I i .Štajerc" izhaja Natisov 15.000, et .sred- acnijo do- nr:ibo so ta-vso, ura-i nifi-! kot ipro-1 ludi ra iz obrih in na 'j' izkn- n.iii 1 ;riui-Luc-iniiz-■saki ^Stajerc" izhaja petek, datiran z dne naslednje nedelje Naročnina velja za strijo : za celo 3 krone, za pol in čet leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnina Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v-Uredništvo in uprav-aištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajc zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek 7VP("pr. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za ';, strani K 32, za ';, strani K strani K strani K strani K strani K 1 kratnem 16, 8, 4, 2, 'I. l/„ za za za V.. za >/.. . — Pri več-oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 50, V Ptuju v nedeljo dnetll. decembra 1910. ■"s med kili .run jag- Današnja številka ima zopet 2 strani pri-'*kl loge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. i in ■' Naznanilo. Uradne ure v „Štajerčevi" pisarni so se i spremenile in veljajo od zdaj naprej tako-le: Ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure dopoldne. Kdor ima v uredniških stvareh z urednikom g. K. Linhartom govoriti, ta naj ga poseti Idoma (stara šola, za mestno cerkvijo). — Kar se tiče upravništva (naročanje lista, plačilo naročnine. spremembe naslova, sprejem in plačilo jinzeratov, vprašanja glede inzeratov itd.), to j naj se odda vse v pisarni (Bismarckgasse 4, ■ Theater). K uredniku Linhartu naj se pride le v uredniških zadevah (glede dopisov, vprašanj, itd.). Kmetje v mariborskem okraju! Slovenski poslanci so štajerski deželni zbor razbili. 3 tem so napravili spodnještajerskemu ljud-Istvu velikansko.gospodarsko škodo. [Ljudstvo trpi pod vedno večjimi bremeni, po-Islanci slovenskih strank pa se smejijo in zabavajo na troške tega izse6anega ljudstva . . . Ako molčimo, potem bode vlada mislila, se strinjamo s to politiko, da smo zadovoljni F z gospodarsko revščino v deželi. Mi moramo torej javno povedati, da štajersko' ljudstvo ni zadovoljno z brezvestno [politiko slovenskih poslancev. Mi | moramo dokazati, da pametni in razumni del ega ljudstva ne stoji za temi politično J brezvestnimi ljudmi ... Mi moramo pa tudi [vse ljudske moči zbrati in združiti, [ da priborimo štajerskemu ljudstvu vpliv in veljavo. Kmetje ne potrebujejo nobe-[ d i h v o d i t e 1 j e v, ker seznajo sami voditi! — Iz vseh teh vzrokov sklicujemo za ljudstvo mariborskega okraja veliki kmetski shod, ki se vrši v nedeljo, dne 18. decembra 1910 ob 10. uri v „Gambrinushalle" (Schillerstrasse) v Mariboru. Na ta velevažni shod so vsi vabljeni, ki imajo resno voljo do gospodarskega dela in ki ee ne pustijo nahujskati od prvaških agitatorjev. Mi nimamo ničesar proti temu, ako pridejo tudi kmetje nasprotnega mišljenja na zborovanje. Alizatosmo p r i s k r b e 1 i, d a n i k d o shoda motil ne bode. Naši zaupniki v okraju dobijo posebna vabila. Prosimo, da jih med somišljenike razdelijo in da pridejo vsi z znanci in prijatelji na to velevažno zborovanje. Skrajni čas je, da izpre-govori enkrat ljudstvo samo jasno besedo. Zato pa : Vsi na shod XI. letnik. rf. J« Tišek nesramnosti. Kaplan in poslaneK- ter šef-urednik dr. Anton Korošec dosegel je višek nesramnosti ... V slovenski politiki gotovo ni nikdo vsled dostojnega tona razvajen. Nož, poleno, laž, obrekovanje in psovka, to je orožje slovenskih politikov. Ni čuda, fca se je javnost v naših pokrajinah že privadila najhujših izgredov na tem polju. In kri nam i I zavre tako hitro. Ali kaplan in posla ec dr. Anton Korošec, torej prvi voditelj slo enskih klerikalcev na Štajerskem, ni bil zai >voljen z dosedanjimi psovkami. Mlada in vklj b celibatu vroča njegova kri redi tako strut eno narodno sovraštvo, da mu je moral dati du ka v gorostasni, v svoji nesramnosti nedoseženi psovki. Duhovnik dr. Anton Korošec je moral omadeževati svojo črno suknjo s podlo infamijo, ki je pač njega iu le ujega vredna ! V državnem zbora- je namreč dr. Anton Korošec zaklical besedo,Vi „ie žganje kulturno. znamenje Nemcev". Vsemu nemškemu narodu je vrgel torej perfidno psovko v obraz in mislil je gotovo tudi na slovenske, Nemcem prijazne naprednjake Vsem tem pritisniti hotel je dr. Anton Korošec pečat „šnopsarjev" na čelo . . . Do take predrznosti pride pač le politi-knjoči slovenski pop! Največji narod na Avstrijskem je nemški in 907» milijonov Nemcev živi na svetu. In najbolj kulturni narod je nemški. Največje znanstvenike, najpomembnejše umetnike, najpridnejše tehnike dal je človeštva nemški narod. V znamenju nem-štva stojidanes vsa svetovna kultura. In vkljub temu priteče zdaj neki politi-kujoči kaplanček in pljune tej kulturi v obraz. Torej „šnops je kulturno znamenje Nemcev"! To podlo besedo je zaklical v politični strasti zbesneli katoliški duhovnik dr. Anton Korošec. Prelopovska je ta psovka, da bi zamogla koga žaliti. A značilna je obenem, značilna kakor malo katera beseda. Značilna posebno tudi zaradi tega, ker je sam dr. Anton Korošec edino potom nemške kulture stopinjo dosegel, na kateri se zdaj šopiri kakor petelin na gnoju. Kaj bi bil dr. Korošec brez znanja nemščine, brez nemških učiteljev, brez nemških — podpor ?! Najgrša nehvaležnost se zrcali iz njegove podle besede! Kajti možic ni tako neumen, da bi ne razumel vso lumparijo svoje psovke! Možic ve čisto natanko, daje vse, prav vse, karje kulturnega na Slovenskem, plod nemškega duševnega dela. In vkljub temu se je pustil od svojega nekrščanskega sovraštva zapeljati, da je pljunil omenjeno psovko v javnost. Iu zdaj vprašamo : Ali je čuda, ako obrača na tisoče Nemcev katoliški cerkvi hrbet, ko katoliški duhovniki psnjejo vse nemško ljudstvo za narod šnopsarjev?! Sovraštvo dr. Korošca in njegovih ednakih bratcev prisililo je tisočero Nemcev, da so se pridružili „Los von Rom" — gibanju in da so izstopili iz katoliške cerkve. In tndi na sedanjo dr. Koroščevo psovko dalo bode maogo Nemcev ta odgovor ... Ali knezoškof tega ne sliši in ne vidi? Ali ne razume cerkvena oblast, daje politika j o č i duhovnik dr. Anton Korošec najhujši škodljivec katoliške cerkve? . . . „Šnops je kulturno znamenje Nemcev", — tako je zaklical tisti dr. Korošec, ki iz bogve kakšnih vzrokov še vedno duhovniški talar nosi, čeprav nima razven talarja in tonznre ničesar duhovniškega več na sebi. Nemci bi lahko na to psovko odgovorili z dejstvi, ki bi javnost hudo razburili. Gotovo je, da se po slovenskih farov-žih največ popije in da so politikujoči popi dostikrat na robu delirium tremensa. Tudi dr. Korošec ni..abstinent in pije rad. Ravno tako pa je vsakemu strokovnjaku znano, da se največ žganja popije v najbolj klerikalnih krajih. Zato obrnimo sulico in pravimo v dokazanem prepričanja: šnops je kulturno znamenje slovenskih klerikalcev. Le od alkohola propalo ljudstvo zamore biti klerikalno in zamore ljudi a la dr. Korošec v zbornico pošiljati . . . Dr. Anton Korošec je govoril in njegove besedo ne bodejo pozabljene ! To je tisti dr. Korošec, ki je sicer naredil »obljabo čtauisi,!', ki se pa glasom slovenskih listov zabava na Dunaju s pol nagimi Judovkami, o katerem se je že tako lepe povesti pravilo, pri katerih je neka devojka Ida glavno vlogo igrala. To je tisti dr. Anton Korošec, ki je v svojem brezmejnem sovraštvu proti Nemcem v listih sumničil Ptujčane, da so nekemu Slovencu hišo zažgali. To je tisti dr. Korošec, ki je bil za to svojo podlost na večtedenski zapor obsojen . . . Ta človek je torej imel predrzno čelo, da je izustil infamijo vseh infamij, nesramnost vseh nesramnosti! Mi smo morali to pribiti, kajti tudi vsi slovenski poštenjaki se morajo zgražati nad to besedo dr. Korošca. Zgražajo se pa nad njim tudi duhovniki sami. Iz Gradca se poroča, da je 70 katoliških duhovnikov najojstreje obsodilo in zavrnilo javno dr. Koroščevo besedo. 