8.: ob 15.: «Orlov». Izv Mariborsko gledališče: Petek, 6.: ob 20.: Literarni večer sloven« skih književnikov. Gostovanje r ljubljanski drami. V petek, dne 7. L m. gostuje kot župnik v Cankarjevih v predprodaji v Matični knjigarni. Literarni večer slovenskih književnikov r mariborskem gledališču. Nocoj, v petek, dne 6. maja priredi v recitaciji dramskega umetnika gosp. Ivana Levarja. V odstavku iz c, ki ga bo na slavnostnem večeru Akademije in Galerije bral gosp. Levar, je Ivan Cankar s čudovito plastično in pretresljivo besedo opisal svoj najljubši tragični motiv: Cukrarno. Cukrarna je ogromen spomenik bede in duševne stiske, ječa našega hrepenenja, simbol naših brezuspešnih naporov. <Če sem šel mimo, ko je povsod drugod sijalo solnce, sem videl koščene roke, ki so se oklepale železnega omrežja v oknih, in velike črne oči, ki so strmele v solnce.« V Cukrarni sta sanjala in hrepenela Murn in Kette in oba-dva 9ta v njej umrla; to poslopje je simbol večne, neminljive težnje k solncu, k polnejšemu življenju, ki je bila v naših najboljših ljudeh do njih zadnjega diha. Cukrarna je simbol vse dosedanje težke narodne usode in naše neminljive želje po lepši bodočnosti. Ob času, ko si ustanavljamo dom znanosti in umetnosti, imajo tihe, a 6trašne tragike polne besede Ivana Cartkar-ja še svoj poseben pomen, so nam očitek za vse zamujene dni in spodbuda za prihodnost, za katero ne sme veljati zadnji, mračni stavek Cankarjeve pesmi: nh!im orožjem fašisti nikdar ne bodo dobili bitke proti nam. * Zveza uradnikov finančne kontrole ima dne 26. t m. v Beogradu svoj letošnji redni občni zbor. Zborovanja se udeleže delegati vseh pokrajin naie države. __ * Smrtna kosa. V sredo je preminula v Središču ob Dravi po dolgi bolezni gospa Julijana Kočevar, mati staroste tamkajšnjega Sokola. in načelnika gasilnega društva. Pokojnica je bila obče čislana in dobra mati, h kateri so se zasekali siromaki iz vse okolice. Ob razvitju prapora Skopne obrtne zadruge je karnevala, ob strani svojega blagega pokojnega moža. deželnega podanca. Društva v Središču izgube ž njo svojo najboljšo podpornico. Pogreb bo danes. ob 2. popotoe iz hiše žalosti. — V splošni bolnici v Ljub gani ie amri včeraj po kratiš bolezni hišni posestnik g. Orosiav Peče k, oče prfljtA^jenega našega igralca z. Bojana Pečk2. Pokojnik je imel 11 ocrok, od katerih jih Svi še petero. Pogreb bo v soboto, dne 7. maja ob 2. pop. iz splošne bolnice. — Včeraj je premimi v Ljubljani g. Matej M i k J a v č i č, magistralni uradnik Pogreb bo v soboto iz teše žalosti. Cesta v Rožno dofeo št. 44. na pokopališče v Sv. Križu. — Včeraj je umrl oskrbnik SuMjac-icega mesenega drsališča, g. Dragotin Korošec. Pogreb bo danes, ob 530 pop. iz hiše Pod Tnrnom št (mestno drsališče). — Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Elizabeta \V e b e r, vdova po sodnem oficilahi. Pogreb bo v soboto, ob 6. pop. iz mrrvašnk* spiošne bolnice. Blag jam spomin. prizadetim naše globoko sožaiie! * Inšpekcija osnovnih šoL Po odredbi ministrstva prosvete se kna do konca tekočega meseca izvrSti mspekcija vseh osnovnih šoj v državi. Šolski nadaoraari so večmoma ie jdpotovali v svoje okraje. * Na pomoč pogorelcem t Rovlšah. V noči dne 19. aprila je v vasi Roviše, občina St. Lampert, srez Litija, siten požar uničil peterim posesnHkotn vse gorifivo imetje te- še, hleve, svinjake, žitnice, suši klice, kozolce in drvarnice, vsa žsvfla, vso krmo, vso obleko in tudi več živine. Pogorelci nimajo prav ničesar več, niti strehe, niti obleke In si po svoji lastni moči ne morejo pomagati. Treba jim je pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisuje veliko župan srro nabiranje milih darov v vsem območju ljubljanske oblasti. Darove sprejemajo: v Ljubljani veliki župan ljubljanske oblasti in mestni magistrat, na deželi pa vsi srezfci poglavarji in obiasti, ki Sb bodo oni dolo-čffi. * Štipendisti francoske vlade. Poslaništvo francoske repnbl&e v Beogradu je obvestilo rektorate jugosJovenskih tmh-erz, da bo francoska \-feda rudi letos sprejela 30 do 40 štipendistov. Studii v PrancšS naj M traja.' eno leto. Za štipendije lahko prosijo oni kandidati, ki rnajo že diplomo o dovršeni fakulteti in se žele spedjallzirat! v svoji stroki. Istodobno se podeli todi šest štipendij za ferijatae trimesečne tečaje- Te štipendije so namenjene v prvi vrsti mladim profesorjem francoskega jeaaka. Prijave, v francoskem jezfku, s potrebnimi dokumenti (prepis diplome ali priparoSSo univerzitetnih oblast') naj se predlože rektorato najkasneje do 15. maia. * Zveza državnih nameščencev za Slovenijo sklicale za nedeiiio 8. t m. ob 10. nri v posvetovalnico mestnega maestrala stro. kovni svet (a. 17. pravil). Vabljeni so vsi odbornik; Zveze in delegati (namestniki) Pri Zvezi včlanjena organizacij. Posebna vabila so organizacijam že razposlana. Za odbor Joža Befcš, tajnik in Milan Patemo-ster načelnik. * Direktni Tlak Zagreb-Budimoešta. S 15. majem se uvede direktni vlak Zagreb-Budimpešta. Vozi! bo podnevu preko Gje-kenješa. * Brezplačno zdravljenje invalidov v ko. pališčih. Kakor objavlja ministrstvo za socijalno politiko, se bo todi letos večje število invalidov poslalo na zdravljenje v kopališča. Največ jih bo sprejetih v strrduliški sanatorij. Zdravljenje v kopališču bo brezplačno, istotako tudi stanovanje in hrana. Da se omogoči zdravljenje večjemu številu invalidov se bodo pošiljali v kopališča po partijah Vsak invalid ki se hoče zdraviti na ta način, si mora preskrbeti zdravniško spričevalo. * Planinci! Sedaj, ko je pri nas že vse zeleno in so prve pomladanske cvetlice že od cvetele, se začenja pomlad na Golici. Bel; plašč, ki jo Je pokriva! preko zime, se je začel krčiti ia umikati pred pomladjo, ki je posmla spodnja pobočja Golice z nebroj lepimi duhtsčimi narcisami; njih vonj prepoia zrak dalei naokoli Planinci, pojdite in poglejte, kako krasna 'e pomlad v naših planinah. Spodnja koča na Golici, kakor tudi Kadilnikova koča vrh Golice ste obe od 8. t m. naprej otvorieni. preskrbljeni z dobro iedjo in pijačo, istotako tudf z lepimi foto-grafičnim; razglednicami: obe koči ostaneta odprti čez sezijo. — SPD. * K smrti idealnega koroškega rodoljuba g župnika An te Gabrona Vam poročam -naknadno še: Kot dijak, preden ie šel v semenišče je bfl vzgojitelj v Raški grajščini pri bivšem grajskem lastniku in poznejšem deželnem poslancu iz kariie nem. velepose-stva, g. Feliksu pl. Lenckhn. Bil je že takrat pri ljudstvu in vseh krogih zelo priljubljen, staro in mlado ga ie ra-do imelo in iskalo njegovo družbo. Bodi vrlemu narodnemu možu blag spomin! — Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd, — se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra cesta. * Odbora društev Kuratorti slepcev in Podporno društvo slepih v Ljub liani v zvezi s posebnim agitacijskim odborom zastopnic in zastopnikov raznih organizacij in društev priredita v Ljubljani pod pokroviteljstvom častnega danskega komiteia »Dneve slepih« v Sloveniji za zgradbo Doma slepih. V bodočem zavoda naj dobe zavetišče slepci iz vse Slovenije v vseh dobah svojega življenja. V ta namen se bo vršila v Ljubljani dne 7. in 8. maja javna zbirka. Prodajali se bodo bloki po 1 Din ia odkuspninski Tnpki po Din 5 ter Din 10. Zato se obračamo do vseh plemenitih src z vročo prošnjo. Vsak ki vidi, žrtvuj ob teh dneh svoj oboi za slepce. * Sezona v Ilidži. Znano kopališče Ilidže pri Sarajevu, ki je bilo že precej zanemarjeno, je bilo v zadnjem času popolnoma re-novirano. Sezona se otvori sredi tekočega meseca. * V gnojnici utonil. V Medlogu pri Celju ;e prošli torek utonil na domačem dvorišča 23 lefci Štefan Lipovšek. Lipovšek je bolehaš na božjastnih napadih. Ko je bi! v torek sam doma, je šel kidat gnoj. Pri tem je najbrže dobi! božjasten nasad. Pade! je v gnojnico in utonil Ko so se domači vrniti s polja, so našli Štefana mrtvega. * V pijanosti smrtno ponesrečil. Orožniški postaji v Tesnem pri šibeniku so predvčerajšnjim javili seljaki, da so našaj mrtvo tropio nekega moškega. Paonija je ugotovila, da je Gašper TerveKn. seljak iz Tesnega, star 64 let. Vračal se je pijan doeaov ob nekem prepadu ter padel v gSoboSna Na neki skali si je razbii glavo ter obležal mrtev v nreoadn. * Pri slabi prebavi, izboijša naravni P4a-ninka zdravilni čaj delovanje želodca in črev. Deuie vsšed kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti rodi najboljše na polt kože. Cena Din 20. Zahtevajte v lekarnah. 130 * Ljudje, ki trpe na zaprtja in jih poleg tega moči obolenje debelega črevesa kakor todi preobilica krvi v spodnjem deki telesa, valovanje proti možganom, gtevobol in utri- panje srca, naj jemljejo zjutraj in zvečer če trtinko čaše naravne »Franz-Josef« gren čice. Vodilni zdravniki kimrgičnih zavodov izjavljajo, da z najboljšim uspehom uporabljajo »Franz-Josef« vodo pred in po operaciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah. NEOBČUTLJIVA URA je Patent F. E. Roskopf s plombo Priporočljiva za športnike, oficirje železničarje. 2e preizkušene z jamstvom dobavlja: F. Čuden, Ljubljana, Prešernova 1 * Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje »Koiaferin* (železna aromat tinktura s kolo). Izdeluje lekarna L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 677 «ITO» zobna pasta najboljša, ♦ čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih uevralgijai (ischias) pri živčnih in ženskih boSezmb, pri zapne-nja žil, motenju preosnove. ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—oS° C. Postaja Straža-TopJice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komiort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 ? STANLEY ? Iz Ljubljane u— Moont Everest V soboto in nedeljo dne 7. in 8. maja predvaja Z3CD v kinu Matica izredno poučen film, ki predočuje borbo človeštva za dosego najvišje točke na svetu, to je vrhunec Himalaje, Mount Everest SS40 metrov. Poleg poteka cele ekspedicije vidimo v filmu Indijo, Tibet, njih živalstvo in floro; tudi običaji ondomega prebivalstva so izborno popisani. Vsakdo naj si ogleda ta spored, osobito pa ga priporočamo di-jaštvu in šolski mladini. Predstave v soboto ob 14-30 in nedeljo ob 9.30 ia 11. dopoldne-Cene običajne po 2 in 4 Din za sedež. Vstop niče v predprodaji pri blagajni kina Matice. u— Nova jama lekarna na Glincah. Mag. pharm. Marija Zamida, lekarniška asistentka v Ljubljani, je vložila prošnjo za podelitev koncesije za novo iavno lekarno za občino Vič s sedežem na Giincah. Eventualni ugovori naj se v štirinajstih dneh vlože pri okrajnem glavarju za ljubljansko okolico. n— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani (moški zbor) se udeleži pogreba častnega člana Glasbene Matice župnika Jakoba Aljaža na Dovjem v soboto, dne 7. t m dop. Zbor bo zapel v slovo zaslužnemu častnemu članu žalostinke. n— Pevski nastop ljubljanske mladine. V soboto, 14. t m. pop. bo v Uadonski dvorani pevski nastop ljubljanske mla-dine pod vodstvom učiteljic Albine Svetkove in M Um-bergerjeve. Na sporedu je cela vrsta slovenskih umetnih in narodnih pesmse. Prec-prodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. u— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v septembru 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 12. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ofrci u— Električna cestna železnica v Ljubljani obvešča javnost, da bo radi popravila križišča na progi državne železnice na Dolenjski cesti v dneh 10. 11. in 12. maja na tej točki ustavljen promet z vozovi. Pocestni promet se bo za ta čas vršil preko Orltjve in Ižanske ceste v mesto, oziroma obratno. n— Člane »Edinosti« (dramska sekcija) opozarjamo, da se vrši v soboto ob 20.30 redna vaja. [JdeleSba točna in sigurna. — Načelnik. o— Vidovičev kitib v Ljubljani ima svoj občni zbor danes ob 9. zvečer v šoli na Ledini Dnevni red: Poročila odbora, čitanje pravil, volitev novega odbora in slučajnosti Polnoštevilna udeležba željena. n— Pojasnilo. Glede na včerajšnje pojasnilo k notici »Vijolinski koncert Vide Je-rajeve« nas prosi ravnateljstvo drž. k observatorija v Ljubljani, da priobčimo sledeče: Ga. Fani Cadeževa ni bSa nikdar gojenka tuk. koeservatorija, temveč ;e zasebna gojenka g Julija Betetta. Po mnenju ravnateljstva je pa njena privatna zadeva, da si izbira učitelja po lastni volji in prevdarku. TOMROI A osrednjega društva nS. X UJUJl/LH j[h poštnih uslužbencev kraj. skup v Ljubljani. V nedeljo, dne 8. maja na Kongresnem tr» gu točno ob 3. popoldne. Pred tombolo pohod po mestu in koncert. Svirs želez« ničirska godba aSioga*. Ne zamudite ku« piti tablice po 2 Din. Dofcrrajo se pri pi« smooošOi in v trafikah. — Cisti dobiček je namenjen le bolnim članom, vdovam in sirotam. Zato vsi na tombolo! ODBOR. 0— Akademsko drnštvo »Treznost* sklicuje za danes ob 14.30 sestanek svojih čfe-nov v balkonsko dvorano ljubljanske univerze. Dnevni red običajen. Vsi Sani in pri-jateii abstinenfeega pokreta vabljeni! n— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči stečaji: 1 telesna poškodba, 1 prestopek ka-Ijenja nočnega tmrn. 1 prestopek nemoraJ-nega vedenja, l izgred, 1 samomor in 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bSa izvršena 1 in sicer radi goljufije. 1— Posledice igre za par konj. V sredo dopoldne sta se pripeljala na fiutejansks sejem posestnikov sin Jakob Oven iz Straho-merja in Ivan Jankovič iz Tosnišija. Po končanih opravSih sta odšla v Pctrifcovo gostilno na Dolenjski cesti, kjer sia ne dvorišču balinafe. Ovec je imel pri igri smolo, kar ga je neznansko iezilo. Med igro sta oba pridno piia. Slednjič se je Ovea ves razdražen dogovoril z Jankovščecs, da Igra zadnjo igro za par bratovih konj, ki ah je ime! seboj. Oven, ki je bH že precej vinjen, je izgubil tudi to partija Po končani igri ie sleda seveda prepir, tekom katerega ie Jankovič Ovna oklofutal. Tedaj pa je Oven nenadoma potegnil iz žepa pipec in se za gnal na nasprotnika. Z nožem je zamahnil proti glavi ter prizadejal Jankoviču na temenu dolgo močno krvavečo rano. Dogodek bt se morda konča! prav tragično, da ni prišel na dvorišče stražnik, ki je oba pretepača razdvojil in odpeljal na stražnico, kjer sta se šele pomirila. u— Gospodarsko napredno društvo SDS in Narodna socijalna stranka za spodnje šišenski okraj priredita v soboto ob 8. zvečer družabni večer v gostilni Batžč (»Rei-nighaus). Na sporede so zanimive točke ln vabimo vse somišljenike, da se družabnega večera v obilnem številu udeleže. u— Akademijo s plesom priredi v soboto ob 8. zvečer v Areni Narodnega doma «Ljub Ijanska trezna mladina« pod pokroviteljstvo® častnega damskega komiteja z dvnr-no damo go. Tavčarjevo na čelu. u— Lekarna G. Bakarčič se je preselila iz Karlovske ceste 2 na Sv. Jakoba trg 9 nasproti šole. 681 o— Angleško snkno po solidnih cenah pri Francu Pavlinu. Gradišče 3. 635 u— Maša na Rožniku. Strokovno podporno dmštvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani ima v nedeljo 8. maja ob 9. dop. sv. mašo na Rožniku ter vabi vse članstvo, prijatelje in znance k udeležbi 693 Iz Maribora a— Prevzem oblastnih zdravilišč. Ta teden se je mudil v Mariboru vodja zdravstvenega inšpektorata ministrstva zdravja, g. dr. Dolšak ter izročil v smislu amandma.' nov državnega proračuna oblastnemu odboru vse bivše deželne bolnice ia ostale zdravstvene zavode, kakor tudi dosedaj državni zdravilišči v Dobrni in Rogaški Slatini. Zdravstveni zavodi pripadejo nadzorstvu referenta oblastnega odbora dr. Veble-ta, zdravilišči Dobrna in Rogaška Slatina kot pridobitni podjetji pa v nadzorstvo fi nančnega referenta Marka Kranjca. V poslovanju in ureditvi zdravilišč ne o ukrenil oblastni odbor po naših !nn-macijah zaenkrat nobene spremembe. Uradmštvo, ki je bilo doslej državno pri zdraviliščih in bolnicah, pa bo polagoma prevedeno med oblastno uradništvo. ker je oblast prejela tudi vse tozadevne državne kredite. Doslej pa ima oblastni odbor še samo enega svojega uradnika, nima pa še tudi svoje uradniške službene pragmatike. a— Gospodarsko in politično drnštvo za magdalenski okraj v Mariboru ima svojo širšo odborovo sejo v soboto dne 7. maja ob 20. uri v gostilni »Frledau« na Tržaški cesti. a— Literarni večer slovenskih književni' kov na mariborskem odrti. Danes priredi »Društvo slovenskih književnikov« v Mariboru literarni večer. Opozarjamo občinstvo, da se tega zanimivega večera udeleži v čim večjem številu in na ta način dokumentira smisel :n umevanje za lepe. slovenske be sede. a— Razglas. Mestna občina mariborska razpisuje oddajo kamnoseških, mizarskih in p e carskih del za nove mestne stanovanjske hiše v Smetanovi aKti. S kolkom za 100 Ku opremljene ponudbe je vložiti v vložišču mestnega magistrata mariborskega do torka dne 10. mainika ob 11. uri. Ponudbe se bodo odprle ob 11. uri v navzočnosti ponudnikov. Vsi pripomočki in potrebni forme-larji se dobe pri mestnem gradbenem uradu od petka dne 6. majnika v dopoldanskih uradnih urah. Mestna občina si pridržuje pravico oddati dela sktrpno ali pa posamezno brez ozira na višino ponudecih cen. a— Poplava črnega vina. Kljub nedavni preiskavi črnega vina v raznih dalmatinskih kleteh raste v Mariboru konsum črnega vina. V soboto so prispe,! v V.aribor zopet trije vagoni te dalmatinske kapljice. Kupčija domačega vina zato silno zastaja. Kakšen rezultat bo prinesla preiskava dalmatinskega vina. ki jo je nedavno odredil veliki župan, še ni znana Pri državnem kemičnem preizkuševalJšču so namreč todi reduciraii osobje do samega vodje, ki je zato silno preobložen z delom. Vsekakor pa po naših informacijah preiskava odvzetih vin ne bo razveseljiva niti za lastnike niti za konsumente, ki hodijo to črno žiahtnino kupovat in pit Umestno pa bi bilo, da oblast rezultat preiskave čimprej poprnama pojasni. I— Občni zbor ima danes ob 30. v irtaii dvorani Narodnega doma Obrtno drnštvo. Ob tej priliki bo Obče slovensko obrtniško društvo v Celju izročilo prvoboritelju za pevzdigo obrtniškega stana v mariborski oblasti, obrtnemu komisarju g. Založniku, častno diplomo. Obrtniki naj se zato udeie-že občnega zbora v čim večjem število. a— .Mariborčani ki posečate ob nedeljar-bHžnjo okolico ste povabljeni v nedeljo r.r, Tezno. Pevsko društvo »Zvoo„ ima ob !?. uri v šoli svojo prireditev, ari kateri sodelujejo poleg pevcev še tambaraši ara-matski odsek z dvema burkama: »Če st: dva« in »Zamorec«. Tiste oa. katerim je q-šole predaleč, vab ime na vrt costibte Ša-beder na Ptujski cesti kier bo oo oršredir. prosta zabava. a— V soboto velika prireditev III Jadranska ooč v Narodnem d osna: ob 24. ur zanimiva oolaočnica. Dvorane preurejen t v morsko obal. Zraven rodi ples. Vstopnina v predprodaji Din 10 ori blagajni 15 Din. 69! Za parketna tla, linoleum itd. uporabljajte samo <5SS Schmoll-ovo pasto za parkete s finim, nežnim gozdnim duhom. Pozor na ime Schmoll! IzPtnja j— Predavanje. Prihodnjo soboto prire» d: tukajšnje Sokolsko društvo običajni družabni večer v gornji dvorani Narodnega doma z novim sporedom. Ofc tej priliki redava ravnateljica Seligojeva o temi: okolica in mari. Vabimo vse članstvo in vse prijatelje Sokolstva, naj se polnost vilno udeleže tega večera. j— Razvitje prapora ptujskega Sokoia. Za razvitje prapora ptujskega Sokola, k bo o binkoštih, se vrše velikopotezne priprave. Razvitje prapora in ljudska slav« nost s telovadnim nastopom se bosta vršila v najlepšem delu naše okolice, v zelenju Ljudskega vrta ob lepem ribniku, kjer bo tudi poskrblje&o za primerno zabavo. j— Požar je dne 3. t m. zvečer vpepelil gospodarska poslopja posestnika in gostil* ničarja Brmeža v Budini pri Ptiju. Ptujski gasilci, ki so takoj prihiteli na kraj teste« če, so pravočasno preprečili da ni oger.. uniči! še stanovanjskega poslopja, ki je tu« d. že pri ček) goreti. Živina : biia rešen £ Kako je nastal požar, še ni ugotovi ie» spodom Liningerjem. Med lastnikom avto* vožnje na progi Maribor « Ptuj, g. Al. Li. ningerjem in ptujskim okrajnim z&stopoc, jc nastal radi prispevka za popravljanje cest oster spor. Okrejni zastop zahteva od Liningerja za dobo od 1. novembra 1925. do 31. decembra 1925. ocSkodnmnki prisp?