© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Pisateljska ustava 1988 (1989) Dimitrij Rupel Article information: To cite this document: Rupel, D. (2018). Pisateljska ustava 1988 (1989), Dignitas, št. 77/78, str. 29-32. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/77/78-2 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 29 DIGNITAS n Pisateljska ustava 1988 (1989) Pisateljska ustava 1988 (1989) Dimitrij Rupel 21. april 2018 V začetku leta 1987, približno ob istem času, kot je izšla 57. šte- vilka Nove revije, so v Beogradu začeli s spreminjanjem jugoslo- vanske ustave, konec tega leta pa so objavili osnutek amandmajev, s katerimi bi obstoječi ustavi, ki je imela 172 strani, dodali še okrog 43 strani. Slovenska politika je v glavnem, nemara ne najbolj nav- dušeno, sprejemala beograjske predloge, zares pa so se jim uprli slovenski pisatelji in sociologi, ki so menili, da gre za vračanje k zavoženim socialističnim modelom, za unitarizem, centralizacijo in militarizacijo. Slovenski kritiki so menili, da bi moral biti vrstni red sprejemanja jugoslovanske ustave obraten od predlaganega: pred zvezno bi morala svojo ustavo sprejeti Slovenija. 15. februarja 1988 je Društvo slovenskih pisateljev pooblastilo svojo ustavno komisijo, naj skupaj z “delovno skupino za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu” (ki jo je vodil Peter Jambrek) oblikuje Teze za novo slovensko ustavo. 15. aprila 1988 so o Novi reviji in o pisateljski ustavi govorili na internem posvetu RSNZ v Tacnu, glavna govornika pa sta bila sekretar Tomaž Ertl in predsednik CK ZKS Milan Kučan. Njuna nastopa razkrivata glavne skrbi in usmeritve slovenskega partij- skega vodstva. Med “negativnimi trendi” je Ertl omenil “meščan- sko desnico”; nato je poročal, da “jim” je uspelo med sabo spreti dve središči opozicije, Mladino in Novo revijo, predlagal pa je tudi ustvarjanje razdorov med inteligenco. Priporočil je ločevanje med tistimi, ki so “resnično racionalno kulturno, prizadevni” in “nava- dnimi politikanti, ki so nepisci, nekulturniki…” 1 Ertl je napovedal 1 Ertl je bil grob. Govoril je o nekulturnikih, “ki pod firmo kulture iščejo svoje gnezdo, da bi greli svoja politikantska jajca”. Glej Predsednikovo simbolno odlikovanje zločina - Ustavna obtožba proti Danilu Türku, Ljubljana 2010, str. 67. 30 DIGNITAS n Ob tridesetletnici pisateljske ustave “več represije« zoper “nekatere špice, ki le preveč štrlijo in, ki mo- tijo ta mir v slovenskem in jugoslovanskem prostoru”. Kučan pa je rekel: “…in na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov ali po njih angažiranih ljudi pristojnih za to, da napišejo novo ustavo, ki je slabša od Ćosićeve, ker Ćosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti, to se pravi o nikakršni konti- nuiteti, ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da si izhajajoč iz neodtujljivih pravic človeka naredijo družbo po svo- ji oziroma po Bučarjevi meri…” Knjižica z naslovom Gradivo za slovensko ustavo, ki sta jo Igor Bavčar in Janez Janša konec aprila 1988 naravnost iz tiskar- ne prinesla v sejno sobo Društva slovenskih pisateljev, to pa je bilo takrat, že prej in tudi pozneje glavni štab slovenske opozicije, vsebuje tudi “teze za ustavo Republike Slovenije” (t.i. “pisateljsko ustavo”), ki obsegajo 32 strani. Objavi so sledile obsodbe, npr. iz- java slovenskega CK-ja 12. maja, ki pravi: “dokument s svojim pre- tiranim poudarjanjem nacije in nacionalnega lansira svojevrsten izolacionizem, izhaja pa izključno iz naroda, namesto tudi iz svo- bode avtonomne osebnosti in svetovne skupnosti.” Pri napadih so se odlikovali mnogi ugledni profesorji; zagovorniki pisateljske ustave pa so polemizirali in pripravljali javne tribune, zborovanja… Poleti 1988 so se dogajale razburljive reči v zvezi z vojaškim proce- som zoper JBTZ, nastal je Bavčarjev Odbor za zaščito človekovih pravic, začele so se priprave za ustanovitev novih strank, npr. SDZ, ki si je (januarja 1989) kot “prvo operativno nalogo “ naložila izde- lavo nove slovenske ustave, za katero je bil potreben in pristojen Zbor za ustavo, ki je - ob zadržanosti posameznikov - vključeval tudi predstavnike ZSMS. Ob tem je treba povedati, da je bila pisateljska ustava značilen in obenem prelomen dogodek v zgodovini slovenske samoodloč- be. Slovenci smo na poseben način zaostajali za drugimi evropski- mi narodi, imeli smo namreč le kratkotrajno in slabotno politično tradicijo. Slovenska politika se je zaradi vseh mogočih zadržkov in pomanjkljivosti stoletje in še dlje dogajala v znamenju cerkvenih, kulturnih in literarnih dosežkov. Kulturniški projekt je bila navse- zadnje tudi Antiimperialistična oz. Osvobodilna fronta, z orožjem in diplomacijo pa so dolgo let razpolagali Srbi. Slovenci smo se organizirali kot resna država šele leta 1991. Slovenskim pesnikom, 31 DIGNITAS n Pisateljska ustava 1988 (1989) pisateljem in kritičnim intelektualcem je končno zmanjkalo po- trpljenja in so opravili delo, ki v večini držav spada k političnim strankam in njihovim funkcionarjem. Potem ko so spodbudili slo- vensko ustavo in slovensko državo, so štafeto predali poklicnim politikom, v istem trenutku pa so seveda izgubili moč, ki jih je bila postavila v središče in na pravo stran zgodovinskega dogajanja. Slovenska kultura je v novi državi izgubila nekatere privilegije in postala podobna kulturnim pojavom v razvitih evropskih druž- bah. Romantični in prevratniški časi slovenske kulture so minili. Da so se iz pisateljske ustave norčevali slovenski partijski voditelji in režimski pravniki, ki so bili poklicani in plačani, vendar gluhi za takšne naloge (in slepi za nasmeh zgodovine), je seveda poseben problem. Na ustanovnem zboru Slovenske demokratične zveze 11. janu- arja 1989 sem povedal naslednje: V tretji točki Programske izjave je govor o ustavi, ki je podla- ga takšne ali drugačne politične ureditve. Sedaj veljavno usta- vo je treba spremeniti. Tu nastopa vprašanje, ali se je treba z vso silo udeležiti razprave o amandmajih k slovenski ustavi, ki se bo začela v kratkem. Menim, da ustavna komisija v seda- nji sestavi ni upravičila zaupanja Slovencev in da od nje ni mogoče pričakovati ustreznih amandmajev. Toda še važnejše podjetje je že večkrat obljubljena nova - t.i. kratka in razumlji- va - ustava. Če jo bodo pisali znani in ustavopisno rutinirani avtorji, to po vsej priliki ne bo ravno razveseljivo branje! Kot je znano, so tem razmišljanjem sledile Majniška in druge deklaracije, med njimi deklaracija o suverenosti (1990) in dekla- racija o neodvisnosti 25. junija 1991. Nova ustava je iz razlogov, o katerih so ali bojo govorili drugi, zamujala, in je bila sprejeta šele konec leta 1991. 32 DIGNITAS n Ob tridesetletnici pisateljske ustave