70 duhovnikov, ki služijo katoliški veri, kateri bi moral pravzaprav tadi dr. Aaton Korošec služiti, označilo je torej javno tega kaplana za lažnika in obrekovalca. Ali bode cerkvena oblast tudi zdaj molčala? S svojo besedo je dr. Korošec hipoma raz-svetil podlo mišljenje slovenske klerikalne stranke. Te „šnopsar8ke" besede bodejo mnogo klerikalne slave pokopale . . . Politični pregled. Duhovniki in „kšeft". Vrhovna cerkvena oblast zaukazala je s posebnim odlokom vsem duhovnikom, da morajo tekom 4 mesecov vsako službo v bankah in denarnih zavodih (posojilnicah itd.) odložiti. Od zdaj zanaprej tudi ne sme noben duhovnik take službe sprejeti. V odbora, predstojništva, nadzorstva itd. posojilnic in sploh deuarnih zavodov torej ne sme biti več noben duhovnik. To je po našem mnenju jako pametna odredba. Bojimo se le, da politični duhovniki ne bodejo vbogali. Odložili bodejo sicer navidezno svoje službe, ali voditelji posojilnic ostanejo žalibog i zanaprej. Ime »načelnika", »blagajnika" itd. bodejo nosili slamnati možje, ki se bodejo v slučaja tadi zapreti pnstili; ali Pri hl&(lllciŠ6niU YrGH16IlIl 8e P"Por°ča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. komandanti bodejo le politični duhovniki. Cerkvena oblast bi morala duhovščini sploh vsako politikovanje prepovedati. Kajti preje ne bode miru! Italijanski „bratci". V Trientu so Italijani raztrgali sliko našega cesarja. Prišlo je do burnih prizorov. Baje je policija že več teh ireden-tovskih hajskačev zaprla. Laški bratci dvigajo vedno ponosneje svojo glavo. Treba bode tem protiavstrijskim fantalinom jezike skrajšati ! Na češkem so vsled narodnega spora razmere prav žalostne postale. Deželni odbor nima več denarja in je moral že najnujnejše izdatke zapreti. Zdaj se poroča, da je deželni odbor češki zastavil krono sv. Venceljna, ki je bila vedno nekako svetišče za vse narodne Cehe. 0 jerum, jerum! Na Srbskem pričeli so socialisti veliko agitacijo za vpeljavo splošne in ednake volilne pravice za moške in ženske. Vodja te agitacije je soc. dem. poslanec Kozlerovič. Schicht Stearin=sveče LEDA najfinejša vseh mark 1 Apartni, elegantni zavoj! Ne tečejo! Ne kadijo 1 Ne dišijo 1 Ne delajo saj 1 Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 8'2 Prvaški advokati. (Izvirni dopis iz Kranjske.) Benunje, Gorensko 4. 12. 1910. Zadnjič ste pisali o politični morali slov. voditeljev; iz tega smo spoznali, kaki ptiči vodijo vbogo slov. ljudstvo. Jaz sem dal brat „otajerca" našim kmetom obeh slov. strank ter so odobravali pisavo lista, češ ljudstvo je le predobro, samo voditelji so ničvredni. Naši advokati odirajo kmete tako, daje groza. Tukaj Vam podajam nekaj, kar upam da boste oteli pozabljivosti. Dr. Pegan je znan klerikalen advokat; v vseh prireditvah farške stranke je prvi za dr. Žlindro Šušterši-čem in ko bo stopil dr. Žlindra raz političnega osla, bo dr. Pegan zajahal to kljuse.. . Za deželnega poslanca ga je že naša farška moč spravila in pri kmeteki družbi je prvi agitator. On najbolj vpije, da „se kmetje odirajo" in da se jim mora pomagati... Tukaj imate krasen izgled, kako je treba kmetu „pomagati", kako dr. Pegan „pomaga". Tukaj pri nas t. j. v Ž g o š i pri Begunjah je bil pomladi požar uničil posestniku Janezu Gašperinu in njegovi ženi vso hišo z gospodarskim poslopjem do tal; odnesla sta le golo življenje. Kako je ogenj nastal, se ne ve; ta dva sta pa brez podlage sumila posestnika in gostilničarja M. Jagodica, svojega soseda. Ta je po dr. Pegami vložil tožbo in tudi tožbo dobil. Sedaj pošlje dr. Pegan račun obtože- nima Janezu in Ivani Gašperin, glaseč se na 132 K 35 h. Obtožitelja kot uboga pogorelca se začudita nad tem računom; ena pot iz Ljubljane pa v Radovljico, to je pa le malo preveč! Takoj se podasta k okrajni sodniji v Radovljico in se pritožita nad silnim računom. Zdaj pa sodnik napravi nov račun, ki znaša le 47 kron 50 vinarjev. Torej je sodnik dr. Pe-ganov račun znižal za 84 K 85 h In tak dr. Pegan se šteje med „rešitelje in voditelje" kmeta. Računa pa kmetom trikrat več, kakor postava določa! Proč z oderuhi! Proč s Peganom! Jaz bi že to dal v naše liberalne liste, pa ti vragi vsi vkup drže in bi gotovo ne objavili, ker so vsi jejjpaki! Ta Pegan je tudi bil začasa septemberšfflh dogodkov v preiskavi. Dr. Pegan se ni pritožil po sodnijsko odmerjenih stroških, ampak-^prejel 47 K 50 v. Vas torej prosim, objavite.>te vrstice o tem „svetem" doktorju; vsa dežela Vam bo hvaležna, posebno pa njegovi volilci tam doli na Dolenskem. Dr. Pegan je menda tudi deželni odbornik. Opomba uredništva: Radovoljno smo objavili ta dopis, ker nam je dokaz, da so slovenski advokati povsod ednaki in da imajo povsod za slovensko ljudstvo odprto — mošnjo. Na Koroškem imamo dr. Brejca, ki je >slovenski voditelj«, kateremu je pa »Štajerc« že opetovano očital, da nepostavno visoko računi. In mož ni tožil. Na Štajerskem imamo dr. Benkoviča. kateremu smo isto že večkrat očitali; obljuboval nam je, da nas bode tožil, ali do danes ni' imel poguma. Mi imamo dr. Lešnika, ki je »slovenski voditelj« in je slovenskega kmeta za 20 vinarjev tožil in zarubil. Mi imamo dr. Brumena, ki si ekspeozarje dvakrat zaračuni itd. In na Kranjskem imamo dr. Pegana, ki si trikrat toliko računa, kakor to postava dovoli itd. Vbogo slovensko ljudstvo I Dopisi. Iz Ptujske gore. Volitve za novi občinski odbor so razpisane, reklamacije končane. Narod-njaški reklamacijski odbor jih je rešil, kakor je bilo pričakovati, pristransko. Kadunc kot načelnik tega odbora se jfe zmirom postavlja kot turški paša; on noče volilcev v volilni imenik postaviti, kateri plačajo še enkrat več državnega davka, kakor on sam; neka volilka se ni sama oglasila, zato se jo hoče ob volilno pravico spraviti, akoravno se je od drugih volilcev reklamiralo. Takih slučajev je napravil ta čedni reklamacijski „komision" čez 20... Ja, mogočni naš Jurček zahteva, da bi moral vsaki k njemu po kolenih priti, da mu lahko uhe nabere, kakor je on tega navajen. Ali zelo se motiš! Nekemu tukajšnemn posestniku pravi: „ Govori, sedaj si pri občinskem uradu, pa ne doma pri babi". Iz tega sledi Jurčekova ošabnost in olikanost. Jurček in njegov stari Marko že sedaj lovita uboge vdove, da naj jima dajo pooblastilo za volitev. Pa kak bodo to storile, ko se Jurčeka ne želijo za župana več. Ja šment, sedaj so uboge vdove dobre?! ko so pa one v sili prosile za podporo glede sušo in toče, pa je ta čedni župan rekel: „N i s i potrebna, saj še ne cerkavlješ!"... Naših volilcev pa je dol- Češka politika. Dosedaj vodil je češko politiko znani dr. Kramarž, ki je s slovenskim eks-županom Hribarjem romal po Rusiji in je vedno zasledoval pansiavistične cilje. Možu ni bilo nikdar mnogo za Avstrijo ; navduševal se je pa vedno za krvavo Rusijo carja-batjuške. češki poslanci pa so mu sledili skozi drn in trn. Da slovenski poslanci nimajo mnogo srca za avstrijsko domovino, je itak splošno znano. Zato so tudi dr. Kramarža za nekega „pol-boga" častili. Bržkone je bil tudi ta češki voditelj komandant, ki je slovenskim poslancem na Štajerskem zapovedal, da morajo deželni zbor razbiti. In na češko komando so to tudi storili . . . Zdaj pa so Cehi sami izprevideli, da taka prenapeta politika ne more dobrih sadov prinašati. In odstavili so zadnjič dr. Kramarža kot načelnika. S tem je ta človek tako rekoč politično mrtev. Na njegovo mesto so si Cehi izvolili dr. Fiedlerja, ki velja za zmernega in pametnega politika. Upati je torej, da bodejo Cehi s svojo brezobzirno, rusofilsko politiko ponehali. Naša slika kaže odstopivšega dr. Kramarža in nastopivšega dr. Fiedlerja. Pri vsemu temu imamo le eno željo : da bi namreč tudi sloven- ski poslanci Sprišli do prepričanja,^ da7^ veleizdaj-niška protiavstrijska politika prav nič ne velja. S tem, da se deželne zbore in državno zbornico razbije, ni ničesar storjenega. Z bičem bi bilo treba pognati razne dr. Korošce, Grafenauerje in dr. Šušteršiče . . . žnost, da na to hinavščind vdove opozorijo! Geslo mora veljati: Jurček nam župani! ne bo! Šmarje pri Jelšah. Dragi mi „Štajerc'! Našemu fajmoštru Bohancu je 4. t. m. na pri-žnici zmanjkalo božje besede. Zato se je tebe, dragi „Štajerc" privoščil, bo pa on sam poskusil. Ali sam se čuti preslabega. Zato se je na naše žene obrnil in jih hujskal, da naj „Šta-jerca" iz svojih hiš odpravijo. Mislil si je pač: kar vrag ne more, baba pripomore... Pa ne bo kruha iz te moke. Kajti žene „ŠtajercijanceV so zavedne. One vedo, daje bolje vse brati, ki mariborske klerikalne cunje. . . Žalibog, da stari fajmoštri ne morete brez politike pri vati. Potem ni čuda, da mladi kaplani sploh samo politiko prežveketujejo. Kakoršni mojster, tak je po navadi tudi pomagač. Imeli smo dolgo let dobrega duhovnika v osebi č. g. dekana Jug, ki je znal pridigovati, da bi človek celi dan poslušal. G. Jug niso nikdar proti „ Štajercu" agitirali. Zato pa prosimo, da bi nam zdaj