« vek v znesku 6528 Din. čigar celotno po* ravnavo pa ta odklanja, češ da se podjetje ne rentira. Lininger je rudi odklonil po» nudbo okrajnega za. topa. po kateri naj' bi plačal od 1. maja dalje za cestni prispevek in mostnino le 1000 EHn. Ako se spor re uredi, bo pač moral prevzeti to progo kdo drug. morda n. pr. mestna občina ptujska sama ali pa v zvezi z okrajnim zastopom. o čemer merodajni činitetji tako it rami, šljajo. Iz Kranja r— Stetastika avtov in motornih i-ozil v Kranju. V mestu in okolici ae je v zad« njetn času število avtov in motociklov zc--lo ; omuažilo. Prijavljenih je dosedaj v mestu samem 23 zasebnih avtov in 16 mo« tocSclov, med katerimi so všteti rudi oni iz najbližje okolice. r— Občni zbor k. o. SDS za mesto Krar. i se bo vršil v soboto, dne 7. maja, ob ?> uri v restavracijskih trostorž doma. Iz Laškega To je pravi zamotek Aspirin tableta Paste i 1— Okrajni zastop i. imej doseda> sv o je uradne prostore v cgraičini*, kjer so nastanjeni tudi razni državni uradi. Kleri. kalci so ga sedaj preselili v svojo hišo rs trgu pred cerkvijo, v kateri imajo tudi kon zum. V istem lokalu ima posvetovalnico klerikalna hranilnica in konzumarjl No j a, okrajni zastop bo plačeval najemnino, ne« kaj bo Ta zasluži! tudi konrir- Lepo ?» bi je jo klerikalci [— I* občinske seje. Dot 28. aprila se je vršila zadnja seja sedanjeca očiaskega odbora.Iz zapisnika posnemamo: Računi za. A se aa predLg g. Zupanca odo« brijo, ker so se našli v najtršem redu." — \ reklaznacijsko komisijo za občinske vo« litve se izvolita gg. Detgan in K. Pimat. Članom volilne komi5. e re izvoli g. Oso Hn. — O vodovodni akciji je podal ob« širno poročilo g. župan, ti je poročal, da znaša dosedanji vodovodni sklad preko 400 Din. Načrte za vodovod ^ izvirki nad O-^ečami je izdelala .vrdka Slo£ .d ter^ je r»radba pro-acunana na 1 in pol milijona dinarjev. V -^oiter prihajajo -u« di vasi krištofske občine Ogeče, Smar« jetE in Sevce. vsled 6. r je t>n:akov2ti, oa bo k zgradbi prispevala tn>~ občina Sv. Krištof. Po daljši debati je bik* skie« njeno, zaprositi z komisijoca!:.: ogled in trasiranje progi.. Nadalje se bo zaprosilo za subvencije uri poljedelskem ministr« srvu in T>ri oblastnem odboru. G. podžupan Hlsbacier je poročal o finančni strani te akcije in jiede najetja posojila. — Marija« ttralki občini se brezplačno prepusti za šti« r; letne živinske sejme občinsko sejmišče. — G. okr. zdravniku dr. Čedeju se pr&da cel občinske parcele ob Savinji za zariti« do vile. — V domovinsko zvezo se sprej« me Franc Ca»!. sprejem oa se zagotovi Havelu Hasenobrlu, J. Benku in Filipu Kro paa proti piaSlu takse. — Z* olepšan ie Kolodvora se votira 300 Dm. za stjomenik kr al tu Petru l Osvoboditelju v ljufcliani 1000 Din. dijaški kuhinji v Ce?:n w Dir,, za tomboio invalidov v Celju 100 EHn. di« jaškenju podpornemu društvu Domovina v Ljubljani 100 Din. — Občinskim uslužbencem se dovoli 13 plača za leto 1926. 1— Podpore poplavijencem. Na inter» veocijo g. župana je Oblastni odbor Rde* ceg® križa nakazal še nekaterim ('petim) poplavije-jcem iz naše obSne naknadne podpore. 1— Zastrupijevan h podgan Županstvo je v sporazumu s srezkiic sanitetnim feresiošn zapoieSo za strupi jevati podgane v našetr. trgu. 2e prvi dan so se pokazali uspehi Treba bi bilo, da prebivalstvo spo» zna važnost pokončevanja podgan in miši ter gre v vsakem oziru na roke g. srezke« mu desinfektorju. Strup bi se maral polo« žiti v vsaki hiši, domače živali pa zava« rovati za čas strupljenja. Iz Trbovelj t— Učiteljstva dekliške šole v Trbovljah Vodah je darovalo 145 Din za CMD, na. mesto venca na grob g. Horvata in g. To« rija. t— Občni zbor Glasbenega društva. Glasbeno društvo v Hrastniku, ki ga je do« »lej uspešno vodil pevovodja g. Čander, nameravajo temeljito preurediti. V tem znamenju se je vršil tudi občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, sesto« ječ iz predsednika inž. Persoglija, podpred« gedndce ge. Lundrove, tajnika Dolanca, bla« gajnika gdč. Zamejčeve in ostalih odbor« nikov. Društvo prične v kratkem s siste* matičnim delovanjem. t— Dramatičen tečaj. Za člane napred« nega izobraževalnega društva «Edinosfc» v Hrastniku se otvori 12. junija dramatični tečaj pod vodstvom članov gledališča v Ljubljani gg. Šesta in Rogoza. t— Razširjenje okrajne ceste. Okrajno cesto pri trgovini ge. Ceplakove bodo raz« širili v obsegu 23 ma, za kar bo zgradil okrajni zastop lastniku g. Ivanu Logarju brezplačno ob potoku oporni zid, v vred« nosti 20.000 Din. Okrajna cesta v Hrast« niku je na premnogih krajih preozka. Prej« šnji okrajni zastop je imel vse take nedo« statke v načrtu in proračunu. Upamo, da bo sedanji zastop ta načrt tudi izpeljal. t— Novi zvonovi pri Sv. Marku. Pri Sv. Mairicu bodo 22. t. m. vzdignili v zvonik dva nova zvonova, t— Uradni dan Posvetovalnice za male» re v Hrastniku bo danes popoldne. t— Preklic radi umobolnosti. Z odlo« kom okrožnega sodišča je preklican radi umobolnosti Karo! Učakar, posestnikov sin pri Sv. Katarini, za njegovega oskrbnika pa imenovan Franc Zavrl, posestnik isto« tam. SDS Mežica. V nedeljo 1. maja smo imeli tu« kaj v prostorih g. Trohe javen shod SDS Shod je vodil predsednik krajevne orga« nizacije g. nadgozdaT Petrič, narodni po* slanec dr. Pivko pa nam je v obsežnem govoru pojasnil sedanji notranji in zuna« njeapolitični položaj. Naše vrste v Mežici so se konsolidirale in z novimi močmi gre« mo na delo za naš napredek. Nova krajevna organizacija SDS se je ustanovila v nedeljo 1. maja za občino Majšperk in za del občane Makole s sede« žem v Sestržah na sestanku, ki se je vr« šil v prostorih g. Brumca. Na čelu organi« zacije stoji naš vrli posestnik in upokojeni železničar Jože šturm. V odboru so za« stopniki kmečkega stanu, pa tudi viničarji. Prepričani smo, da bo organizacija lepo uspevala. Na ustanovnem zboru so se pri« javili tudi štirje novi naročniki «rDomo» vine». Popisi BOROVNICA. V nedeljo, dne 8. maja bo v Borovnici slavnostno odkritje spomenika v svetovni vojni padlim občanom. Pričetek slavnosti ob 10. zjutraj. Spomenik je izdelan iz ihanskega marmorja v narodnem motivu po načrtu g. prof. Greben ca. Gostje dobrodošli 1 JESENICE. 2e približn-o pred enain mesecem smo poročali o neupravičenih ovadbah našega obrtništva obrtni oblasti, češ, da izkoriščajo svoje učno in delovno osobje. Minuli petek in soboto so dobili isti obrtniki in obrtnice vsled ponovne ovadbe celo ukor od sreskesa poglavarja, a so dostavljene ,iim ufeore po večini odklonili kot krivične, ker gre očividno za strankarsko gonjo. Ako so nekateri krojači in šivilje za velikonočne praznike delali nekaj ur več, so pa tudi poskrbeli. da je dobilo pomožno osobje za to primemo odškodnino. Vemo. od kod izvirajo vse ovadbe, vemo tudi. kje so ravno v času, ko so bile sestavljene te ovadbe, delala vajenci po cele noči brez presledka. Ako ne bo miru. bomo nastopili tudi mi, gradiva imamo dovolj. Do pred 4 tedni Je vladala med tukajšnjim obrtništvom najlepša sloga, sedaj pa jc nekdo prav brez potrebe zanesel prepir Samo pazi naj se. da se sam ne opeče! JESENICE. Dne 30. aprila, na predvečer 1. maja ie priredil naš Sokol telovadno akademijo, združeno s koncertom godbe na pihala. ki se je zadnji čas pod vodstvom učitelja Lašica zopet Izdatno dvignila. Izvajanja raznih točk so nas zelo zadovoljila in -razveselila, ker po njih lahko sodimo o sistematičnem. resnem in vztrajnem delu pri Sokolu. Prireditev je povzdignilo lepo število s sokol sferni duhom prežetih gledalcev. V kratkem pokaže svoje delo zopet dramski odsek. Vprizoril bo ruisko dramo Amfi-sa. Vse vloge so v najspretnejših' rokah. Prihodnji teden bo predaval v prostorih i Edinosti* inešč. šol. uči teli Klavora o svojem potovanju po Franciji. O * Edinosti« in o napredni ideji bo predaval Slaviko Mrov-Iie. ki je tudi obljubil vse svoje moči posvetiti »Edinosti«. Imenovani tudi pripravlja na Hrušici akademijo jeseniškega sokolske-ga naraščaja na Hrušici. ki se bo vršila v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 8. zvečer. Nekaj članov, ki so zapustili »Edinost«, ustanavljajo svoj nogometni klub, obenem pa .prosi »Edinost« za prostor, kjer K trenirali. Športni odsek »Edinosti« pa je mnenja. da za Jesenice zadostuje en športni odsek, v katerega naj vstopijo vsi, ki so naprednega mišljenja. Cepljenje naprednega dela ne bomo podpirali. Pozivamo zato poStene fante k skupnemu in doslednemu delu. Ovire bomo odstranili. Naši nasprotniki so v polpreteklem času. za vlade UK, zelo agresivno nastopali. Prepričani smo, da se zavedajo svojih po®rešk, ki Jim prej škodujejo kot koristilo. Mi se ne bomo prek-llaili ž njimi, ker se s sirovo strni ne pečamo, pač pa opažamo, da se tudi pri nas izražajo želje po napredni fronti, ki bi zajezila izpade netaktnih nasprotnikov, ki pozabljajo, da Jeseničani nismo kaki hribovski glupci. KOČEVJE. Glasbeno društvo v Kočevju priredi dne 13. tnala ob 8. zvečer v hotelu »Trsit« predavanje o Beethovnu. Predava dvomi svetnik dr. Josip Mamtuani iz LJubljane. Po predavanju izvajajo gojenci višjih razredov glasbene šole nekaj skladb Beethovna. Ker bo to predavanje zelo zanimivo. je želeti, da se ga občinstvo polnošte-vilno udteleži. KONJICE. Sokolsfco društvo v Konjicah priredi v soboto, dne 7. t. m. ob 20. uri in v nedeljo, dne 8. t in. ob 16. uri v dvorani Narodnega doma v Konjicah gledališko predstavo »Učiteljica*, na kaT opozarjamo članstvo ter prijatelje sokolstva. 