v svetem adventnem času drugače govorili. Ijisti so politična stvar, advent pa še ni političen postal. Opazovalec. Griže. Znano jo od starega župana Sulerja, da ko so ga iz županskega slolca_ smuknuli, je ostal občini čez 1700 K dolžen. Že lansko leto si je „frist" naredil do novega leta. Pa ni bilo nič; do aprila zopet ni bilo nič; do hmelja, da ga proda, pa zopet ni bilo nič. In zdaj si je „frist" zopet naredil do novega leta. Kaj bo? Vi občinski kimovci, zakaj se pustite vedno za vaše nosove vleči? Menda bodete še čakali, da bode ta vzorni gospodar otavo pokosil in potem občini plačal. Oj ti klerikalci znajo pač gospodariti! Namesto da bi od Sulerja denar tirjali, ki leži pri njemu brez vsacega interesa, zvišali so nam raje občinske doklade. V enem letu je dal klerikalni župan Piki dvakrat doklade zvišati. Šuler je popreje a 60 Vi izhajal vin je že občini 1700 K dolžan ostal. Zato „ Štajerc" zmirom podučuje, da kar je v klerikalnih krempljih, to vse poka. Ja, ja, resnica! Le poglejmo sosedno občino Pletrovče, ki je že dolgo v klerikalnih krempljih, — kakšne razprtije so tam! V novem letu se zopet vidimo! Tuhtar. Roginska gora. Dragi „Štajerc", tudi iz naše občine treba je kaj izvedeti. Dne 9. in 10. listopada je bila pri nas občinska volitev. Najstarejši ljudje se ne spominjajo, da bi se kedaj v naši občini tako strastno agitiralo. Nekateri gospodje v črni suknji se pač za volitev bolj brigajo nego za prižnico. Tu je bil neki kaplan iz Zibike, Anton Kovačič, po domače Danjolov Tonče. Ta gospod je morda dobro študiral za duhovski stan, ali isa volitve pa še ni izštudiral. Hodil je dva dneva od hiše do hiše in volilce na volišče podil. Bilo je slabo vreme in ta zibiški Tonče je bil dva dneva brez južine. Treba mu je to bilo, kajti ta Tonče iz Zibike plačuje davka celih 49 vinarjev . . . Na prižnici ta gospod tako govori, da komaj vsaki deseti poslušalec kakšno besedo razume. Pri volitvah pa mu je jezik tako gladko tekel, da je vsakdo mislil, da je naravnost iz Rima poslan. Ali vso agitiranje vbogemu Tončku ni pomagalo in propadel je s svojo dolgo suknjo. Upamo, da se bode kaplan zanaprej svojega poklica držal, volitve pa pri miru pustil. Kmetje smo dovolj pametni, da znamo sami voliti in volili bodemo tiste, ki jih mi hočemo. Prihodnjič več! Občani. Od SV. Lovrenca Slov. g. Res, predragi nam „Štajerc", se bode marsikateremu izmed tvojih bralcev smešno zdelo, če glih je meni jokanja vredno v tej moji nesreči, katera se mi je pripetila pred 14 dnevi. Namreč vsi lasje na glavi stopili so mi po konci in zdaj moram pa s tak kodrasto glavo po fari hoditi, nič ne pomaga ne topla ne mrzla voda. Marsikateri bralcev bi pa me le znal vprašati, kaj da se mi je pripetilo. Mogoče sem se prestrašil, kar je tudi bilo. Bilo je namreč predpretečenega tedna, ko sem hodil po Gabručkem vrhu po svojih opravkih. Kar naenkrat srečam na cesti že neko bolj priletno ženskino osebo, katera je bila čisto županovi Micki iz Gabrnika podobno.. Gnala si je sicer nekega krojača, kateri še je tudi ledik, v svojo vinsko klet na zabavo. Ker pa je mene žali Bog v tistem trenutku najbolj žeja mučila, odločil sem ta za mene žalostni za njiju veseli a — ... |B, godek v »Štajerca" dati. Ogledati si hočemo ir ta dva človeka bolj natanko. Ker do Micke res tega mislil ne bi, da bi ona kedaj z škim seveda z ledičnim govorila, ker je ena ied prvih Marijinih hčerkic in ona je sicer teti, da je na ves moški spol huda in da kaj nisn same ženske na svetu, zakaj so nepo- ibni moški! In iz njenega obraza je bilo ideti da še se hnduje, za kaj da Bog ni samo Ive ustvaril, zakaj se je trebalo Adama. Ah jo, le zdaj se je Micka aprevidla, da je Itadi zraven takšnih dobro biti. kateri hlače in Igate nosijo. Ta krojač je sicer neki F. H., bla- Ipjnik »Mlade zveze", pa izobraževalnega društva, ■kateri je bil taisti dan kot krojač najet pri ■nekem posestniku na Kakavi A. L. Ker pa se Ijje Micki predolgo zdelo, da F. ni, šla si je ta jHarijina hčerka sama po njega, ga odgnala v .| svoj o podzemeljsko jamo, v klet. Seveda nista Icelo popoldan prišla iz te jame in celega po- ■poldne ni bilo druzega vun slišati kak dvakrat Jbiim-bam. Takrat sta gotovo enega frišnega na i j pipo devala; seveda se je to v tednu dvakrat jlgodilo. Takšne so naše hčerke Marijine; prej se i »ti ter pravi, da ga ni mati rodila ne zemlja nosila. Seveda dokler jo nikdo ne mara; kak Jntro pa se ji kateri nasmehne, potem pa se nje pbraniti ne more. Seveda mi Lovrenčani njima tega veselja nismo nevošljivi, še veselimo se, ter nameravamo kdaj bode ta gostija naročiti 15. stotov smodnika ter največje topiče, kateri še so zdaj v delu, ker takrat se mora veseliti ves svet od jadranskega do severnega ledenega morja. Moje želje pa so take zraven : Gospod nrednik, da prej gotovo moji lasje na staro mesto ne pridejo, dokler vi tega v »Štajercu" ne ponatisnete, ker tudi jaz nameravam iti na gostijo. Kampagreš. Iz okraja Sv. Lenart slov. gor. V zadnji itevilki je »Štajerc" poročal o nesramnemu škandalu, ki se je končal pred mariborsko okrožno sodnijo. Cela vrsta klerikalnih svinjarjev je bilo v večmesečno ječo obsojenih, ker so med seboj slabše ravnali kakor psi. Človeku se to naravnost gnusi in kmetje v celem okraju kimajo z glavami in pravijo: da so slovenski klerikalni pristaši taki sviiijarji, to bi pač nikdar ne verjeli !... Najhujši svinjar B r e z n i k je bil tudi eden najhujših nasprotnikov nemške šole. Z vsemi močmi je delal ta v nedoletne fante zaljubljeni poštenjakovič proti nemški šoli. V večmesečno ječo obsojeni svinjar Breznik je stric tajnika slovenske posojilnice Krambergerja. Seje ta Kramberger tudi zagrizeni prvak, feprav menda nima stricovih čednih navad. Na vsak način bi priporočali temu Krambergerja, da 'naj se raje bolj za svojega strica briga, nego za jpolitiko in protinemško hujskarijo.. . Nemška je prvakom in njih priganjačem trn v peti. ITi ljudje naj bi napravili veleslovensko, srbo-jfilsko šolo, v kateri naj bi Breznik podučeval. JTse kar je prav, ali kmetje iz šentlenartskega se sramujemo čez te klerikalne sviDJarje, so nam hoteli nauke dajati. Fej, fej, fej! ka stvar ima svoj konec in nasprotniki „ Štajerca' prihajajo vedno k najslabšemu koncu! Dramlje. Našemu župnika Ogrizeka je že čas, ker že dolgo ni bil v „ Štajerca" ime-jnovan. Kakor navadno vsako nedeljo, tako je Itadi dne 7. decembra zbobnal pridigo od vseh (vetrov skupaj nanošeno. Posebno ga je pičilo, Iko si dragi »Stajerc" nekaj Mohorjane pokrtačil, [namreč je iz prižnice godrnjal — to je v »Šta-Ijercu" pisano! Radoveden sem, kako on dobi I.Štajerca" v roke že v soboto? Naročen na Jnjega ja ni? Saj pravi, da ga je greh brati. Mogoče da vtakne svoj debeli od alkohola plavi nos že opoldan na pošti v reči, ki ga nič ne brigajo. Ni čudno, da je večkrat iz pošte prine-Štajerc" ves masten, ker si Ogrizek nima [fesa od pečenke mastnih rok obrisati. . . Pletovarčan. Dobrna — Neuhaus. Dragi „Štajerc", na-manim ti, kako se zdaj na Dobrni godi. Tako talijo in jokajo tisti člani bralnega društva, ka-jteri so za izginjenega tička dobro stali pri slovenskih posojilnicah na Dobrni, v Žalca, Celja, [Ljubljani, Vojnika, Vitanju itd. Ta je bil mojster meh slovenskih narodnjakov, on jih je naučil jlitanije moHti in politiko uganjati! Ta gospod |e namreč Matevž Pirtovšek, nekdanji toki vrtnar in poznejši krčmar ter trgovec in barantač z živino, sadjem ter bogve kaj še vse. Vsi so ga radi imeli. Dokler je bil vrtnar, delal se je za močnega Nemca. Potem je začel s krčmo in da bi dobil več gostov, obrnil se je po vetra in se dal v slovensko bralno društvo vpisati. Seveda so vsi narodnjaki potem k njemu vreli in ga hvalili na vse pretege. On pa je delal na v.-e pretege dolgove in narodnjakarji so mu pri vseh slovenskih posojilnicah dobro stali. . . Zdaj pa je moža zmanjkalo in z njim tndi nekih 140.000 kron... Kje si, veliki Slovenec Pirtovšek? Kje cvetijo zdaj tvoje rožice? Žalujoči zaostali na Dobrni jokajo debele solze za tabo in stiskajo prazno mošnjo na otožno srce. Pirtovšek, Pirtovšek, kaj si storil. . . * * * Iz Amerike. N. America Lincoln Ills.*) Kaj ne, brat urednik, da imate tudi zame nekaj kubičnih padcev prostora, to se pravi, ne zame, ampak za moj dopis, ker jaz ne morem iti v prelj ubij eni mi Ptuj. Ptuj je res lepo mesto in ima mftogo lepih prebivalcev (pomislite n. pr. le štajerske holke!), toda meni je Lincoln Illinois vse eno bolj všeč, posebno letos, ko imamo tako krasno jesen, kot že davno ne. Kako lepo je n. pr. po nedeljah sprehajati na lov po tihem gozdu, po šumečem suhem listju, stokrat lepši, kakor po hrupnih in obširnih ulicah, ko mora človek se neprestano paziti, da ga kakšni voz ali automobil ne povozi, ki se dosti ne brigajo za delavca. Le verjemite, da tudi »obljubljena dežela" ima svoje prijetnosti... Delamo še tu dosti stalno, a vendar nam pa tu in tam med tednom dovolijo malo počitka; no pa za nas mlade fante, vzamemo vsak svojo puško in hajd na lov; dostikrat se pripeti da pridemo domov brez živali in vrh tega še lačni, a vendar nas pa včasih razveseli, da zagledamo kakšnega zajca; potem pa sprožimo naše petelince bing—bing pok, tako da mora uboga živalca pasti. Ne gremo pa nikdar na lov brez pijače, če nimamo prave sreče na živali, potem pa vzamemo vsak en po-žirek, tako da vidimo dva zajca iz ednega. Delo se tukaj dobi, a vendar jih mora večinoma čakati po par tednov, posebno novo došli, ko morajo kaj začeti delati. Slovenskih podpornih društev imamo tukaj dve; želeti bi bilo, da bi ustanovili še eno društvo in sicer „Čitalnico". Rojakov, ki radi čitajo lepe knjige, je tu precejšno število; v naši pet do šest trajajoči zimi bi si lahko z ustanovitvijo »čitalnice" priskrbeli najlepšo zabavo in razvedrilo po napornem delu in to z malimi sredstvi. Le pomislite: ko tuli burja okoli hišnih voglov in se komaj strehe malo vidijo iz snega, pridem od dela in zasedem častno mesto ob gorki peči, pred-se kozarec vina ali kar že, pa knjigo ali »Štajerca" v roke, ter od časa do časa prezirljivo pogledam tje v beli, obširni svet io srečen ter zadovoljen sem tako, kot čifut v Abrahamovem naročju ali pa pravoverni Moslemin v devetih nebesih. Kadar pa mi taka zabava ne bode več ugajala, tedaj bode z menoj pri kraju in storil bodem, kakor tisti Mohamedanec: obesil se bodem — namreč na vrat kake lepe holke! Najbrž pa bo takrat še parkrat ekopnel tisti sneg, ki ga sv. Petra tvornica gori pod mrzlo luno ni zgotovila. Posebno letos so baje gori z delom zaostali, ker imata glavna superitendenta Peter in Elija to- *) Radovoljno objavimo ta dopis; naši pristaši so pač tudi T Ameriki dobre volje. 1'rav imajo! Amerikanci, širite »Štajerca«. liko opraviti z nagajivimi zrakoplovci, ki vedno silijo v višave, kamor so nekdaj smeli le natu-ratizovani nebeški državljani in k večjem še kaka lepa mlada, gorska vila. .. Glej ga groun-šek, kam sem zašel, kmalo ne bi znal nazaj, kakor Wellman s svojim zrakoplovom. Upam pa, da mi oprostite, ker to je čisto naravno, da mi ubogi trpini, ki se v globočini zemlje prerivamo sem in tje, hrepenimo navzgor na jasni in čisti zrak v solčne višave. Če pa sem že malo preveč napisal, se hočem pa odslej poboljšati, da vam želim obilo naročnikov za nam velep otrebneg a „Štajerca" in koledarja in najboljši uspeh. Končno pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Avstriji! John Debelak. Kuga na gobcih in parki ji h govede. P$Ta» Pozor kmetje ! **^1 Ta nevarna živinska bolezen se je pojavila na Štajerskem in grozi naši živinoreji. Najstrožje odredbe so tukaj potrebne. Doslej se je bolezen razširila v okrajih Deatsch-Landsberg, Gradec, Leibnitz in Voitsberg. V zmislu tozadevnih postav izdalo je c. k. namestništvo sledeče odredbe do preklica: 1. Sodnijski okraj Gradec, mesto Gradec, politični okraji Deatsch-Landsberg, Leibnitz in Voitsberg, nadalje sodnijska okraja Kirchbach in Cmurek izjavijo se kot okuženi. Vsled tega se tam prepove promet žival s parklji t. j. govede, ovce, koze, svinje v živem stanja. Prepovedan je torej dovoz in izvoz teh živali v in iz teh okrajev. Skozi te okraje se sme živali le v zmisla postavnih določil po železnici peljati, brez „um-ladanja". 2. Zlasti je prepovedano: a) obdržanje živinskih sejmov (živinskih razstav,premiiranje itd.); b) nakup za knpčijo in eksport določenih živali po potovanja od vaei do vasi in od posestva do posestva; c) priganjanje govede čez večje pokrajine in malih živali (telet, koz, ovc, svinj) sploh; d) svinje, mačke, pse in perutnino se ne sme na javnih cestah in prostorih okoli letati pustiti; e) ne sme se živali skupno pri studencih, potokih, bajerjih napajati; f) osebe, ki pridejo v svojem opravilu s takimi živalmi v dotiko, ne smejo na posestva, kjer se nahajajo živali s parklji; g) okrajne oblasti dovolijo lahko primerne/ izjeme. 3. Železniške oblasti morajo vozove, ki prihajajo iz teh pokrajin, označiti kot »okužene". 4. V celi štajerski deželi se morajo predmeti, ki se jih rabi pri prevažanja živine (rampe, prostori za nalaganje živine, mostovi, stopnice itd.) po vsakokratni rabi čistiti indesinficirati. To desinfekcijo se mora vedno takoj po rabi s svežim apnenim mlekom (20% apna to je 1 kila na 5 litrov vode) izvršiti. Istotako gnoj, stelja, smeti. 5. Prestopki teh določil se v zmislu postave kaznujejo! * * * Dostavek: Cela spodnja in srednja Štajerska je okužena! M. dr. se je tudi za okrajna glavarstva in mestne urade Radgona, Maribor, Ptnj, Celje, Ljutorner, Konjice, Tolstojeva smrt. V zadnji številki smo poročali, da je umrl največji ruski pisatelj grof Lev Tolstoj. Prinesli smo tudi njegovo sliko in ga pokazali kot kmetovalca, ki na polju orje. Tolstoj bil je velikanski učenjak, ki je krščanstvo le iz stališča ljubezni tolmačil. Svoje spise in dobiček, ki bi se napravil iz njih, zapustil je Tolstoj ruskemu ljudstvu. Naša slika kaže na levi strani grofico Tolstoj, ženo pokojnega modrijana. V sredi vidimo komteso Aleksandro, katero je pokojnik najbolj ljubil in kateri je glasom testamenta tudi vse spise podelil. Na desni strani pa vidimo zdravnika OrattnTolaJoj . KomtesseAlexandta tvoff certkofa, ki je bil vedni'[zdravnik in spremljevalec grofa Tolstoja. Bržkone se bode o tejjzadevi še pred rusko sodnijo govorilo. Brežice, Slov. Gradec, Prassberg izdalo sledeče določbe: IV Vsi Živinski sejmi (razven konjskih) so ustavljeni. Oblasti vsled tega ne smejo več „Viehpassov" dajati. — Živino v železniške vozove nalagati in iz njih gnati, se sme le v navzočnosti živinozdravnika. Oblasti in občinska predstojništva so dobila v tem oziro posebna navodila. Kdor bi se postavi ne pokoril, bode strogo kaznovan! Opozarjamo kmete na te važne določke! Iz Spodnje-Stajerskega. Profesor dr. Verstovšek, mož, ki je svoje nekdaj napredno mišljenje za skledo leče klerikalcem prodal, — mož, ki je akademično izobražen in se dela vendar danes za strastnega tercijala, — mož, ki bi moral brez znanja nemščine pohorske koze pasti, — ta politični kameleon torej je zadnjič v državnem zboru usta na široko odprl. Da bi kaj koristnega za kmeta govoril ali predlagal, to seveda ni bilo od tega mariborskega profesorčka pričakovati. Kaj razume to človeče o kmetskih ali gospodarskih razmerah? Zato je tudi le psoval, kakor kakšni pastir, ki se je jabolčnice napil. Prvi govor, ki ga je imel dr. Verstovšek v državnem zboru, je bil klavrni poskus obrekovanja in celo slovanski poslanci so besedičenje tega človeka, ki se je iz grde častihlep-nosti klerikalcem prodal, obsojali. Kor druzega ni vedel, napadal je ta Verstovšek štajerske sodnike. Jezi se nad sodniki, ker je bila njegova žena zaradi predolgega jezika obsojena; gotovo mu je žena zapovedala, da mora sodnike opso-vati. Jezi se, ker se sodniki ne brigajo ne za stranko, ne za politično mišljenje, marveč edino za pravičnost in postavo. Seveda, ko bi šlo po klerikalnemu receptu, potem bi se ne smelo kaplane Korošce obsoditi, kadar obreku-jejo Nemce, — potem bi se moralo župnike Sušnike oprostiti, kadar prisegajo po krivem, — potem bi se ne smelo fajmoštre Šorne zapirati, kadar onečaščajo na svinjarski način kmetske fante, — potem bi se moralo dr. Brumenu dovoliti, da računa dvojne ekspenzarje, — potem bi smeli Benkoviči in Brejci in Pegani kmetom desetkrat več računati, kakor dovoli to postava, — potem bi smeli načelniki klerikalnih strank svoje kmetske gospodinje postreljati, — potem bi Tavpotiči vsak teden s kakšnim „ testamentom" prihajali, — potem bi z eno besedo ljudstvo nikdar ne imelo pravice, klerikalni velikaži pa bi bili absolutni vladarji... Dr. Verstovšek — in z njim vsa klerikalna so-drga! — hoče, da bi sodniki njih hlapci postali. Ali hvala Boga, sodniki so izobraženi ljudje in kdor je izobražen ter