692 SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Lepo uspela telovadna akademija, k! Jo Je priredil Sokol v nedeljo, le pokazala, da se zavedamo dolžnosti. Id nam jo nalaga vzvišena sokoIsJca misel. Strumno so vkoraikale posamezne vrste In se razvrstile na telovadnem prostoru nakar Je vse zbrane nagovoril starosta br. Sve&na. V globoko zasnovanem govoru je razložil pomen in dU Sokolstrva: vzgojiti slehernega Slana v dobrega, telesno, duševno in nravstveno harmonično razvitega človeka. Povdarja! je, da Sokol ni nilcako brezversKo društvo, kakor trdijo nasprotniki, kajti vera Je najsvetejši del notranjega življenja vsakega človeka in ta bistveni del človekovega svetovnega naziramla vsak Sokol globoko spoštuje in čisla, zato pa odločno odklanja vsako zlorabo tega vzvišenega čustva v kakršnekoli neverske namene. Po^ pozdravnem govoru se Je zapela ljubka pesem: »Naša pomlad* in «V Korotam*. Nato so nastopile posamezne vrste. Prikorakala le moška deca in napravila proste vale s palicami. za nio ženska deca. gojetike, člani in članice. Zelo srčkaoo ie bilo »Dievoiačko kolo». ki so ga izvajale članice skupno z gojenkami Nastopila le še vrsta članov na bradlji in na drogu. Vsak nastop .le bil prisrčno. burno in zasluženo odobravam. Po ■telovadbi ie bila svečana zaobljuba članstva. Občinstvo se le razšlo z željo, da b! dočakalo še mnogo, sličnih prireditev._ Ne bojrao se nasprotnikov, pa nai bodo ti še tako številni in močni. Zvesti svoji sveti so-kolski prisegi bodimo trdni in močni v svojih nazorih in neustrašeni v borbi za ono. kar ie po našem najboljšem prepričanju dobro. pravično in vzvišeno. Le krepko in vztrajno naprej, naprej po začrtani poti. — Zdravo! Noši onstran (ranic p— Velik požar v Krrrdnu. Iz Gorice nam poročajo: Davi v četrtek ob 2.30 je izbruhnil v Rrminu velik požar v mlinih tvrdke Caisutti in comp., ki je kmalu za« jel tudi veliko skladišče moke in pšenice. Ognjegasci iz Gorice so Jcmalu prihiteli na lice mesta, a so imeli mnogo posla, pred« no se jim je posrečilo pogasiti požar. Mli« ni so popolnoma zgoreli. Škodo cenijo pri« bližno na dva milijona Ht, ki pa sta pokrita z zavarovalnino. p— Pri Zatolirdnu nadaljujejo z gradbo ceste. Okoli 100 delavcev je tam zaposle« nih. Podjetnik je nričel odpuščati domače delavce in najema regnikole, dasi so do« mači delavci izbornL Povsod se jemlje Slo« vencem kruh izpred ust. p— Ovadba. Fašistično glasilo «H Popolo di Trieste® ovaja slovenskega pomožnega učitelja v Riheanberku šolski in vojaški oblasti, trdeč, da je pred kratkim iztrgal dvema učencema igrače, okrašene s tro« bojnico in savojskim gibom, ter jih z za« ničevaniem poteptal. Dotični učitelj je re« zervni alpinski podporočnik .. V sredstvih za odstranjevanje slovenskih učiteljev ka« žejo fašisti veliko iznajdljivost. p— Posojilnica v Ajdovščini je imela preteklo leto prometa 19,950.071.11 lir, sta« nje hranilnih vlog je znašalo 2,132.225.59 lir. čiste ra dobička za 1926. je 21.504.13 lir. To je ena najlepše procvitajočih slo ven« skih zadrug, ki stoji na trdnem gospodar« skem temelju. p— Obesila se je v Gorici v hlevu v ulici Casale 721etna Katarina Bizjakova. Kaj je gnalo starko do tega koraka nam ni znano. p— Izpiti za poučevanje v italijanskem jeziku se bodo vršili v mesecu avgustu Slovenski učitelji, ki jih hočejo delati, mo« rajo vložiti prošnjo na šolskega skrbnika tekom meseca junija. p— Vipavske fante, ki so bili poklicani pod orožje, je povabil občinski načelnik Pacellini k sebi in jim za slovo govoril toplo na srce, kako r orajo zvesto služiti svoji novi veliki italijanski domovini in pripravljeni morajo biti za njo tudi kri pre liti in umreti.. Fantje niso razumeli, kaj jim načelnik pripoveduje, zato pa je po« vzel besedo fašistični politični tajnik dr. Delphin in ta jih je v slovenskem jeziku navduševal za vojaško službo in vojno pri« pravljenost... Fante so peljali v gostilno in tam je dal za pijačo g. občinski načel« nik. Občinski stroški so v podestatski upravi zelo raznovrstni.... p— Slovenskih fašistov na Sežanščini je okoli osemsto, organizirani so v petih fa« šijih. KamnolomsSh delavcev je v sindi« katu dve sto, kmetijski sindikat šteje oko« li dva tisoč članov, v ženskem fašiju je 100 članic, v društvu balil in malih Itali* jank je vpisanih petsto, kohorta Nanos kraške legije ima šeststo vojakov z od« delki za strojne puške in bicildje. p— Ureditev zadeve poštnohranilnih knjižic izpod Avstrije se vrši tako, da po« krajinska poštna vodstva odpošljejo vsak teden v Rim kakih 3000 knjižic. Del hra« nilnih knjižic, zbranih v letu 1924., se na« haja še vedno pri centralni dunajski hra« nilnici radi ugotovitve terjatev. Upati je, da bo vse delo končano do konca junija tega leta. p— Fašistična čitalnica. Iz Kanala poro« čajo, da so otvorili fašistično čitalnico, na« menjeno delavcem bližnjih tvornic. Dvora« na jim je na razpolago vsak večer, trikrat na tekem se izposojajo knjige. Knjižnica jih ima tisoč, pa same take, ki so primerne za «kulturno propagando* med delavstvom. Tudi v športnem oziru se je pričelo skr« beti za delavce. p— V ladjedelnici v Tržiču se je zniža« la delavcem plača že zelo občutno. Nava« den delavec zasluži na dan do L 13.25. De« lavec porabi na dan za revno hrano L 6.50, za sobo na teden 12 L, za bolniško bkgaj« no L 6, za Iiktorsko posojilo plačuje L 3, j za sindikalno članarino L 0.60 in včasih J pridejo še drugi odtegljaji in tako mu osta« j ne koncem tedna malo ali nič. Ravnatelj« S stvo odpušča slovenske domače delavce, na novo sprejmejo le malokaterega, ozira« jo se le na one, ki so se vrnili iz vojaške službe pa so bili v ladjedelnici že prej za« posleni. p— Odšel je iz Ajdovščine v Jugoslavi« jo bivši tamošnji občinski tajnik Rudolf Kolavčič. Bil je izboren občinski uradnik ali občinski tajniki v obmejni pokrajini morajo biti Italijani! Zato je moral proč domačin, poštenjak in narodnjak. p— Pri Sv. Luciji se vrši na velikonočni pondeljek običajni sejem. Prejšnja leta je kar mrgolelo kupcev po sejmišču, sedaj pa je velikonočni sejem le slab spomin na ne« kdanje čase. Gospodarsko stanje po tol« minskih vaseh hira, finančna kriza tišči kmeta k tlom, zato pa propadajo tudi sej« mi. Kako kupovati, če ni denarja niti za najnujnejše reči! p— Kulturne prireditve in plesi. Znano je, kako postopa oblast s slovenskimi iz« obraževalnimi društvi. Polno je razpušče« nih, nekatera životarijo, kjer pa se giblje« jo in delujejo, nalete na kako oviro pri vsaki prireditvi. Dovoljenje pride včasih tik pred prireditvijo ali ga pa sploh ni! V slednjem slučaju so stroški tu in ves trud že zaman. Sistematično se s strani oblasti ubija kulturno udejstvovanje med Sloven« ci, dovoljujejo pa se plesi, ki dajejo oblast« nim blagajnam velike dohodke. Za veliko« noč je bilo letos po deželi polno plesov in Ie par kulturnih prireditev. Včasih ni bilo takol rine v šilingih: pšenica: domača 43.50 do 44; madžarska Tisa (79/80) 50—50.50; rž: domača 41.50 — 42; madžarska 41.75 do 42; ječmen: pivovarski I. 38 — 41; turščica: 25 — 26; oves: domači 33.50 do 34 nominelno; moka «0> (v trgovini na debelo): domača 74 — 76, madžarska 71 do 74, jugoslovenska 68 — 71. = Tvornica vžigalic «Drava» prešla t roke švedskega vžigalenega trusta. Vest o nakupu delnic naše tvornice vžigalic je eno najstarejših industrijskih podjetij v naši državi. Za časa avstro - ogrske monarhije je bila prva in največja tvornica vžigalic. Podjetje zaposluje še danes okoli 600 delavcev, švedski vžigalčni trust si je z nakupom teh delnic pridobil absolutno majoriteto v iem podjetju, kajti od 150.000 delnic je prešlo v njegovo last 76.000 delnic. Švedski vžigalčni trust je kupil te delnice za 43.2 milijona Din. čeprav znaša njih nominalna vrednost le 3.6 milijona Din. = Za lesne trgovce in industrijce. Na dnn 28. t. m. je razpisana dražba Teharske lesne industrije v Teharjih pri Celju. Posestvo in tvornica, ki je moderno opremljena, sta v najboljšem stanju. Sodna cenitev je zelo nizka, to je 383.402 Din. Nudi se našim industrijskim krogom lepa prilika za povzdigo domače industrije. Ker se zanimajo Avstrijci za nakup tega našega podjetja, kar je najboljše znamenje, da ima lepo bodočnost, opozarjamo s tem našo narodno javnost, da se zainteresira, da ne pride to domače podjetje v tuje roke. = Ugodnosti domačih producentor pri Beograd i • » Sarajevo . i , Skoplje . . • • Dubrovnik . • Split . ... > Praha . . . ■ j Maribor . . . Solnoe vzhaja ob 445, zahaja ob 19.10, luna vzhaja ob 7.7, zahaja ob 23.47. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 20.5 C, najnižja 13.0 G Dunajska vremenska napoved za petek: V južnih Alpah izpremenljivo in nestalno vreme, toplo. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vzhodni vetrovi, nebo oblačno, nekoliko dežja; temperatura od 14 do 19 stopanj, morje nekoliko razburkano. Padavine Vrsta dež » BUD do I. V* 1X5 Gospodarstvo Obrambna sredstva zoper hmeljske škodljivce (Iz poročila g. Petrička na občnem zboru Hmeljarskega društva v Žalcu.) Škodljivce naše hmeljske rastline razvr« ščamo v tri vrste. V prvo vrsto spadajo vsi naši hmeljarji, ki imajo za vse nauke in dobre nasvete gluha ušesa. Pritožbe hmeljskih kupcev zarodi nečistega obirat nja, nepravilnega sušenja in basanja ne po* tihnejo in se ponavljajo teto za letom. Isto tako se ponavljajo pritožbe zaradi nepoštenosti pri prodaji hmelja. Nereelno pa ravnajo sicer tudi nekateri, večinoma domači prekupci, tako zvani letači z nw> šimi poštenimi hmeljarji. Obrambno sredstvo zoper malomarnost naših hmeljarjev je pouk in dober vzgled. Naši hmeljarji morajo bolj marljivo za« sledovati poučna poročila o hmeljarstvu v domačih časopisih, .noraio zvesto poslu« šati nauke umnega hmeljarstva povodom poučnih shodov, v vseh dvomljivih prime« rih morajo vpraševati in se tesno oklepati svoje edine strokovne organizacije, to je Hmeljarskega društva za Slovenijo v Zal« cu. Hmeljarstvo nam bo ostalo kot vir bla« gostanja Ie tedaj, ako bomo vsi hmeljarji resno upoštevali naslednji glavni navodili: 1.) Pri popolnem in temeljitem izkoriščat nju kmetijstvu na razpolaganje danih stedstev poizvajati le blago najboljše ka* kovosti. 2.) Izmed vseh kultur gre hmelju prvenstvo; to se pravi hmelj je prvi, po« tem rridejo še le žito, seno, sadje, vino itd. V drugo vrsto hmeljskih škodljivcev spa-škodljivcema uspešno postaviti v obram-ne prištevamo hmeljske stenice. Kako malo so hmeljarji poučeni o hmeljskih škodljivcih, dokazuje dejstvo, da smatrajo sleherno mušico na hmeljskem perju za muho aphis, povzročiteljico hmeljskih uši, in vsakega pajka za rdečega pajka. V tem oziru je našim hmeljarjem potrebno še prav mnogo pouka. Obrambnih sredstev »oper živalske škodljivce je več. Priporoča se Škropljenje z raztopino tobačnega ekstrakta ali s prekuhano kvasijo alj b petrolejevo emulzijo. Po izjavi nekaterih hmeljarjev je Škropljenje s prekuhano kvasijo učinkovalo sigurneje in hitreje nego škropljenje z raztopino tobačnega ekstrakta. Prvo sredstvo se pripravi tako - le: 1 kg kvasije (mušjega ali grenkega lesa) se v 10 litrov vode povre in potem pusti 24 ur stati. Nato se izvleček odlije in se mu primeša kg mazavega mila, ki smo ga poprej raztopili v vodi. Ko sta se obe tekočini pomešali, 6e dolijs še toliko vode, da znaša vsa zmes 100 litrov. Kot obrambno sredstvo zoper hmeljske uši in zoper rdečega pajka uporabljajo na Češkem in Nemškem večinama raztopino tobačnega ekstrakta, ki ee pa priredi tako-lo: \y} kg mazavega mila se raztopi v 3—4 litrih vode, temu se primeša 54—1 kg tobačnega izvlečka. Tej zmesi se prilije toliko mehke vode, da se dobi 10Q litrov tekočine. V drugo v. ,to 1: -leljskih škodljivcev spa dajo živalski in v tretjo vrsto rastlinski sovražniki hmeljske rastline. Ako se pa hoče hmeljar tema dvema škodi ,'cema uspešno postaviti v obram« bo, je neobhodno potrebno, da se z njimi seznani. Umen hmeljar opazuje skrbno sam razvoj svojih hmeljskih nasadov dan za d vam. Vsak sumljiv pojav vzbuja njegovo pozornost in ga skuša dognati. Med najhujše sovražnike hmeljske rastline prištevamo hmeljske stenice. Za pokonča vanje nadležnega bolhača, ki se skoro vsako leto pokaže tudi v naših nasadih, ee priporočajo s katranom ali ptičjim limoni pomazane deščice ali lepenka, ki se polagajo okoli hmelja in na katere naj padajo bolhači in se naj ulovijo, ko si potre-sel hmeljski drog. Ta način obrambe mi pa prav nič ne ugaja in dvomim nad zaželjenlm uspehom. V nekaterih krajih je škoda, ki jo povzročajo v hmeljskih nasadih voluhar in ogrri, prav občutljiva. Zoper voluharja priporoča urednik »Sadjarja in vrtnarja« v 2. številki t. 1. posebne pasti. Zoper ogrce, ki morejo ob gozdnih robovih nahajajoča se hmeljišča popolnoma uničiti, pa morda ni boljše obrambe, kakor med našim ljudstvom po krivici še vedno hudo zatirani krt. Obrambna sredstva zoper živalske hmeljske škodljivce so še: 1.) nadomestitev hmeljskih nasadov na droge z nasadi na Heo; 2. uničevanje hmeljskih škodljivcev in njih zalege v razpoklinah in pod skorjo hmeljskih drogov potom vročine ali mokrote; 3. zaži-ganje dozorelih hmeljskih trt, panog, listov in drugih odpadkov; 4. stanovitni boj vsemu poljskemu plevelu in 5. izruvanje ter zatiranje divjega hmelja. Razveseljivo je dejstvo, da 9e škoda, povzročena po hmeljskem kehru, od leta do leta zmanjšuje. Priporočeno visoko nasipa-nje hmelja v svrho zatiranja škodljivca, se prav dobro obnese. Največjo preglavico pa delajo v najnovejšem času hmeljarjem rastlinski škodljivci in med njimi v prvi vrsti peronospora. Nehot<5 se nam vriva misel, kaj bo peronospora napravila s hmeljskimi nasadi. Ali bo z njimi tudi tako kruto ravnala kakor z vinogradi? Vse drvi za hmeljarstvom, in vendar je njegova bodočnost nesigurna. Za primer, da nam bo peronospora uničila . naša hmeljišča, bo s tem uničena tudi edina aktivna panoga našega kmetijstva. Kaj nam je storiti? Vsi hmeljarji se moramo poprijeti obrambnega dela z najbolj preisku-genimi sredstvi. Peronospora je pri nas prvič povzročevala vidno škodo leta 1924., ko se je lotila poznega hmelja. Lani so se prikazovali prvi znaki peronoepore že tudi na goldingu. Kakor v vinogradih, tako nastopa peronospora tudi v hmeljskih nasadih v večji ali manjši meri, kar je sigurno odvisno le od vremena. Dejstvo je, da mokrotno vreme pospešuje razvoj rastlinskih, suša in vročina pa razvoj živalskih škodljivcev. Potemtakem mora vsak hmeljar biti pripravljen na vse sovražnike in škodljivce hmeljske rastline s priporočljivejšimi obrambnimi sredstvi. Glavna skrb pa mora tudi biti, da se hmeljar pravočasno poprijemlje obrambnega dela, kajti zvonenje po toči ne pomaga. Peronospora napada liste, poganjke, trte fn tudi kobule ter se pokazuje v treh oblikah, ki sa razločujejo po vijoličastomodri, sivi in črnikasti barvi. Najopasnejši je popad kobul, ki zaostajajo v razvoju ter zarjaveva-jo, ne da bi trpela kakovost lupulina. Obrambna dela oziroma obrambna sredstva zoper peronosporo so: 1.) uničevanje divjaka in podivjanega hmelja; 2.) takojšnje privezovanje hmeljskih trt na droge oziroma napeljevanje na žico; 8.) odstranitev in uničevanje okuženih poganjkov, kuštrov-cev in listov; 4 gnojenje hmeljskih nasadov bolj s fosfatnimi in kalijevimi in manj z dušičnatimi gnojili; 5. pravilno, pravočasno in ponovno škropljenje hmeljskih nasadov s pravilno sestavljeno bakrenogalično apnovo brozgo, in 6.) sežiganje doiorelih trt, poganjkov, listov, drugih odpadkov in plevela. Precej preglavice dela hmeljarjem pravilno prirejevanje Škropilne brozge. Kdor hoče tozadevno še precej sigurno in pravilno postopati, naj jemlje vedno dvakrat toliko popolnoma čistega apna (brez peska, zemlje ali druge nesnage) kakor galice. Še sigurneje se množina apna določa s pomočjo reagenčnega papirja _ fenolftalina, ki se dobiva v vsaki drogeriji. Za prvo škropljenje, ki se naj izvrSuje že, ko je hmelj komaj 1 m visoko zrastel, se naj vzame ne glede na to, ali se pričakuje bolj suho ali bolj mokro leto, na 100 litrov vode pol do 3 četrtin kg galice in vsaj dvakrat toliko apna. Za poznejše škropljenje se priporoča do 1 in pol odstotna škropilna brozga. Škropljenje se potem ponavlja vsak 2. do 6. teden, kakor to nanesejo razmere. Tudi glede rastlinskih škodljivcev pripo-ročam hmeljarjem vestno in vztrajno opazovanje svojih nasadov, da lahko pravočasno ukrenejo vse potrebno. Vsa nadaljnja potrebna pojasnila dobivajo hmeljarji pri svoji strokovni organizaciji. Velike važnosti pri obrambnem delovanju zoper hmeljske škodljivce eo tudi pripravne škropilnice. Tvrdka »Kovinatv Mariboru je poslala Hmeljarskemu društvu dve takšni brizgalni na ogled Znamka »Austria« stane kompletno 635 Din, aiamka »Kolben« pa 714 Din. Tvrdka Herold v Humotovnu pa češkem bo poslala društvu večjo, na kolesih se nahajajo«) motorno brizgalno za obsežne nasade. Letos bom skušal peronosporo v hmeljiščih preganjati z bosnapasto, ki je cenejša od galice in manipulacija z njo enostavnejša. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Pšenica: baška, 75 kg, 2 1 vagon 310; baška, 76 kg, 2 %, 1 vagon 317.50. Turščica: baška, glavna proga, 2.5 vagona 107.50 do 168; baška, okrogla, 1.6 vagona 175; sremska, zlati zuban, 1 vagon 175; sremska, Indjija, 1 vagon 1P7.50. Moka: baška, <0g-. 1 vagon 464; l»ška, «6», 1 vagon 365. 01 r o-b i: bosanski, fco vagon Sarajevo, 1 vagon 153. Tendenca čvrsta. Dnnajska bona za kmetijske produkte Dviganje cen na ameriških terminskih tržiščih se nadaljnje. Na vseh evropskih tržiščih se je pojavila čvrsta tendenca. Trgovci so primorani odločiti ee za nakup, ker so zaloge večinoma izčrpane. Na dunajskem tržišču vlada zelo čvTsta tendenca, povpraševanje je živahno, ponudba pa nezadostna. Posebno za ri je veliko povpraševanje. Za avstrijsko rž se je cena povišala za 1.26 šilinga. Tudi v trgovini z moko se je pojavila čvrsta tendenca. Uradno notirajo vključno blagovnopromefail davek za 100 kg brez ca- Iz živi je in sveta Koliko stane Društvo narodov Gospodarskemu odboru Društva narodov je bil pred kratkim predložen akt, ki izčrpno pojasnuje razmere v tej instituciji. V Društva narodov je sedaj zaposlenih S44 ljudi, med njimi 219 Švicarjev, 216 Angležev, ISO Francozov in 229 oseb dragih narodnosti. Glavni tajnik Društva naro-dov je sir Eric Drnmond, k: dobiva 100.000 švicarskih frankov plače na leto in 67.000 frankov za reprezentadjo. Drnmond ima pomočnika. ki prejema 100.000 švicarskih frankov piače. Dalje ima zavod tri podtajnike, ki prejemajo po 75.000 švicarskih frankov in po 37.000 frankov za reprezentance. Uradniki pisarne glavnega, tajnika prejemajo po 2S, 19 in 10.000 frankov. Stenegrafi zaslužijo od S do 11.000 frankov. Ravnatelji političnega in informacijskega oddelka imajo po 53.000 frankov, člani obeh sekcij pa po 13 do 2S.OOO frankov. Plača glavnega knjigovodje znaša 24.000 frankov, plača prevajalcev 19 do 25.000 frankov, prejemki knjižničarja 26.000 frankov. Ce povemo še. da je švicarski frank 11 Din, bo menda dovolj. V Društvu narodov je končno hvaležna služba tudi mesto sluge. Sluga prejema namreč 4.500 do 10.000 frankov. Šoferji, nočni čuvaj: in sSčoo osebje dobivajo 4500 do 7000 frankov. Zelo dobro je plačan ravnatelj mednarodnega zdravstvenega odbora, ki ima letno 53.000 frankov. Končno prejema ravnatelj pisarne za razorožitev 41.000 frankov. Razume se. da je naval na te sijajno plačane službe izredno velik. Društvo narodv ima nastavljenih neka; uradnikov- samo za to. da zavračajo vloge nadležnih prosilcev. P v* v DrezzicDa telefonija z ultravijolstnimi žarki Na boiognski univerzi predava fiziko profesor Majorana. Njegovo ime je zaslovelo pred vojno, ko se je razve-dik> po svetu, da je iznašel posebne vrste mikrofon. Njegov najnovejši izum pa je odkritje sistema brezžične telefonije na podlagi nevidnih ultravijoletiiih žarkov na precej veliko daljavo. Majorana je delal poskuse med Bo-logoo in nekim 16 km oddaljenim kra-jem. Eksperimenti so se baje dobro obnesli. Glas