pošten, ta sploh ne more biti klerikalec . . . Kar je dr. Verstovšek torej v deželnem zboru govoril, to so bila obrekovanja. Mlatil je prazno slamo. Dokazal je, da je imel čisto prav, ko je svoje liberalno mišljenje proč vrgel in klerikalec postal. Kajti take značaje rabijo le klerikalci! Dr. KorOŠCU — klofuto! Kakor poročamo v uvodnem članku, imel je kaplan dr. Anton Korošec nečuveno predrznost, da je v državni zbornici zaklical surovo besedo: „Šnops je kulturno znamenje Nemcev!" Ta beseda spada gotovo med najpodlejše psovke, kar jih je bilo izpregovorjenih v državni zbornici. Nemški poslanci so se šiloma nazaj držali, da niso skočili na tega blagoslovljenega obre- kovalca in ga s pasjim bičem za njegovo predrznost kaznovali. Menda je bil dr. Korošec od šnopsa pijan, ko je te besede izustil. Ali nemški poslanci so bili dovolj pametni, da niso padli na blatno stališče slovenskih poslancev. Edino dr. Stransky je „duhovniku" Antonu Korošcu odgovoril s sledečimi besedami: ..Sramujte se, da opsujete Nemce, Vi, ki hočete biti katoliški duhovnik! Pfui Teufel!" — Te besede je dr. Korošec gotovo zaslužil. In tudi mi ne vemo na njegovo psovko drazega odgovora nego: Pfui Teufel! Hudi poper. Klerikalni dr. B e n k o v i č bi moral pravzaprav „klerikalnemu" dr. V e r s t o v-š e k u dvoboj napovedati. Ali odkar jih je dobil Benkovič s pasjim bičem, je nasprotnik vsakega dvoboja. Stvar je namreč ta-le: V svojem nesramnem govoru v državnem zboru je profesor dr. Verstovšek namreč tudi rekel, da je naš pravosodni minister ljudstvo doslej edino z z v i-šanjem advokatskih tarifo v ,osrečil" . . . Komaj je Verstovšek to besedo izpre-govoril, ko je že vrli nemški poslanec M a rek hI zaklical: „To povejte dr. Benkovič u, ta je advokat!* In vsa zbornica se je smejala . . . Kajti poslanci že dobro vedo, zakaj so dr. Benkoviču slovenski kmetje dali ime „C v e n k a n i č". Vsa javnost ve, da nekateri slovenski poslanci slovensko ljudstvo naravnost odirajo. V „Štajercu" smo to že ope-tovano trdili in dokazali. In zato bi morali slovenski poslanci molčati o advokatskih računih, kajti drugače bi jim kdo rekel: Primite se za lastni nos! Benkoviču pa svetujemo, da pozove Verstovšeka na dvoboj. Ker pasji bič preveč boli, naj se dvoboj ujeta s — kifelci! Nemški poslanec Marckhl ne pozna praznih fraz; zato je govoril v državni zbornici proti nečuvanemu zvišanju davkov. Slovenski poslanci napadajo sodnike in se kregajo za far-Ške plače, — nemško-štajerski Marckhl pa je povedal vladi resnico, da so za našega kmeta davki previsoki. Žalibog nimamo prostora, da bi ta pošteni govor posl. Marckhl objavili. Ali to je gotovo: slovenski poslanci hujskajo in psujejo v državnem zboru, — nemški pa se trudijo, da bi se ljudstvu davke znižali. Kdo ima prav? Mi se poslancu Marckhl zahvaljujemo za njegov trud! Vbogi kaplan! Nekje v bližini Celja zgodil se je slučaj, ki ga treba zabeležiti. Pobožni kaplan je namreč v svoji kleti z dvema ženskoma popival. Litanije niso molili, ali literije pa. Ženske so bile s tem zadovoljne in njih oči so žarele od pobožnosti. Kaplan je bil tudi zadovoljen in tudi njegove oči so žarele, baje tudi od pobožnosti . . . Dotlej bilo je vse dobro. Ali nekemu hudomušnežu stvar ni dopadla. Prišel je potihoma do kleti in je — zaklenil vrata. Pustil je pobožno deteljico do zjutraj v kleti, ko je bilo treba kaplanu k rani maši iti . . . Oj ti hudobni svet ti! Vbogi kaplan, ki je moral z dvema baboma v kleti prenočiti! Vboge ženske ... Ali pa — se jim morda niti ni slabo godilo ? Bogve . . . Prvaška zagrizenost presega semtertja pač že vse meje. Tako se poroča sledeči slučaj: Te dni je prišla z po koleri okuženega kraja na Ogrskem neka ženska, ki je potovala v s v. Pavel pri Celju. Kakor znano, so zdaj zaradi nevarnosti kolere vse meje proti Ogrski zdravniško zastražene. Zdravnik, ki je preiskal dotično žensko, ji je sicer dovolil, da se pelje naravnost v sv. Pavel. Obenem pa je v zmislu Dva nova dostojanstvenika. Naša slika kaže na levi strani grofa Štefana Wickenburg, katerega je cesar za novega guvernerja na Reki (Fiume) imenoval. Mož pozna baje Uunošnje razmere izvrstno, tako da bode kot vodja politične oblasti dobro uspeval. — Na desni strani prinašamo sliko novega krškega knezoškofa v Celovcu, dr. Boltežarja Kaltner. Naše vroče upanje je, da bode novi knezoškof popravil vse grozovite napake, ki jih je zagrešil prejšni dr. Kahn. V prvi vrsti upamo, da bode nevarno, š kodlj i vo in pohu j šl j i vo politikovanje cerkvi nezveste duhovščine ustavil. Politika ne spada cerkev in duhovnik se ne sme za politiko brigati Dr. Ba I ItiasarKa lrner.-4.. d.netw fursrbischor" vonOurk tozadevnih predpisov telegrafiral občinskemu predstojniku v sv. Pavlu, da pride ta in ta ženska, ki je kolere sumljiva in da jo je treba torej pod potrebno nadzorstvo vzeti. Občinski predstojnik bi moral zdravniku pismeno odgovoriti. Ali določeni rok je pretekel, brez da bi zdravnik odgovor dobil. Napravile so se nadaljne uradne poizvedbe, ki so to-le dognale: Dotični občinski predstojnik je sprejel zdravnikov telegram. Ali ker je bil telegram 11 nemščini pisan, vrgel ga je predstojnik v koš in se ni več začelo zadevo brigal. Do take brezvestnosti dovede grdo prvaško sovraštvo proti Nemcem! Samo zaradi svoje slovenske zagrizenosti je spravil ta občinski predstojnik sebe in prebivalstvo cele fare v velikansko nevarnost, da se naleze in razširi kolera. Na stotine ljudi bi lahko zaradi brezvestne prvaške zagrizenosti tega človeka izgubilo svoje življenje. K sreči dotična ženska ni bila po koleri okužena. Ali to se šele danes ve. Kaj ko bi bila? Po našem mnenju spada dotični predstojnik v ječo. Prvi pogoj pa je, da se ga vrže raz županskega stolca. Sramota za prvaške hujskače, ki širijo tako sovraštvo! Zopet eden. Politična duhovščina na spodnjem Štajerskem izgubila je zopet enega svojih voditeljev. Orožniki so namreč fajmoštra in ka-teheta na šoli v Belivodi (v šoštanjskem okraju) Antona Šorn odgnali in okrožni sodniji v Celju oddali. Pobožni gospod, ki je imel vedno toliko proti naprednjakom govoriti, uganjal je namre6 neverjetne svinjarije, ki se jih kaznuje po § 129 b kazenske postave. Za svojo živalsko pohotnost mu ni zadostovala kakšna kuharica. Ne, on je zlorabil še celo vrsto kmetskih fantov. Tudi njegovo kuharico so zaprli, ali jo baje zopet izpustili. Govori se pa, da je tudi mežnar pod ključem . . . Takšna je „morala" tistih »duhovnikov", ki v svoji politični zagrizenosti pozabijo na prave nauke krščanstva. Seveda, tudi Šom je imel „ljubezen do bližnega"; ali tako „ljubezen" prepoveduje ravno postava. Koliko pohujšauja je storil ta čedni pop ! Koliko nrav-nostnega zla je povzročil! Re3, razmere v po-litikujoči duhovščini postajajo z Vsakim dneva bolj žalostne! — O župniku Šornu se nadal, še piše: Šorn stal je z raznimi kmetskimi fanti v zločinskem razmerju. Vabil jih je v farovž, jih pogostil, jim kupoval obleke ter jih jemal seboj na potovanja. Septembra tega leta n. pr. vršila se je v Potočnikovi gostilni veselica, katere se je tudi župnik udeležil. Ko je ljubica nekega fanta zvečer iz gostilne stopila, presenetila je fajmoštra in svojega ženina pri nepopisnem „delu". Ali dekle je vse zamolčalo. Fajmošter pa ji je delal pri ženitvi sitnosti. Tudi ko se je že omožila, hotel je nadaljevati svoje „raz-merje" z mladim možem. Zato sta zakonska to naprej povedala in orožniki so brezsramnega svinjarja v črni suknji aretirali. Pri sodniji se je fajmošter izgovarjal, da se ne ve na ničesar spominjati, ker je pijanec. Povedal je pa takoj, da mu le moški dopadejo. Državni pravdnik je proti njemu in sokrivcem tožbo dvignil. Lepe razmere! V Pekarjih umrl je nekaj mesecev stari otrok krčmarja Lerša. K6r je temu možu že pet otrok v naj nežnejši starosti umrlo in je bilo zadnjo dete do kosti suho, govorili so ljudje, da je otrok vsled zanemarjenosti umrl. Mrliški pokopač Andrej Herič iz Lembaha je prišel po otroka. Lerš mu je dal toliko vina in Čaja, da je bil Herič popolnoma pijan. Baje se je z mrtvaško trugo kar po cesti valjal. Končno je mrliča vendar v mrtvaško kamro spravil in še! proti domu. Na poti pa je padel v neki jarek in je utonil. Njegov sin ga je našel že mrtvega z obrazom v vodi. Baje se za celo zadevo tudi sodnija zanima. Porotno sodišče v Mariboru obsodilo je delavca Alojza Borgnolutti, ki jo