se j= slišal povsem razločno. Na enako razdaljo je delal eksperimente z brezžično telefonijo svojčas izumitelj MarconL Dosegel je velike uspehe, katere si od svojega izuma sedaj obeta tudi prof. .Majorana. Bolno nemško vojaško vodstvo in bitka na Marni Na Nemškem je pravkar izšla iz tiska zanimiva knjiga Švicarja Bircheria, ki se je udeležil bitke na .Mami :er je poveljeval 24. nemškemu pešpoDru v činu polkovnika. Pisatel; pripisuje soraz na Mami slabemu zdravju odločilnih faktorjev v Moitke. nemškem armadnem vodstvu. jg je nii v začetku 1914. imenovan za vrhovnega poveljnika nemške vojske. Ie za svojega imenovanja ni bil fizično dovolj odporen in duševno tako čil. kakor bi zahteval položaj v tako resnem času. Bolehal je na arteriosklerozi in na izlivu žolča. Njegovo zdravstveno stanje se je odražalo v obupni ne-odločnostj in skrajnem pesimizmu. o čemer pričajo rudi Moltkeje-va oisma iz tiste dobe. ?ov eljnik II. armade, svoje čase eden najsposc rrejših nemških častnikov. >e takisto imel arteriosklerozo. Prvi pribočnik Bulev,- Lanenstein oa ;e trpe1 na Basddevvpvi bolezni, ki izvira iz motenj v zaščitni ž.ezi. Polkovnik rieutsch. kateremu je bila poverjena važna naloga oskrbovanja zveze med generalnim štabom in med četami, je bolehal na žolčnem kamnu in je baš v dneh bitke na Mami ležal ker je imel težak napad in koliko. Odločilna vloga na bojišču je pripadla drugi armadi ki je bila poražena ter je morala prepustiti svoje pozicije tretji armadi Prva je že itak prej odstopila, druga in tretja pa sta se mo- rali umakniti po kratkem bojevanju. Tako so bili Nemci dne 6., 7. in S. sep-tembra 1914. poraženi 9. septembra so se umaknili in tega umika je bilo v pni vrsti krivo r.epovoljno zdravstveno stanje poveljnikov posameznih oddelkov. vendar je malo upanja, da bo mogoče komu ohraniti življenje. Nesreča se je dogodila, kakor je ugotovila komisija, radi tega, ker se je pretrgala železna vrv, na kateri je viselo dvigalo. Uvedena je stroga preiskava. S ar vrat paša, ministrski predsednik nove egiptske vlade. Velika nesreča na dvigalu V torek se je pripetila v tovarni berlinske tvrdke cAllgemeine Elektrizi-tats-Gesellschaft» težka nesreča. k: bo bržčas zahtevala več človeških žrtev. Pred nekaterimi dnevi so v omenjeni tvornici inštalirali novo tovorno dvigalo. Delo je bilo že malone dokončano in so opravljali v torek ie še manjša montažna dela. Opoldne s hoteli Hrt preizkusiti, kako fnnkcijomra. Sedlo je vanj osem delavcev, ki so se dali potegniti do drugega nadstropja. Tedaj pa se je dvigalo nenadoma ustavilo in še preden se je kdo utegnil začuditi, kaj naj bi bil vzrok temu. je nenadoma z bliskovito brzino švignilo v globino, kjer se je razbilo na kose. Vseh osem oseb. ki so se nahajale v dvigalu, je pri tem dobilo težke poškodbe. Na njih obupne ječanje so nato prihiteli delavci in spravili nesrečneže z velikimi težko-čami na vam o. Reševalcem se je nudil strašen pogled Nesrečniki so si pri padcu zlomili roke in noge. nekateri tudi hrbtenico. Vsi so bili že nezavestni Odpeljali s-jih take; ? — -- C]---.- Zakon z mrličem Dunajska sodišča so imela veliko opravka s procesom, katerega je že dolga leta vodila proti avstrijskemu erar-ju neka mlada žena. ' ' Margareta Kreibichova je bila več let zaročena z aktivnim častnikom bivše avstro-ogrske armade artilerijskim poročnikom Francem fiierathom. Nadpo-ročnika so kmalu po izbruhu svetovne vojne ujeli Rusi. preživel pa je srečno revolucijo na Ruskem in doma ter se je dal dne 9. septembra .1920. poročiti po katoliškem obredu potom posebnega zastopnika. On je bil še vedno v ruskem vojnem ujetništvu, nevesta pa je čakala nanj doma. Kmalu po poroki je prišlo iz Rusije poročile.^ da je moža v Sibiriji pobrala kuga. Nadporočnikova žena je tedaj zahtevala svoje pravice od avstrijskega vojaškega ministrstva katerega je tožila radi nakazila penzije. Ministrstvo je zahtevalo dokazov za nadporočni-kovo smrt in je prejelo obvestilo, ca je Hieraih umrl v Tomsku dne 17. marca 1920., to je pol leta prej, nego je stopila njegova žena pred oltar z moškim, ki je zastopal njenega ženina. Začelo se je tožbarenje na debelo. Ministrstvo ni hotelo izplačati penzije in je začelo iskati ljudi, ki bi lahko povedali. kdaj je Hierath sklenil svoje življenje. Našel se je univ. docent doktor Hokzl, ki je potrdil, da je Hierath umrl že marca 1920., in na podlagi te izjave je vojni minister odrekel Krei bichovi pravico do pokojnine. Ženska se tudi sedaj ni zadovoljila z razsodbo. Predložila je dokumente, ki naj bi podprli njeno trditev, da je njen ženin, po njeni razlagi že zakonski mož. umri šele pozneje. Toda izvedenci so dognali da so poštni žigi na korespondenci ponarejeni in na podlagi tega izreka je bila mrli čeva cžena» povrhu še obsojena na zaporno kazen. Carl de Vogt Senzacionalno kiimi-nalni vele-fflm! Samo ob j 4, ELITNI KIJI D MATI 3 „ najnaohae 5i -i; o v srečni Ljub! ane Hanni Weisse Eeganino! Razkošno! Justoiovno! PAZITE Pazite! Pazite na naš jutrišnji velr-zammivi spo"eo Seziia prahu in motorjev je bleke tu. Brez cBa-:zzo> - obleke tvrdke Drago >ebwab, Ljubljana, ne sedi na " otor. akc si misliš ohraniti Del a. vremenskim kalastrciam v Ameriki nasipa oo Mississippi ju. ki so ga morali Američani razstreliti, rajejo mesto Xetr=Orie£n5 pred poplavo. da ocvt, Martina: Prvič Vik:ca mi piše. kakor zna pisati le ona. Sama bel nagel;, počne o njih: _ Pred njim bi jih kmalu stresla na tla. Druga mi ;_h je dala. napol zan;. Spotoma v avto sem trgala vele listke Proč, da je ostala pri večini še dovodj košata, zelenkaste zasenčena sredina. Vpraševala sem j±. kakor da so marjetice, ali ga ljubim, ali ne. (Teta me je gledala postrani in se mi smehljaja. O — saj ne ve nič!) Povedali so: da.' in jaz sem trmasto rekla: ne.' Cisto prav. V modernem življenja moderna dama ljubi ie enega: sebe. Poslušaj, ka; vse mi pravijo razna čuvstva ! .Nagnjenje do njega: Prav za prav bi bil on s svojim genijalnim duhom vreden. da se ga oklene izmed sto vseh sto -deklet Samozavest: Kaj sem pa jaz? Nisem izmed sto. izmed tisoč dekle: sem ena! Objektivnost začudeno vpraša: Odkod : povišanje same sebe? Ali nisi ohola r Za .-car se smatraš, ro si! jo pregovori samozavest Kri tolče vmes svoj ritmični takt Čutim, če bi si le ma!o ranila kožo na roki. bi mi šinila v mogočnem loku skozi zrak. tako divja ie. Dobro se zavedam, kako mi oči sipljejo iskre in jih rajša pobešam, ker me je nekako sram. Ko me pa nočejo vsi narobe razumeti! Zakaj sem vedno tako živa? Dediščina njej je še pobo duševne n delavnosti Pri pet in po mami? V razgibanosti petdesetih! On! Oči se mu svetijo, ali z mrzlim ognjem, da se streseš. In če hočeš njegovemu pogledu prav do dna. vidiš samo pustinjo. Kaj ni tu notri nikdar cvetelo? Njegova rer.:?:: orva — saj veš. dekle, vzrok! Čemu vprašuješ? Dober je z menoj. Ne namenoma! Ali — ali — morda .e misli, da je dobil v meni dušo. Ig mu bo vdana? Ne morem. preveč sem že samosvoja in preveč še dekliška. Bojim se ljubezni! Kadar bom ljubila, bom brezmejno, brez pridržka, nai spla-menim do pepela v tem čuvstva! H~ie-la bi le. da bi na višku sreče šla v Vse, ne potem, ko bo pot vodila navzdol. Kajti v stalne ljubezen ne verujem; v stalno prijateljstvo pač. lea mi je v svojem albumu pokazala fotografijo njegove izvoljenke in ie rekla: »Pada sem jo imela!» Temno sem se ezrla na slike. Glav ica ogrskega rlgančka me gleda s ecredmn usme- vom okoli ust Da. takemu dekletu mora niti vsak naklonjen. Tik pred poroko ga je pustila m-po šestih tednih je postala žena opernega tenorista. Nič se Ji ne čudim. Lepota se rada druži z muhavostjo. Vendar — kako je morale vse to vplivati na njegovo notranje življenje! Da ne zaupa nikomur več. je dejal zadnjič. Malo neprijetno me je dir-nilo. Samozavest se imova dviga: Kakor noče! Jaz ostanem enaka, naj mi zaupa aH ne. Nisem železna zastavica na štreni in on ni veter. Pusrlmo tol Vsega ima dovolj in je vendar tak ubožec! Trpi. Rada bi mu bila v tolažbo — če se ne bi obenem tako bala. Kakor zaort cvet sem. ki noče in noče stresi zelenega pokrova. V življenja julijskih dneh — da. da — hiti čas! Propaganda za novo moško modo v Parizu Znani pariški gizdalin Maurice de \Yaieiie je začel propagiran novo moško mode. Kar je pred kratkim poskusil z lutkami je sedaj ponovil z živimi ljudmi Waleffova namera je uvesti moško mode kratkih dokolenskih hlač. K tej noši spadajo seveda dolge nogavice, ki segajo takisto do kolen in so po možnosti svilene. De Walefie predvideva zaenkrat kombinacijo kratkih hlač s frakom, svilenimi nogavicami in lakastimi čevlji. Sam izjavlja, da hoče «Iatinizirati» moško obleko in se upreti širokim oxford-skim hlačam, katere uvajajo v praktično življenje Angleži Propagator je imel rudi predavanje, pri katerem so bile najbolj zabavne demonstracije. Moške manekine se namreč instruirale ženske, kako se je treba obnašati, da izzove manekin pozornost in navduši občinstvo. Klub temu Pa je stvar klaverno propadla- Med 3000 poslušalci je našel De \Valeffe komaj pol racata ljudi, ko so pritrjevali njegovim izvajanjem. Spomenik Carusu Prijatelji in častilci slovitega italijanskega opernega tenorista Carusa hočejo postaviti v Napolju spomenik, ki bo predstavljal pokojnega pevca v naravni velikosti. Spomenik bo stal pred mavzolejem. v katerem se nahaja konser-vjrano Gamsovo truplo. Mavzolej ima steklena okna. Ameriški turisti ki prihajajo vsako leto v Italijo, so celo z mrtvim Carusom delali kupčijo. Fotografirali so pevca v rakvi skoro vsako leto in prodajali reprodukcije teh slik v obliki razglednic. Italijani so jim postali naenkrat nevosc.jivi m so sklenili okna na gosto zamrežitl pred vhod pa postaviti kip, ki bo omogočal zlasti filmsko snimanje glasovitega pokojnika, ki je Američanom še v dobrem spominu. Socijalna politika Dr. J. Bohinjec: Zakaj je naše nezgodno zavarovanje pasivno Nezgodno zavarovana panoga je 1 1525 zaključila s posiovsim prirnaričkčjaieni od Dan 15.m69š.6i To je knjižni primanjkljaj, M se bo radi odpisov doižaih premij še za znamo vsoto zvišal Ta številka je tako strašna, da mimc nje ce smejo iu molče, ne reši gospodarski krogi in ne naše delavstva Predvsem je treba pcvcariu, da stroški nezgodno zavarovalne panoge po zakonu obremenjujejo ie delodajalca ia *> v doslednosti pravilnega nazžrac."