tovariša Povaloza v pretepu z nožem sunil in ubil, na 10 mesecev težke ječe. — Istotako je Anton Kaučič iz zgornje-radgonskega okraja v pretepu Jakoba Kaučiča z nožem sunil. Zadnji je vsled tega umrl. Obtoženca so porotniki le prekoračenja silobrana krivim spoznali. Obsojen je bil vsled tega samo na 8 mesecev strogega zapora. S to obravnavo bilo je porotno sodišče v Mariboru za to leto končano. Kletarski tečaj se priredi od 16. do 20. J : in minca 1911 na viničarski šoli v Silberbergu. ta rf pove inzerat v današnji številki. aa i Tečaj za ravnanje z živino, ki se bode ki hsti s krmljenjem in oskrbovanjem goveje ži- o- ie pečal, priredi deželna sadjarska in vino- bi idniška šola v Mariboru od 9. do 14. prosinca 111. Več o tej zadevi glej v inzeratu današnje ni nilke! e- Umrla je v Ptuju v 76. letu svojega živ- v raja gospodična Marija Orni g, teta nail- iga župana in ena najboljših žen. Pokojnica o ia je v vsakem oziru vzorna. Ni človeka ki 0- i ji mogel grenke besede na grob vreči! Celo litični nasprotniki Ornigove družine so povoje ili, da je bila pokojnica vse časti vredna in ii- epozabljiva dobrotnica. Reveži, ubožci, posli se ij govorijo, — vsem bodejo solze oko zarosile, bi ra se spominjajo te prave krščanske žene. In ti itkev ve, kaj ji je blaga pokojnica darovala... či iorna je bila tudi v svojem življenju! Do li jdnjih par dni pred svojo nepričakovano smrtjo a- ; delala in v celem svojem življenju ni poznala i- iti minute lenobe! Sredi v delu, s pogledom v ;a sto nebo je ta vzor-žena umrla. In zapustila :e i žalujoče sorodnike, zapustila je množico od jenega solčno-pobožnega srca navdušenih oseb, 1- ipastila je stotero revežev, ki so jo v dna h roje dnše oboževali. Ves Ptnj poznal je to čisto j- mo kot „teto", kot „unsere Tante".. . Kje je i) bvek, ki bi vedel slabe besede zanjo?... Ni u i! Zatorej, vrla, vzorna žena, spavaj! Več kot :o rajo dolžnost si storila v življenju in lahka ti >č i žemljica, sladko ti spanje, krasni ti večni b er... rt Smrtna kosa. Na Bregu pri Ptuju je umrla e ospa veleposestnica Josepina S i m a, katere pleme- li ito srce je bilo splošno znano in katere dobro- it lice se bode mnogo oseb spominjalo. Lahka bodi d :li ženi žemljica! — Istotako je umrla pri i- :nju veleposestnica gospa Bur g. Mirno naj )- ociva po trudapolnem življenju ! — V Slovenji- li isi pri Ptuju je nahitro umrl posestnik gospod o ari Saga d in. Vrli pokojnik bil je znan kot o den prvih ^peharjev" na ptujskem sejmu. Bil i vedno naprednega mišljenja in na malokateri »- ' omačiji je opaziti složnost, ki jo je pokojnik z in drašenimi otrocmi v svojem gospodarstvu kazal. e last poštenemu možu, ki je z svojim delom in ti vzgojo pridnih svojih otrok kmetskemu stanu i, ast delal. Lahka mu žemljica! il Srebrno poroko praznovala sta v spodnji :. t. Kungoti g. Alois Weingerc in njegova so- i- roga. Čestitamo jima iz srca! Na mnogo let! a Sejemski tatovi. Na zadnjem letnem sejmu 5- Ptuju so dolgoprsteži kradli kakor srake. Ne- n aj srak je padlo sodniji v roke. Marija Hajdnik sr i Čakaturna je imela svojo roko v žepu nekega e meta, ki jo je pa zasačil. Obsojena je bila za s- itinski poiskus na teden dni zapora. — Hlapec o akec Vertič iz Piheldorfa je ukradel špic za a .5 K. Obsojen je bil na en mesec strogega za- e ora, — Marija Verhovnik iz Presike ukradla .r t precej nogavic in rokavic. Dobila je 14 dni Hogega zapora. — Neža Cicič iz Jarnine (Hr-tsko) ukradla je rato in dobila zato teden dni pora. lj Ustrelil se je v Mariboru deželno-brambeni u afanterist Franc Prebolšek. Vzrok samomora ni i oan. li Delavska smrt. V Zagorju ob Savi zgodila I. e je v kamnoloma pri streljanju velika nesreča. e iksplodiral je namreč zmrznjeni dinamit. Neki n ešnovar bil je takoj mrtev, dva delavca sta e ežko, dva pa lahko ranjena. o Zaprli so v Maribora delavca Jožefa Bosin- n :er, ki je iz prisilne delavnice v Ljubljani po- :egnil in v Maribora nekega krčmarja za ceho 3 sleparil. r- Obesil se je v Maribora neki 15 letni girana- rijec. Vzrok samomora dečka ni znan. h Zaprli so v Ptuju kljnčarja Romana Zlepola, ft laterega zasleduje 8 štekbrifom okrožna sodnija v • Teschenu. z Obkraden je bil v železniškem vozu med a kadcom in Mariborom študent Ignac Serd. a zaspal je namreč, medtem pa je nekdo njegove a iepe izpraznil. Ukradeno mu je bilo 75 K de- i narja, denarnica, niklasta ura in srebrna verižica. o Kradla je v Mariboru dekla Treza Sandmann a b Lipe pri Beljaka. Srako so posadili na varno. Pobegnila sta iz prisilne delavnice v Ljub- jani jetnika Simon Rudolfer in Karol Sibitz. Fri Sevnici pa sta kradla. Orožniki so ju spremili v gostoljubno hišo v Celju, ki nosi ime c. k. okrožnega sodišča. Očeta in mati. pretepavala sta sinova posestnika Matije Artičerja. Suroveža se bodeta imela pred sodnijo zagovarjati. Zaradi poneverjenja so zaprli v Maribora računskega podčastnika Leopolda Peesenhofer. Ali mož jo je zamogel iz zapora popihati. Baje je v Švico pobegnil. Cestni roparji v osebah treh fantalinov so se pojavili v Lahoncjh pri Celju. Posestnika Franca Pungeršek so v gozdu napadli, z nožmi obdelali in oropali. Eden teh roparjev napadel je- tudi posestnika Franca Babic in zahteval denar. Ali Babic je močan mož in ga je parkrat s palico udaril, tako da je ropar raje pobegnil. Nadalje so roparji neko ženo napadli ia jo hoteli posiliti. Orožniki jih pridno zasledujejo. Ali doslej žalibog še niso roparjev dobili. Hvaležnost izkazala je Neži Vrečko na Brega pri Celju neka 20 letua deklica. Prosila je namreč za prenočišče. Potem pa je mnogo predmetov pokradla in jO popihala. Iz Koroškega. Švindel monsignore Kayserja, ki je poleg monsignore Weissa glavni krivec milijonske tatvine na žepih koroških kmetov, postal je zdaj že očiten. Oblastva razpošiljajo sledeče oglase: — Monsignore P. A. Kayser, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu pri c. k. deželni sodniji v Celovcu, je m. dr. tudi na sama, da je pod zvijačnimi trditvami, da potrebuje denar za sirotišnice sv. Antona, razpošiljal prosilna pisma (Antoniusbrot), pri čemur je došle denarje v druge namene porabil. Z raznimi sleparijami si je hotel kredit podaljšati. Opomniti je, daje P. A. Kayser s temi prošnjami večinoma do poslov prihajal in jih na ta način za njih prihranjeni denar osleparil! — Kdor je bil po tema duhovniškemu sleparju oškodovan, naj to sodniji naznani ! Kje je? Mislimo namreč na monsignore W e i 8 s a, kateri je pol milijona kmetijskega denarja ukradel in potem — izginil. Čudno da oblast tega lopova ne dobi. . . Na Koroškem se splošno sodi, da sedi monsignore Weiss v kakšnem — kloštru in se roga ter smeji oblasti... Postava je za vse ednaka, ali kmeta doseže hitro, farja pa počasi ali pa — nikdar.. . Kakšni morajo biti duhovniki? V Grafen-dorfa v Zilski dolini imajo dehanta g. Fr. Fran-ziszi. Častitljivi ta starček je splošno priljubljen in nikogar ni, ki bi imel proti njemu le senco pritožbe. Vse ga ljubi in spoštuje kot pravega duhovnika. To je eden tistih starih duhovnikov, ki so z ljudstvom živeli, čutili in trpili. .. Ali eno napako ima g. dehant: on se ne briga za politiko! Farani so mu sicer zaradi tega hvaležni in napredni volilci so ga vedno v občinski odbor volili. Ali klerikalci niso zadovoljni. Oni hočejo imeti duhovnika, ki bi bil politični hoj-skač in rogovilež. Zato so bili klerikalci tako nesramni, da so se proti g. dehanta v Celovca pritožili. Doseči hočejo s svojimi lažnivimi pritožbami, da pride v faro kakšni mlečozobi kaplan, ki bi s politično gonjo pričel. Upamo da novi knezoškof takih stvari ne bode vpošteval in da pusti zadovoljnim faranom poštenega duhovnika. Na vsak način pa se iz tega vidi, da hočejo klerikalci le take duhovnike, ki so — politični hujskači! Zlato poroko praznoval je v Himmelbergu župan in načelnik koroškega „Bauernbunda", g. Joh. Lackner star. 8 svojo soprogo. Čestitamo! Mutastega se je delal neki Hrvat Krapec v sv. Petru pri Celovca, ko ga je krčmar Kal-cher zasačil pvi nameravani tatvini. Ko so pa orožniki prišli, znal je Krapec nakrat govoriti, Požar. Šupa posestnika Schabes v Reichenau je pogorela. Škode je za 1000 K. Zaprli so tri kranjske hlapce, ki so baje zažgali. Kmetska nesreča. Iz okolice Beljaka se poroča o veliki nesreči, ki je zadela posestnika in krčmarja Zechnerja. Hlapec pustil je v hlevu svetilko goreti, katero je neki konj prevrnil. Ogenj sicer ni nastal, ali pričelo je tleti in dim je vso živino zadušil. Posestnik ima baje za 6.000 K škode, kajti poginilo je v dimu: 2 konja, 13 kosov goveje živine, 11 svinj in 9 ovc. Požar. V občini sv. Urban pri Celovcu je pogorelo posestnika Staudacherja gospodarsko poslopje z vso krmo. Škode je za več kot 6.000 kron. Pod ključ so dali v sv. Rupretu pri Celovca deklo Marijo Lipič, ki je baje trgovki Schayer mnogo blaga pokradla. Vlomil je nekdo v pisarno fabrike ,Sorea" v Beljaka in ukradel 24 K denarja. Pobalinstvo. Posestniku Jurintzu v Čenoviču pri Beljaku so fantalini iz maščevanja ponoči hlev odprli in živino na prosto gnali, konje z bičem splašili, tako da je en konj težko ranjen. Brezvestnim fantom so orožniki že na sledu. Kradla je v Beljaku dekla Maria Lausegger. Vtaknili so jo v luknjo. Padel je v Spitalu kmet Brunner iz Klei-necha tako nesrečno, da so se mu možgane pretresle in je eno aro pozneje umrl. Po svetu. Zločin? Na gradu Antichamps na Francoskem so podrli neko gospodarsko poslopje. Pri temu so našli človeške kosti in ostanke uniform. Pravijo, da so to ostanki avstrijskih oficirjev, ki so bili tam leta 1814 umorjeni. Velike sleparije. Notar Gunter v mestu Kempten poneveril je 600.000 markov. Ko so ga policaji hoteli aretirati, ustrelil je na-se in se je težko ranil. — Vodja sladkorne tabrike Saratov v Petersburgu poneveril je l milijon denarja in pobegnil. Ali vjeli in zaprli so poštenjaka 1 Viharji na kaspičnem jezeru so povzročili, da se je 23 bark potopilo. Pri temu je utonilo 314 oseb. Varujte živali! Zima je prišla in trpljenje vboge živali je zopet veliko. Kdor ima človeško srce v prsah, skušal bode nemi živali trpljenje olajšati. Ne pustite konj predolgo na cesti stati, pazite da je v hleva vse v redu in primerna toplota, ne pozabite domačega psa in ne dajte mu premrzle vode, krmite tudi nežno ptico, ki trpi zdaj pomanjkanja! Katar na spolovilih goveje živine. Zelo pogostoma lahko slišimo že nekaj Časa sem, kako tožijo naši živinorejci, da se jim krave večkrat zaporedoma pojajo, predno se ubrejijo, da se junice le redko ubrejijo, da morajo odprodati najboljšo in najlepšo živino radi tega mesarju, da ne dobijo nobenega zdravega teleta itd. Vzrok tem tožbam je bolezen, ki jo imenujemo katar na spolovilih, ki se zelo pogosto pojavlja pri goveji živini v naših hlevih in je kužna, ker se prenaša od ene živali na drugo. Mnogo vasi je, kjer skoraj ni nobenega hleva, da bi ne bil okužen po tej bolezni. Ta bolezen se zelo hitro razširja in deluje tembolj škodljivo, ker je ponajveč v začetku ne spoznamo, ker živali ne kažejo prav nič, da so bolne, temveč so čile in žive ter zrejo in pijejo, kakor da so popolnoma zdrave. Ako se je v hlevu bolezen ravno pojavila, potem se bolezen zelo hitro razširja dalje na ta način, da se živali dotikajo z repom, potom nastilja in scalnice v gnojničnih jarkih, se sna-ženjem vse živine z enim in istim orodjen itd. Bolezen je težko preprečiti. Ce pride bolezen v maternico, potem pa je zelo težko ali sploh neozdravljiva. Zato je potrebno, da je živinorejec pri tej bolezni zelo oprezen in pazljiv. 1. Bolezen povzroči mnogo milijonov zelo majhnih, pikčastih, okroglih gliv (Streptokoki), ki začnejo delovati in provzročijo bolezen najprej v sluzni koži spolovil, kjer se napravijo nekaki majhni, mnogoštevilni izpahljaji, in kjer zatečejo limfatične žile ali žile mezgovnice, po čemur vedno spoznamo to kužno bolezen pri kravah ali junicah. 2. Znaki bolezni. — Glede tega je prav posebno pomniti, da mora biti zdrava sluzna koža ali sluznica v spolovilih govedi vedno gladka, svetla in Svetlo-rudeče ali rožaste barve. Iz spolovil se navadno ne izteka nič. Če se je pa zaneslo prej imenovane glive v hlev (z nakupom krave ali junice, ki boleha za to boleznijo), ali pa, da smo pripustili kravo k biku, ki je okužen po tej bolezni, potem opazimo že lahko čez nekoliko dni, kako razdirajo prej imenovane glive s svojim neprestanim delovanjem staničje sluznice v spolovilih. Pokažejo se na sluznici za proseno ali laneno zrnje veliki ali dvakrat tako veliki izpahljaji. Ti izpahljaji se dobro razločujejo po svoji temno rudeči barvi od sluznice, ki je svetlorožasto-rudeča. Če potegnemo s prsti črez kožo-sluznico, občutimo, kakor da bi potegnili s prsti na lahko črez ribežen. Ti izpahljaji ne manjkajo nikdar in so najbolj zanesljivi znaki za spoznanje te bolezni; tem znakom se pridruži še steklovinast in beljakovinast tok iz spolovil, ki ga povzročijo tudi te okroglaste. glive. Temu toku so primešani gnojni koščki, ki so več ali manj podobni sirastim koščkom v sesirjenem mleku. 3. Trajnost bolezni. — Žival lahko boleha Bro AUldTJC dobite I Vaša slabost in bolečine izginijo, Vaše oči, živci, muskeljni in iile bodejo krepki. Vaše spanje zdravo, zopet se dobro počutit;, ako rabite pravi Fellerjev fluid z. zn. „Elsafluida. Poiskmni racat 5 K franko. Iidelovalec samo apotekar E. V. Feller, Stubica, šter. 241 (Hrvatsko) — 6 za to boleznijo do 9 mesecev. Bolezen se lahko v hle«u popolnoma vgnezdi, ako ne ukrenemo sploh ničesar proti njej Kali te bolezni lahko pridejo pod ali v hlevski tlak, kjer lahko preživijo leta in leta v ponajveč tam se na-hajajočih beljakovinskih gnojnidnih snoveh. Tudi ponajveč le počasno in priložnostno prenašanje te kuge od ene živali na drugo deluje na trajnost bolehanja. 4. Način okuženja. — Prenašanje bolezenskega strupa, namreč kroglastih gliv (streptokokov), se vrši ponajveč pri pripuščanju ali plemenitvi na ta način, da okuži bolna krava bika na spolovilih, ali pa okuži bik, ako boleha že za to boleznijo, kravo, ki jo je ple-menil. Okuženje v hlevu se vrši ponajveč z dotikanjem ali pa prenašanjem kakor na pr. z orodjem za snaženje. Če ležijo živali v gnojnici in blatu, je to zelo slabo, ker kroglaste glive pridejo s scalnico bolne živali v gnojnico in gnoj in posebno po mimo posameznih živali tekoii gnojnici v njih spolovila. 5 Gospodarski pomen kuge. Tekočina, ki se radi bolezni izloča v kravji nožnici, zamori seme, kar je vzrok, da ostane krava še nadalje neoplemenjena, Pa tudi če bi slučajno nekaj semena ostalo živega in se krava oplemenila, se zarodek ne more oprejeti v maternici, ker je ali vneta ali pa vsaj prevlečena s zarodku škodljivimi snovmi. Tak oškodovan zarodek krava zvrže. Če pa ostane krava del j časa breja, potem je že vedno nevarno, da pri nadaljnem razvoju bolezni krava zvrže v času od 4 do 8. meseca brejosti, ker zaidejo kroglaste glive ali streptokoki med površje maternice in zarodek, razderejo zvezo med obema in tako preprečijo zarodbu nadaljno prehranjevanje, ga zamore, čemur sledi potem zvrženje. To je glavna škoda, povzročena po tej bolezni, pojavljajoča se ne samo pri nas, temveč v vseh živinorejskih krajih in deželah. 6. Pripomočki proti tej kugi. — Širjenje te bolezni se da preprečiti le na ta način, ako začnemo delovati proti isti povsod, kier se nahaja. Pred vsem pa moramo bolezen spoznati. Vsakdo naj odpre in pregleda spolovila pri posameznih kravah in junicah. Ako opazi pri tem prej omenjene izpahljaje na koži-sluznici spolovila, je dotična žival bolna na kužnem katarju v spolovilih. Zdravijo pa to bolezen na sledeči način : se za to boleznijo obolele živali denejo v skupen prostor, zdrave pa ločijo od obolelih. Vsak dan zjutraj izpirajo vsem bolnim živalim s pomočjo kavčukove cevi spolovila. Tekočina, s katero se izpira, sestoji za dve kravi iz 10 litrov gorske skuhane vode, kamor smo prilili 10 žlic lizola. Ko je izpiranje končano, vtakne se v spolovila bolne živali zamašek iz bombaževine (vate). Ta zamašek poprej dobro namočijo v razstopini iz 1 gr ihtargan-a in 1 1 skuhane vode. Zamašek mora biti tako velik, da obstane nepremično v spolovilih in se tako dotika kože-sluznice. S pomočjo tega dotikanja se zamore vsi v koži-sluznici in v izpahljajih se nahajajoče kroglaste glive alt streptokoki. Paziti je posebno, da se ta bolezen ne prenaša po bikih od krave na kravo ob času plenic nitve. Zato je potrebno, da se vsak bikorejec prepriča je-li krava, kateri hoče pripustiti bika, zdrava ali ne, ker drugače, ako je krava bolna, se bik okuži in prenese dotično bolezen pri poznejšem pripuščanju tudi na zdrave krave in junice. Kmetov Prijatelj. ^Štajercev!" f 1911 k 1911 ' •a e a. k e 1 m o e je 1 L izšel. C Gena t temu velike- " mu in krasnemu koledarju je le 60 vinarjev, s poštnino pa 70 vinarjev. a Gospodarske. Kako se ima napraviti jame za sajenje sadnega drevja in kako naj se drevo vsadi. Jama, v katero se hoče vsaditi sadno drevo, mora biti vsaj 60—70 cm globoka in 1 do 1 in pol m široka Pri kopanju jame naj se vrže zgornja ali živa zemlja na en kup, spodnja ali mrtvica pa na drugega. Ko se je jama izkopala, postavi naj se na sredino te vrtikalno kolec in pristavi kaka 2 prsta od kolca drevesce, ki se hoče vsaditi. Pod drevesne korenine in krog teh naj se dene živa zemlja, a med zasipanjem naj se drevesce večkrat nekoliko privzdigne in potrese, da se zemlja med korenine vleže. Seveda se morajo korenine drevesu že pred sajenjem nekoliko skrajšati in sicer tako, da bo prerezna rana obrnjena k tlom. Ko so se korenine z živo zemljo osule, zasuje naj se jama popolnoma z mrtvo zemljo, a pazi naj se, da se drevesce na rahlo priveze s kako beko h kolcu in šele ko se je zemlja se-sedla, naj se na 2 ali 3 mestih bolj ttdno priveze, da bo stalo navpično. Končno naj se napravi z rahlo zemljo krog drevesca lijcu podoben kolobar, da se bo deževni ca vam lovila in se stekala h koreninam. _______ Loterijske številke. Gradec, dne 26 novembra: 64, 76, 59, 45, 44. Trut, dne 3 decembra: 13, 16, 90. 