&, da je aezgodno zavarovanje po svojem bistvu ie na ptsse- naoin organizirana zaseboo-pcavna j stvera dolžnost detedajatcev, ki morajo janhti že po obstoječi črnino pravnih prsdpisae za vso Sodo, ki nastane delavcu v obratu na zdravju in življenj- Telesne poškodbe so del rizika obratovanja in zapo-slenja deSavcev in ta rizako pada v oreme delodajalca kakor vsak drugi poskr.Tai i-produkcijski rizSko. Da posamezni počjecuk ta zaseooo-pravni rizako lažje nosi, je zakon iz cetefrapnosti vseh delodajalcev s tvoril rizškovo vzajemnost ki je mesto prejšnjega rndhl-dnafaega iasnsiva uvedta kolektivno jamstvo. Pogosto se p ovčarja, da so nezgocino za-vasxrvaM prispevki še previsoki, dasi znašajo le 5 pri nevarnosti 100. Treba jih je znifan. Ta zahteva ie uresničljiva ie z isto-čascim znižanj ea iada^ov. Najtežje breme izdatkov predsaavfiajo iz naslova nezgodnega zavarovanja tzptečace čeaam-e »d>> re (reete) in druge dajatve v naravi < zdravljenje, protez« itd). Neproduktivni izdatki "-prava) so n>Drda -eiaj previsoki, o čemer pa z oziram na to. na je zavarovanje za pretežni del države novo in se mora boriti z velika tefkečanr, kar upravo po-dražnje. pa se ne more absohnno trditi. Pa tndi, ažio bi se upravni in dr-igi nepročui-i2ČzS£ mogli zmžai na teoretično cal-EEžjo mero, bi te restrickrija z ozirom ns visoke dmge izdatke ce imela za celr.mo obremeciiev nezgodiao zavar-rvabe panoge oobenega pomembnejšega vpava. Povdarja se vjčL. da so dajatve (rente) previsok«. Res je. aa naše nezg->±>d zavarovanje buč: -a:-ve-5 in da je v tem ožim sočjafcejše nad naSK>"j sttiainim Toda tad: te »prekomsr-ce« dajatve niso glavni vzrok pasivuosC 5 priiasočirvijo nezgodno zavarcvafaih dajatev px.mrečaim aoemairim dajatvam v dragih državah b prišcečiS sicer neksj milijonov. točz ne toEko. da bi bila kriza is-stvso nb':2žeca. Vzrc& pasivnosti se sače dragega pojava: r prevelikem, neoor- vajan k previdnosti, prevdataoso, premi š-lienosu pri delu iad. Člani družbe jNau-onai Safetty First« so tovarne in delavske orga-cizadje Podcoae orgamzadie so se raz".".-ie tadi v Angliji, NeoSrl (n. pr. Umfaiver-htmmgsšiL-d G. m. b. it), prod kra-.kim .e bila podobna -organizacija astanovijeaa za Avstrije na Djnaju. Zak-ooodaja industri;-sk~"- držav polaga posebno važnost na to, da ie produkcija >nvik strojev priiasoaeca vsem iz-aanim vanaosmim predpišem Znanstvena razaskavnaeja ia opazovanja skozi več tet so pokazala, ca komaj e^i-o ■-et.mo nezgod povzročajo manjkajoče ali aepopofce tebmčne varnostne naprave, ostale dve tretjini nezgod pa Povzročajo delavci sam: ram popote brezbrižnosti napram ramrm cevamosnm Z3to je glavo.j čelo ugoraj omenjeniu xgan$zadi osredotočeno na izobra23» delavstva, oa propagando meč čeiavscvom Rezafea:e opazujejo razni psi-iiotehaščni oddelki uradov inšpekcije dela. Usiehi so pieseaetSjšvi. Števao nezgod pada in s tem prihranijo cezgoino. zavarovalni zavodi veiike mSijoae, podjetjem pa so ohranjene dobro kvališcaraae m>či, aa ne govorim o drugič dobrin posledicah. Tc dete pa je seveda omogočeno le s tesnim so-oeiT._anjem podjetja io delavstva. Interese •obrata in preprečevanje nezgod je sprav--: v harmoničen sklad. Delo je pospeševati ie v toliko, v koSkoc ie v skladu z varnostjo IjadL Naša iadastrija je miača. Nima 2adosxiu izfcšeoj in tudi ni lebaično popoisa. Zato so pri nas nezgode bo3j pogoste, kakor v starih iadasrtjsSEh državah. .Ako molj o. da acg.eška industrija v enem samem letu povzroči smrt toliko Ludetn, da fci izpolniti verigo od Loodooa do EcSobzrga, je to število pri nas relativno še večje. Zato cassa-ia HHŠaa Pomeba, da to feeviio zmacjšamc. Edino sredstvo za to je vzsoja In to vzg> le.-acje je treba organizirati, tako dolgo je zahteva po zmžaeju premij neatemelieuc. V k-ra 1924 so v držav; podpore v denarju ia v naravi dosegle 22-97 S napram prec-"'■?=- v letu 1925 pa že 40.93 S, v let. '.925 bo ta odstotek prekoračil 60 *». Porast :e številke je zajezil Kljub vsenre temu pa It pri oas cezgodoo zavarovaffia premija najnižja in znaša povprečno ie LS5 S oč zavarovane mezde pri 30 S pT.-prečcem nevarnostnem odstofa. ofcofi malnero števila cezgod in v nenormalni teži nezgodnih poškodb in v doslednosti trga v Pretežki premiji. Vaša nezgodno zavarovalna prerasla ne odgovarja številu in teži nr-zgodtTn slučajev. Kadar zato govockr-o o -•otrebi zsHŽama premije aH samo o gospodarski oerzdržsosn zvišanja iste. moranvo-istočasno govoriti in mumišll au o potih in sredsTvih. kako zrrižati število nezgodnih slučajev. Ta nr-oo em le?, prež nami še po-. potoma nežotak-.jec. Ta problem je gospodarsko izredno velie važsosti V irdn-strj-kih državah je potreba rešir.-e tega povzr-Sia veliopotezae xgasi- Kako \ukica, še prehitro boš doživela in iz- I živela. Nikar si ne želi bodočnosti, ko I si vendar v nafepšl sedanjosti! Zavi- j dam ie skere. Amerika ima v te- pogled: p-edaost. Po tovarnah uasrav-j; ro-o so-ecijaln-o osofoje. ki ima izključno -nalogo det-van v smeri orerre:ev-3-:a -czg--d z zz^raz- čoe j širni "■cč>-.i Do >->-."-.-•<;; e razvita organizira »NanoaaJ =;->--r f=rst«. ki je preple-•tca t>o ce? Asnerld in ki vporabja rajraz-"čcejše metode z'--t" propagando z razas-m plakati sllkatni in nanisj ja skuša z am-gimi psihroržEžnr srečsni delavstvo na- govori o TAKY. Kro_r- uaziranja tesa zname-itesa igra!-ea: <>onena žena ni po-poln-oma dosegis t-~ =ek .e;»:-:e. če ima dlake in oonie ns vratu. po rofeah ali pa oo norah. Jaz pomis -ma Rtraos. iz se žena protivi rabi britve, ker v&±ao le na zwv o ponste i- ^ vsaJcDtrat že m&čne.ša nego je hila poprej, t-r.tev poTTJroča ruti izr-aš-^ie na kafijKar _se pa tiče običajnih de^litorjev, a^ KompUKraai in nimajo or-.etceca vosi*. " Au odkar je bila mnajtena Takr. vsa^ hm, la ^ res brig. za svoj tdemi car. v .ekn a mm^t kjerkoli se taj tadi aa-vse nepotrebne dlaSee. Ta .epa aiseea popada, ki se urorabija precej to pr«de iz ri&e. > absohitno asierarha. jaz sem tperil, ia ona aniSoje r J)ul, Vrtna veselica ho v nedeljo. dno S. maja na vrtu gostilne A. Kali-šok — vulgo <5tajerc« — Fužine. Se priporoči Anton Kališek. gostilničar. 14947 Društvo zobotehni-kov za Slovenijo v Ljubljani vabi vse člane kot še vse nevčlanjene zo-botehnike na svoj IX. redni občni zbor. ki se vrši v soboto T. t. m. točno ob 1 j 20. v restavraciji «N'ovi svet. z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 14788 «Ford» avto t zelo dobrem stanju, radi opustitve obrti zelo poceni prodani. Naslov pri podružnici «Jutra» v Celju. 14935 Štirisedežni auto dobro ohranjen, kupim. — Takojšnje poudbe * navedbo cene pod cAuto 999« na oglasni oddelek «Jutra» 14946 Auto znamke Aga. nemškega izvora, v prvovrstnem stanju. brezhiben in dobro vzdržan, štirisedežeo, prodam. Vprašanja na oglasni oddelek «.Jurra> pod šifro •Auto 6/20 k. ! > 14936 Austro - Fiat ISeeiiežni, dobro ohranjen, prodam. Avtodelavnica M. Ozek. Celje, Gosposka ul. št. 11. 148S3 Lesni adresar Italije 1927 s 5000 naslovi lesnih tvrdk proti v poslat vi 30 lir naprej pošlje Pubblicita Ce-hovin. Trieste, XX Settem-bre 65. 14789 Perfektno kuharico za gazijo posredovalnica Sagcr, Celje. 14934 Mesarskega učenca pridnega in poštenega sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 14933 Fino šiviljo sprejmem na dom. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 14929 Natakarico na račun sprejmem v Ljubljani. — Lahko je obenem tudi gospodinja. ako zn:» kuhati. 4—5000 Dm kavcije v gotovini potrebno. Ponudbe n*. oglasni oddelek" «Jutra» rod šifro »Samostojna 51». 14951 Gospodično Teičo potovanja in kavcije zmožno išče tovarna za poučevanje po deželi. Na-*1ot pove oglasni oddelek « Jutra >. 14997 2 vajenca za mehaniško obrt tprej-mem brez hrane in stano* vanja. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 14958 Carinsko posredništvo sprejme pomočnika, ki odgovarja povsem pravilniku Zanesljivost, vestnost, točnost in dobre reference predpogoj. — Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro €Polnomočnik». 14943 Zavarovalnica išče za prevzem glavnega zastopstva za Slovenijo sposobnega, uvedenega in uglednega zavarovalnega strokovnjaka. Ponudbe na Jugomosse. Zagreb. Zrinj-ski trg 20 pod šifro «A. V. 114». 12966 Mlajšo šiviljo začetnico, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 14991 Šiviljo začetnico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra., 14940 Kuharico pošteno in perfektno sprejmem. Ponudbe s sliko na naslov: Sofija Popovič, su-priiga apotekara, Stari Bp-čej, Bačka. 14983 Šoferja sprejme A. Kajfež — Kočevje. 14874 Dekle staro od 25—30 let. vajeno gospodinjstva, sprejmem ta~ koj. Pojasnila daje »Posredovalna pisarna« v Trbovljah. 14869 Kontoristinjo veščo tesnopisja. strojepisja, ki je po možnosti tudi uporabna za prodajalko v trgovini meš. blaga, sprejme tvrdka Norb. Zanier & sn, St. Peter y Sav. dolini. 14792 Gospodarski praktikant ('event. bivši častniki, vešč knjigovodstva, se sprejme na posestvu pri Zagrebu. JCastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo. ki se vrne, na naslov: Stefanovič, ZagTeb, Gajeva 22. 14781 Šivilja izdeluje preproste obleke po 30 Din. ^slov v oglasnem oddelku «Jutra>. 14977 Ročna dela sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 14S84 Zastopnike (ce) za razpečavanje državnih vrednostnih papirjev na obroke. sprejmemo v vseh mestih države. Garancija ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe na: Zumbulo-vič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 14821 Prešivalka išče službe. — Vzame delo tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 14959 Lovski čuvaj 48 let star, oženjen, brez otrok (žena šivilja), izvež-ban v vseh panogah lova, poleg tega izučen strojni ključavničar — četovodj*. dragonec — išče primerne službe. Ponudbe pod šifro •Vesten lovec« na oglasni -oddelek «Jutra«. 14930 Prodajalka mešane stroke, dobra in z lepim spričevalom, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14893 Čevljar, pomočnik išče dela za takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 14872 Sodar marljiv, priden in pošten, išče službo v kaki pivovarni, parni žagi ali elični sodarski obrti. — Skromne zahteve. Naslov v oglas, oddelku . 14802-a Trg. pomočnik želi premeniti službo. Spričevala na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 14776 Pletar. pomočnike za pleteno pohištvo i J £ e za takoj Pletarna Ptuj — poštni predal 5. 12789 Fotoaparat 10 X 15, prvovrsten Zeis«-Tessar 4'5, prodam za Din 3400. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 14957 Mize, omare, vrata okna perje in stelaže, radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 14953 Acetilenski aparat za vrt ali večji prostor, veliko pisalno mizo, 3 re-gistrature, 20 regietraturnih kartonov ugodno naprodaj na Glincah 6-a 14961 Otomano dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 14971 Tri omare trgovske, s steklom, dobro ohranjene, prodam. — Na ogled pri tvrdki J. Wanefc, krznarstvo, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. 14956 Zidno opeko ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod «40.000». 14966 Dobrih čevljev prodam več vrst po zelo nizki ceni trgovcu, kateri prodaja čevlje na posamea-ne pare. Zanesljivo blago. Alojzij Negro, ročno čeT. ljar6tvo. Ljubno, p. Pod-nart. Slovenija 12985 Pisalni stroj .Mercedes« (latinocirilica), maio rabljen, proda Anton Kajfež, urar, Dunajska c. št. 33. 14960 Lep pult in stelaže poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 14975 Vrtno lopo prodam. Na ogled in pojasnila v Marmontovi ulici št. 15. 14987 Gostilniško mizo obbito s pločevino, za vodovod, poceni prodam. — Vinotoč, Kolodvorska ul. št. 28. 14864 Srebrn denar eno-, dvo- in petkronski ter goldinarje prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe pod šifro .Najvišji ponudnik. na oglasni oddelek 11949 Jesenovih plohov 55 mm debelih, popolnoma zdravih, z ravno rastjo, brez grč, sville barve, v komadih po 1, 2, 3 ali 4 m dolgih kupimo 10 ms — vagon Sv. Peter v Sav. dolini ali franko tovarna. Tkalnica v Preboldu, pošta Sv, Pavel pri Preboldu. 14937 Bodičaste žice za ograjo, i-tare. kupim do 1 km dolžine,. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod •L. S. 6S». 14965 Več priklop, vozov (Parizer) za izvoz lesa z Fordeon-traktorjem kupim. Dobro ohranjene vozove z najmanjšo tovorno težo od 6000 kg in vsaj 10 cm širokimi platišči blagovolite ponuditi na upravo graščine Snežnik, p. Stari trg-Rakek. 14985 Srebrne krone Kupuj« ln plača dobro t. Čuden. Ljubljana. Prešernova uliea L «SS Vino po 8 Din liter v vsaki množini od 1 litra naprej, ■ plačano državno in mestno trošarino — še vedno razprodajamo r Ko-lizeju, Gosposvetska cesta št. 13, samo, dokler traja zaloga. — Br. Novakovič. 13087 Enodružinsko hišo v ljubljanski okolici kupim. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod •Hiša 100«. 14917 Lepo posestvo prvovrstno, blizu Maribora, na dobri zemlji, z živinorejo, vinogradi, hmeljem in gozdovi. 680 johov, poceni proda Rossmanit, Radvanje Maribor. 14932 Hiša v Rogatcu enonadstropna (ob železnici Grobe lno — Ro gat ec —Krapi-na) v 6redini trga, pred kratkim renovirana, z vrtom za hišo in z gozdno pravico naprodaj za 40.000 Din. — Nad vse ugodno za vpokojence, ker je Rogatec oddaljen le 7 km od sosednje žel. postaje Rog. Slatina. Ponudi« do 20. maja pod «A. P.» na ogl. oddelek po d *Mirna 28>. 14928 Opremljeno sobo lepo, v centru Ljubljane želi mlajši inozemec. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Inozemec 52». 14952 Lepo sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, blizu gl. kolodvora oddam s 1. majem. Naslov: Slomškova ulica 14, pritličje — desno 11962 Sobo oddam 1 alj 2 osebama. — Naslov v oglasnem oddelku L"dr.hajta! Udrihajta!« je Jezas izpodbujal krvnika. .Mučitelja sta ga jela na vso moč opletati s svojima dozdevnima korobačema. »Sire!« je zajavkai Jezus. -Gospod kralj francoski, kje ste? Glejte, kako delajo z menoj hugenotje! Jaz pa molčim in ne črhnem besedice. ..< Množica je zarohnela pri teh besedah. Kričanje »Živel Henrik Sveti!« se je sper ogiasilo. Tedajci pa se ie pojavil med vraii katedrale človek v bogatem odelu in je pristopil k Jezusu. Ko so ga ljudje zagledali, je nastala globoka tišina. Crillonovi voiniki so pozdravili z orožjeni, Guise pa ie skočil s konja, odkril se in skrivil hrbet v globok priklon ... Zakaj mož na pragu cerkve je bi! francoski kralj. Ne meneč se za Guisa, je Henrik III. obstal pred Jezusom, pokleknil in zaklical sredi občega molčanja: »Kiicai si me, gospod Jezus, mene. nesrečnega kralja, ki so ga njegovi !asini podaniki pobili na tia, zatajili in pregnali! Evo me, sladki Jezus! Ln ker si me kiicai na pomoč, dovoli, da obrišem dragoceno kri, ki liie iz tvojih ran!.. .< Tako govoreč je Henrik III. vstal, izviekei žepno rutico in jel brisati laži-Jezusa, ki ie ves v zadregi jecljal: »Sire, sire!... To je prevelika čast!...« Množica je zmerom nestalna v svojih čuvstvih. Ko so ljudje zagledali kralja klečečega pred rigurarttom, ki je predstavljal Jezusa, so jeli navdušeno vzklikati in ploskati z rokami. Kralje pa je mahnil z rokami, češ, naj utihnejo. _ »Primite ta dva brezsrčnika!« je zaidical, kažoč na prestrašena mučitelja. »Vrzite ju v ječo, izprebičajte ju, kakor sta onadva bičala Gospoda, in nato ju obesite!« »Oh, sire!« je zajecljal sam Jezus. »Saj ni bilo zares, vaše Veličanstvo, bilo je samo tako...« ■ Gospod Jezus vama je izprosil življenje!« je povzel Henrik III. »Po iem takem bosta samo bičana in zaprta. Odvedite ju!...« Voiniki so prijeli nesrečneža in so ju neutegoma vlekli v zapor, čeprav sta vekaje prosila milosti. »Tako naj se zgodi vsakomur, kdor je sovražnik Bosa in svete Cerkve!« je viknil kralj. Vseobče vzklikanje je pozdravijo te besede, ie da se zdaj ni več glasilo »Živel Henrik Sveti!« ampak »Živel kralj!« Henriku III., ki je bil malone že pozabil ta kKc. so se zasvetile oči Nato se je obrnil k vojvodi Guiškemu. »•Bratranec,« je dejal, »pojdiva zahvalit Gospoda za veliko radost, ki nama jo je dodelil današnji dan. Nato hočemo v mestni hiši drage volje posiušaii pritožbe, katere nam sporočajo naši Parižani. Spustite naše ljube podanike v stolnico ...« To rekši je obrnil Guisu hrbet, še preden je ta utegnil ziniti, in ;e prvi prestopil prag katedrale. »Oh!« je škrtnii Guise sam pri sebi, »Ta kratj, k: n: kralj, se me drzne izzivati in zasmehovati! Pa sem se še obotavljal! ... Oh, le počakaj!...» Henrik III. je bil ukazal, naj spuste pariške spokornike v katedralo. Toda cerkev je bila tako polna njegovih lastnih plemičev ir. oborožencev. da je ostalo prostora jedva še za dvajset Guisevcev. ne za več. Kralj je sedei na prestolu pod baldabinom; telesna straža ga je obdajala z vseh strani. Vesoljna truma pariških romarjev in chartre- skih meščanov je moraia ostati pred cerkvijo in se zadovoljit: s tem, da ji je zdaj pa zdaj priplaval do ušes kak košček blagoslova ali odlomek latinske pesmi. Ko je bila maša pri kraju, je Henrik Lil. sredi svojih dvorjanov ostavil cerkev in odšel v mestno hišo, ne da bi se zmenil za vojvodo Goiškega. Niti besedice mu ni privoščil! Vojvoda je ves besen obstal pred stolnico, sam ne vedoč, ka; naj stori. Ali ne bi bilo bolje, da se še to minuto vrne v Pariz? Med tem pa je stopil k njemu eden kraljevih piemičev in sc je priklonil, rekoč: »Gospod vojvoda, njegovo Veličanstvo mi je naročilo, naj vam povem, da boste s svojimi spremljevalci vred jutri ob devetih dopoldne sprejeti v mestni hiši...« Otvoritev vinotoča! Vi udno nazraniamo p. n. občinstvu da bomo * soboto, dne 7. maja otvorili vinotoč v Lekarniški ulici 7 v katerem bomo "oiili pristna dalmatinska vina in to: črno kastelansko .... liter Din 12*— opolo iz otoka Vis . . . „ „ 12'— belo Iz otoka Hvar ... , „ 12*— nudimo tudi dalmatinsko olje liter Din 25*— S spoštovanjem Bonačič & Bakovič veletrgovina dalmatinskih vin na drobno in debelo Split • Maribor skladišče: Slomškov trg št 6. Glasbena Matica v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je umrl njen častni član, župnik, pre;. gospod Jakob Aljaž slovenski skladatelj Pogreb se vrši na Dovjem v soboto dne 7. maja ob pol 11. dop. Možu, k! ;e bil vzor slovenskega t-dealista ter neumornega :n nesebičnega delavca, časten spomin! V LJUBLJANI. 5. maja !9>7. ^j^rrbci tarod V globoki žalosti naznanjamo, da rj-7i je naša srčno ljubljena mama, gospa sod. ofic. vdova. v četrtek stno vesr. dž se naša Dredraca mati tašča in stara mati. ctosna julijana Kočevar |j po doigi in mučei ooiezni. v 71. ietu starosti, včera: mimo v Gospodu zaspa.a U Pogreb biagopokojnice bo v petek, dne 6. maia ob 2. popoldne iz h:sc žalosti. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. V SREDIŠČU OB DRAM. =. maja 1927. Žaiujoči orroci: Minka. Franio in Ivo ter vsi ostali sorodniki. Prometni znvotf za premog u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah tn samo r.B debelo samo na debela domači in inozenslc, za docaio kurjavo in indn»trijske rrrht vseh vist Na debelo t i Zaloga •prrtajalalh palic Premog, Kovaški premog KOkSi ivamiški, plavžarski in plinski. Brikete. prometni zavod za premog d. d., fjnbljaia, M klošlfeva cesta št 151 Un^nje ftgpo Pnc, I>dajs n Konzorcij cjotra* Adoii Ribniku-, Z« Narodno n dd. kot tidumsrja Fzaa Je»eraek. Z• inaerstai da je oJfmmem Alojzij Korak. Va« v LjnbljsriL