24, 84. V vsaki hlsi zgodijo se pri racnih opravilnih ranjenja. Take male rane treba je varovati pred prahom in vnetjem. Da je take ranice pokrije, treba je rabiti znano praško domače mazilo iz apoteke B. Fragner v Pragi. Glej inzerat' Žen itn-t ponudba. 28 letni moZ 8 6500 kron prihranka, zeli oženiti gospico ali vdovo, ki ima dobro idočo gostilno ali kmetijo. Ponudbe na npravništv« -Štajerca". ______________________1032 Zaslužek H 799 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Strikarije doma. Edino moja masina za hitro štrikanje ,,1'slenlkcliel" ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pism. garanc. trajne službe. Neodvisna eksisteuca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf. Dunaj. Mariahilf, Nelkcneasse __________1»6.___________ Lepo posestvo na prodaj v Ponikvi, ki leži 20 minut od farne cerkve, prav po nizki ceni zaradi preselitve, vse v dobrem stanu, lep sadonosnik, vinograd, lepe njive, smrekov in bukov gozd, trojno poslopje, vseskupno, ne-mora se nobenemu sosedu Skoda delati, vse dobro obdelano, proda se tudi polsko orodje zraven zemljišča, ako kdo želi kupiti, pripravno tudi za kakšnega rokodelca; cena je 5000 K izve se pri Mariji Plrs, Okrog št. 13 Ponikva ob juž. železnici. 1040 Kolo dobro ohranjeno se poceni proda. Kje? pove „Štajerc". | Pritlična hiša s 2 stanovalnimi sobami, kuhinjo, kletjo, kovačnico, 2 orala zeml e, lep sadonosnik in brajde se takoj proda. — Več pove Amalia Kaluersberger, posest v št. Kungoti f ri Ebens-feldu pošta Ptuj. 10i9 Zastopnike in potnike za obisk privatnih kupcev z tuhastim blagom za gospode in dame, sprejme se proti visoki proviziji, ev. pozneje proti fix, pri prvi razpošiljatvi blaga. Ponudbe pod „Wfltfir»a" 87828 na ekspedicijo anonc M. Dukes Mi.-. Dunaj 1.1. __________ 1086 Velika priložnost.'^ Eno prav lepo posestvo, obstoječo iz novo zidane z opeko krite hiše z 2 sobama, kuhinjo, 2 kleti, vclbane Stale, Skedenj i. t. d. z 9 orali zemlje, obstoječe iz gozda, velikega sado-nosnika, vinograda in njiv. sivine se lahko 3 do i glave redi, t malem bregu, 20 minut od velike državne ceste, se takoj za 0.400 kron proda; potrebni denar 2.000 kron, drugo ostane vknjiieno Natančneje Praoz Fetelinz, zgornja Pylskava pri Pragerskem. Višjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo jjluuiito. teceaje iz nse«, šumenje pa Bšesik in naglo-host tudi ako je že zastarano Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se > samo v lekarni 772 Apotheke „Zar Some", Jak«-■inipluti 24, Orudec. pri gihttt celo v zastarelih slučajih ima na- mazanje z presenetljivi uspeh. 500 zahvalnih pisem. 5 steklenic franko K 6—. 10 steklenic franko K 10—. Edina razpošilja-tev potom ces. svetn. in apotekarja. S. Edelmann, Sambor Ringplatz st. 39. 85i Delavci m dobijo posebne cene v trgovini z rezanim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Draugasse. Pozor! Priložnostni kupi i« 50.000 parov čevelj, 4 »»ri i le 10 kron. Zaradi ustavljaj plačil večih fabrik se mi j naročilo, prodati večjo mnol no čevelj pod preizvajalao ceuo. Oddam torej 2 pan | raošKih in 2 par ženskih *■ J velj na žnore rujavo ali I usnjo, galoSirane, močne, t najnov. facon, velikost štev. ali centimetru. Vsi 4 p le 10 K. Pošlje po povzi Izmenjava dovoljena. Hninann, fabrika obv, liunaj 11, Aloisgasse 3. Lepo posestvo, je na prodsj, eno uro od Maribora, v lepi ravnini, ječe iz sadonosoika, travniko?, njiv in gozdov in lepim g pod irskim poslopjem. Meri oralov zemlje; cena je 13.1 kron; nekaj zamore gori osi Natančneje se izve pri Matjaža KrmežiiS v DoroSah. 10K Pri vsaki hiši je treba nži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptnju. za izbornost ..pravega: Francka" je, da se na vse načine poskuša izrabiti sloves imena „Franck" za manj vredne proizvode. Zategadelj je dobro paziti na spominsko besedo previdne gospodinje: ..Franck z kavnim mlinčkom'. Oni zabojčki in za-. • vi* i M 'i o v a r vojeki kavinih suroga- tov, kateri tega „kavnega mlinčka" nimajo kot znamenje, niso pravi „Franck". — Zato previdnost pri nakupovanju!! Podrobne cene pravega „Franckovega" pridatka k kavi: V _72_ V* 52 2S 's kg zabojčkih 24 vin. v '/4 Via 20 14 ','n kg zavojčkih 8 vin. ti. «-ii.l» Y2J8S. 10:10 1. p. Ediua masna a* govorca}« plate, ki igra kres igk. bMafc svetovne firme Pathfe Frferes. To je na vsak na&n W* Rajfcsl]Še. ''rekom vse droge »eteme. Plate se ne obrabijo, se ne praskajo ; čnje se resnično nwzika. Cenike zastonj in franko. Predstavi brez da bi sM k nakopn. ^ C. ACKERMANN war v Ptuju (teater.) 04986623 29 na- v 1008 Safer za ekonomijo •sprejme. Oglasijo naj se le pridne, v kmetijstvu ■rjene, trezne in obeh deželnih jezikov zmožne lebe. Grofa Herbersteina domensko oskrbništvo v Ptuju. ion Išče se zanesljivi, ledični s maj er ■letnimi spričevali. Oskrbiti ima okroglo 20 bov govede. Ponudbe z označbo zahtev na Graščaka Wolf Sv. Peter pri Celju. eseneti! Mi darujemo 1.500 K v dobitkih in gotovini i tiste, ki rešijo to sliko, \Z_f.S~tf WJ določili zgoraj omenjeno T'M.'r'S vAi) i kupca (Hand- uro t vred- J" "i/ I' « -'jr priporoča svojo bogato in dobro sortiramo zalogo v to. Vsakdo ki kupca (Hand I najde in 1 Iko ali žensko — J K ali na željo 15 K ■nega denarja darovanega. fm. je, da vsakdo, ki to faje naroči izvrstni „For-H portmone"1 in zato K 1.70 J znamkah priloži. Potem 'ihvrši razdelitev dobitkov. Bposlati je na ..Metropole ||iri> A, Hackenberg, Bu-Mt, Heraad-6asse 27. |er. 49125 II 6701. Razglas. V pospeševanje v deželi še mnogo ostalega kletnega gospodarstva (rav-mje x grozdnim in sadnim vinom), deželni odbor sklenil, da na deželni Ečarski šoli v Silberberga pod vod-|rom deželnega vinogradnega in sa-krskega direktorja Antona Stiegler iidnevni tečaj za kletno gospodarstvo iSasu od 16. do vštetega 20. januarja III obdrži. Udeleženci tečaja nimajo za podnk, | se vrši dopoldne in popoldne, ni-sar plačati; ali za oskrbi in stano-oje morajo pač sami skrbeti. Za ta tečaj sprejme se 30 ndele-ncev iz stana tudeželnih posestnikov oogradov in krčmarjev. Naznanila sprejema do najkasneje januarja 1911 deželni odbor. Gradec, 2. decembra 1911. - Oil M 1042 Oblastnijsko dovoljena razprodaja Ivan Berna v Celju, gospodska ulica štev. 6 joroca svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in tko sezrjo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev last-i in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke vedno v naj-i| izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske In lovske h izdeluje 30 po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi javila. Postrežba tooua, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. 617 1050 uvaj ičen, ki govori nemško in slovensko, trezen zanesljiv, se s 1. prosincom 1911 sprejme oskrbništvu hiralnice V Uojnlku pri Celju. pod garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vse v mojo stroko '-padajoče blago dobi se pri meni po istih cennli, kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih cem-kh; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prej šrjemu ogledanjn, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti.