PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /"'i /a ■■ Abb. postale X gruppo Lfilia OU lir Leto XXIV. St. 65 (6958) TRST, sobota, 16. marca 1968 PO UKREPIH V LONDONU IN WASHINGTONU Senat ZDA sprejel zakonski načrt o ukinitvi zlatega kritja za dolar V Londonu zaprt trg z zlatom in tudi borza; banke so opravljale samo notranje posle - Zgledu Londona so sledile številne banke po svetu Britanski zunanji minister Brown odstopil LONDON, 15. — Trg z zlatom v Londonu in borza sta danes zaprta. Sklep je bil sprejet po odločni ameriški zahtevi in vse tri britanske banke so danes zaprte za vse operacije razen za normalne notranje posle. Osebna poslanica predsednika--------------- Johnsona britanskemu ministr- skemu predsedniku H. Wilsonu je sprožila celo vrsto dramatičnih dogodkov, ki jim je sledilo zasedanje kronskega sveta v Buckinghamski palači v prvih urah današnjega dne. Rezultat tega zasedanja je bil ukaz, da se za danes zaprejo tržišče z zlatom, borze in banke za zunanje posle. V dobi več kot 30 let — z izjemo, ko je bil šterling devalviran, in vojne dobe — je sedaj prvič, da so v Veliki Britaniji sprejeli tak ukrep. Ob 3.20 je kancler zaklada Roy Jenkins informiral poslansko zbornico o sklepu «zasebnega sveta® kraljice ter sporočil, da odpotuje guverner angleške banke Leslie 0’Brien danes v Washington, kjer se bo udeležil sestanka guvernerjev centralnih bank in držav, ki so vključene v «zlati pool». Namen tega zasedanja je, da se ((koordinirajo ukrepi® za jamstvo reda na tržišču. Jenkins je v svoji izjavi v Poslanski zbornici tudi zatrdil, da začasna zapora bank v Angliji ne bo vplivala na obvezo ZDA, da nabavljajo in prodajajo zlato po uradni ceni 35 dolarjev za unčo. Po Jenkinsovi izjavi so se razširili glasovi o ostavki zunanjega ministra Georgeja Browna. Ti glasovi so nastali, ker je minister izrazil svojo nevoljo, ker se niso direktno z njim posvetovali glede zapore bank in zlatega tržišča. Brown je baje čisto resno vzel v poštev možnost, da odstopi, kar bi lahko potrjevalo tudi dejstvo, da se ni udeležil zasedanja vlade danes dopoldne, ko so razpravljali o položaju, ki je nastal po ukrepih, ki so jih sprejeli ponoči. Na zasedanju ga je nadomestil državni minister v Fo-reagn Officeu Fred Mulley. Danes bi se Brown moral tudi udeležiti neke otvoritve v Suzzexu, toda v zadnjem trenutku ga je nadomestil državni minister lord Chaleont. Pozno zvečer pa je prispela uradna vest, da je angleški zunanji minister George Broun danes zvečer odstopil. Sledil mu bo kot zunanji minister prvi državni tajnik Michael Stewart. Ostavka Browna ni prišla čisto nepričakovano. Vendar se je mislilo, da bo Brown, čeprav je — kakor že večkrat — grozil z odstopom, vendar ostal v vladi. Stevvart, fa bo sedaj nasledil Browna, je že bil zunanji minister, in to prav pred Brovvnom. Po mnenju nekaterih pomeni povratek Stewarta v Foreign Office, da hoče imeti Wil-son več vpliva v vodstvu zunanje politike. Ministrstvo za Common Vrealth so združili z zunanjim ministrstvom. Dosedanji minister tein resora George Thomson bo o-stail v vladi kot državni tajnik za Commonwealth. Brown se je še udeležil vladne seje v prvih urah današnjega dne, he pa zasedanja zasebnega sveta kraljice, ki so se ga pa udeležili ministrski predsednik Harold Wilson, ki je bil deset minut prej v avdienci pri kraljici, ter zakladni kancler Roj Jenkins. Brown pa je vedel za zasedanje tega sveta. Predsednik konservativne stranke Anthony Barber je izjavil pred državnim svetom svoje st ranite, da bo opozicija dala potrebno podporo za vsak ukrep, ki bo sprejet v korist države. Vendar pa je Barber tudi poudaril, da ima vlada vsekakor tudi težko odgovornost za sedanji položaj, če bi se izvajala pametna gospodarska politika, ne bi prišlo, trdi Barber, do devalvacije in s tem do izgube zaupanja v šterling. Zasebni svet kraljice je danes Popoldne ponovno zasedal v buckinghamski palači. Po zasedanju so sporočili, da bodo banke tudi jutri omejile svojo dejavnost, to se pravi opravljale bodo samo normalno delo pri blagajni kot danes, he bodo pa delale nobenih zuna-hjih operacij. Borza pa je že tako hormalno v sobotah zaprta. V Londonu se nadaljujejo ugibanja o mednarodni denarni krizi, ki grozi ravnotežju vsega svetovnega sistema in slabemu položaju dolarja. Britanski gospodarski kro-8i zahtevajo na ves glas od onih na druid strani Atlantika ((dejanja in ne več samo besede®. Pri tem navajajo tri možne rešitve, da se Postavi položaj zopet v ravnotežje Povišanje cene zlata; zaprtje londonskega «zlatega poola®, ki je vir masovnega odtoka zlata v roke špekulantov in vlagateljev z ritmom 80 do 100 ton na dan ali uvedbo dvojne cene za zlato: standardne cene 35 dolarjev za unčo za urad-ne pogodbe na ravni centralnih bank in spremenljivo ceno za prosti trg. V Londonu je bilo mnogo pesimizma v današnjih sporočilih o zaprtju tržišča zlata in srebra in o zmanjšani dejavnosti bank. V Parizu se je pod vodstvom generala de Gaulla sestal ožji ministrski svet opoldne v Elizeju Razpravljal Je o mednarodnem denarnem položaju, Zasedanju je prisostvoval ministrski predsednik Pompidou, finančni minister Debre, zunanji minister Couve de Mur-ville ter guverner francoske banke Brunet. Zlata mrzlica je v središču pozornosti pariških komentatorjev, ki se danes sprašujejo, če bodo ukrep:, ki so jih sprejeli v VVashingtonu in Londonu zadostovali, da zavrejo Spekulacije. O položaju na zlatem tržišču je italijanski zakladni minister Co-iombo izjavil za televizijski dnevnik, da postavlja zaprtje zlatega tržišča v Londonu konec špekulativni akciji, ki se je začela v trenutku devalvacije šterlinga. Ta ukrep, po besedah Colomba, ne vpliva na obvezo ZDA, da nakupujejo in prodajajo zlato po uradni ceni 35 dolarjev za unčo. Ameriški finančni trg in trg zamenjav bo ostal odprt tako kot glavna evropska tržišča. preteklo noč je ameriški senat odobril zakonski načrt, ki popolnoma ukinja zlato kritje za dolar. Zakonski načrt, ki ga je odobrila poslanska zbornica, je bil v senatu sprejel z 39 glasovi proti 37. Tisti, ki ta zakonski načrt podpirajo, zatrjujejo, da bo vsemu svetu zagotovil, da bo vsa količina zlata ZDA, katere vrednost znaša 11.434 milijonov dolarjev, podpirala ameriško obvezo, da se cena zlata obdrži na 35 dolarjev za unčo. že takoj ponoči je Bela hiša zanikala vesti iz Londona, da je predsednik Johnson po telefonu poklical britanskega ministrskega predsednika Wilsona in mu prigovarjal, naj se londonsko zlato tržišče takoj zapre. Medtem pa je že prišla vest, da je tudi Kanada zvišala obrestno mero od 7 na 7,5 odstotka. Obrestna mera se je dvignila na 7 odst. 22. januarja. Napoved jutrišnjega zasedanja guvernerjev centralnih bank, ki bo v Washingtonu, je zbudila mrzlično pričakovanje v finančnih in političnih krogih ZDA. Splošno se napoveduje, da bodo določili dvojni kurz zlata. Za zamisel dvojnega kurva se že dlje časa ogrevajo razne oblasti, med temi tudi italijanske finančne oblasti. Predsednik Johnson stalno sledi razvoju finančne krize in je v najožjem stiku s svojimi sodelavci. Zaskrbljenost vlade vsekakor predstavlja malenkostna večina (39 proti 37), s katero je bil sprejet prej omenjeni zakonski načrt, prav tako pa dejstvo, da senatna finančna komisija stalno odklanja vladno zahtevo dodatne takse deset odstotkov na dohodek. Zasedanja «zlatepa poola® se bodo osebno udeležili guvernerji centralnih bank, med njimi tudi guverner italijanske banke Guido Carli. Razgovori se bodo začeli jutri niiiiiiiiiioiiiiiMmiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiimmiimtiiimiiiiiiiimiimiiimiiimiiiiiiiiiiiii ŠE ENA FARSA REŽIMA V GRČIJI Osnutek grške ustave ki bo sprejeta 1. IX. Papandreu je izjavil, da je javna debata o ustavi, ki jo napovedujejo, v diktaturi nemogoča - Umrl je Ieannis Passalidis ATENE, 15. — Grški časopisi bodo jutri objavili osnutek nove ustave, ki ga je pripravila ((komisija dvajsetih®, imenovana od grške vlade. Kakor je danes Izjavil grški ministrski predsednik Papadopulos, se bo do septembra vršila javna razprava o osnutku, v katero bodo smeli poseči vsi državljani. Nato bo vlada sestavila dokončni tekst ustave, ki ga bodo morali Grki odobriti z referendumom, ki bo 1. septembra. Po državnem udaru, ki je bil 21. aprila, bo to prvič, da bodo šli Grki na volišča. Na tiskovni konferenci je Papadopulos izjavil, da ima nova ustava nalogo vzpostaviti demokracijo Grčiji. Za kakšno demokracijo gre, je mogoče razbrati iz osnutka, ki je sestavljen iz 125 členov in se začenja s prošnjo sveti trojici. Osnutek nove ustave predvideva ustanovitev vrhovnega sodišča, ki bo imelo nalogo zatreti vsa politična gibanja in stranke, ki se ne bi strinjale z osnovnimi principi režima. Prepovedane bodo stavke iz političnih vzrokov kakor tudi stavke javnih uradnikov. Prepovedani bodo tudi vsi časopisi, ki bi na kakršen koli način širili ideologije ali mnenja, ki se ne bi skladale z režimom. Državni poglavar ostane kralj, vendar bo njegova oblast nekoliko zmanjšana, posebno kar se tiče zakonodaje. Bivši ministrski predsednik Papandreu je danes izjavil, da je javna debata, ki jo je napovedal Papadopulos, v diktaturi nemogoča in da gre le za parodijo. Pri starosti 83 let je danes umrl Ioannis Passalidis predsednik grške leve stranke «EDA», ki jo je po državnem udaru fašistični režim razpustil. Passalidis se je rodil v Rusiji, kjer je diplomiral na medicinski fakulteti univerze v Leningradu. Po boljševlški revoluciji se Je preselil v Grčijo, kjer je leta 1923 ustanovil grško socialistično stranko, 1. 1951 pa je bil med pobudniki levičarske stranke, «EDA». Od tega leta naprej je bil tudi član grškega parlamenta. Neuspel atentat na jugoslovanski konzulat v Celovcu DUNAJ, 15. — Uslužbenec jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu je danes zjutraj ob 7.15 našel v usnjeni aktovki, naslonjeni na zunanjem zidu stavbe, tempirano bombo. O zadevi je generalni konzulat obvestil policijo, ki je po opravljeni preiskavi ugotovila, da gre stvarno za tempirano bombo. Medtem je prispel z letalom z Dunaja ing. polk. Marsak, strokovnjak iz notranjega ministrstva za balistiko. Priča pri Fanfaniju RIM, 15. — Italijanski zunanji minister Amintore Fanfani je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Srdjo Pričo pred njegovim odhodom v Beograd na običajno posvetovanje. Fanfani in Priča sta se zadržala v daljšem in prisrčnem razgovoru. BEIRUT, 15. — Sodišče v Beirutu je danes obsodilo na smrt dve osebi (eno v odsotnosti) zaradi umora založnika desničarskega časnika Kamela Mrowo. Tretjega obtoženca so obsodili na 15 let ječe, četrtega pa so oprostili. Mrowo, ki je bil založnik časnikov «A1 Hayat» in «The Daily Star®, so 16. maja 1966. leta ubili s streli iz samokresa v njegovi pisarni. opoldne z delovnim kosilom na sedežu ameriške «Federal Reserve® in se bodo nadaljevali ves dan. Za sedaj ni predvideno objavljanje poročil in diskusije bodo za zaprtimi vrati v absolutni tajnosti, časnikarji ne bodo niti smeli vstopiti v poslopje «Federal Reserve®; na morebitna sporočila za tisk bo treba čakati v nekem bližnjem poslopju. Kriza zlata se občuti v raznih svetovnih središčih in marsikje so bili s tem v zvezi sprejeti določeni ukrepi. Tako so na zlatem tržišču v Zurichu ukinili transakcije z zlatom. O enakem ukrepu poročajo tudi iz Kanade, Južne Afrike in Hong Hoga. V Singapuru so banke nehale sprejemati plačila v tuji valuti, medtem ko so v Sydneyu sporočila iz Washingtona in Londona povzročila na borzi frene-tično dejavnost špekulativnega značaja, tako da so akcije zlatih rudnikov poskočile za 55 centov. Medtem ko se je pri ((Deutsche Bank® lahko kupovalo zlato do 13. ure, toda v majhnih količinah, sta drugi dve važni banki Zahodne Nemčije «Dresdner Bank® in «Com. merz Bank® ukinili prodajo zlata že dopoldne. Avstrijski finančni minister je u-kazal dTžavni kovnici, naj za danes ukine prodajo zlatih kovancev. Zato tudi avstrijske banke ne prodajajo zlata in so skrajno previdne v trgovini z valutami. Samo v zelo nujnih primerih je mogoče dobiti devize. Glavne belgijske banke so danes ukinile kotiranje šterlinga. Pariz je bil danes edino pomembno svetovno zlato tržišče, ki je o-stalo odprto za proste transakcije z rumeno kovino. Cena zlatega iin-gota teže enega kilograma je v nekaj minutah narastla na 7000 frankov, kar je 22-odstotni povišek v primerjavi z včerajšnjo ceno 5700 Proti večeru so sporočili, da je eden od največjih francoskih bančnih zavodov «Societe Generale® dal navodila svoji podružnici na letališču Orly, naj od 16.30 naprej ne sprejema več šterlingov. Pač pa podružnica še naprej sprejema a-meriške dolarje po 4,88 franka. Podružnica «Credit Lyonnaise» iz Pa-riža na letališču Le Bourget pa do 17. ure še ni prejela navodil, po katerih naj bi ukinila kupovanje šterlingov. PO POROČILIH AGENCIJE TANJUG IZ PRAGE V kratkem zasedanje CK KP ČSSR in ostavka predsednika Novotnega Danes so zamenjali dva izmed obtoženih ministrov - Resni sklepi prezidija CK KP ČSSR - Na Poljskem se položaj normalizira PRAGA, 15. — Po poročilih dopisnika Tanjuga se vsak čas pričakuje ostavka predsednika Novotnega. Obstaja samo še vprašanje oblike ostavke predsednika češkoslovaške republike. Kaže, da je o ostavki razpravljalo na današnji seji predsedstvo CK KP Češkoslovaške, ki je sklenilo, da se za 28. marec skliče plenum partije. Predsedstvo je na današnji se- ji zelo pozitivno ocenilo dosedanji potek javne razprave o negativnih posledicah političnega in družbenega dogajanja v preteklosti in o bodočih perspektivah razvoja. Novo politično vodstvo je — vedno po vesteh Tanjuga — odločno, da razbije oporišča konservativnih sil in da prične na novi osnovi reševati politična in gospodarska vprašanja. Uradno pa je bilo sporočeno, da je predsednik republike Novotny podpisal uekret, s katerim je razrešil funkcij notranjega ministra Jožefa Kudrno in generalnega javnega tožilca Jana Bartusko. Že včeraj je plenum skupščine izglasoval nezaupnico glede obeh visokih funkcionarjev, ki so ju obdolžili, da sta s svojimi napakami omogočila beg generala Sejne v ZDA in da sta zavlačevala rehabilitacijo žrtev stalinizma v razdobju 1949-53. S temi ostavkam, se naglo veča seznam visokih funkcionarjev, ki so jih odstranili v ČSSR po zadnjem plenumu CK. Prvi je bil na vrsti partijski teoretik Jiri Hendrich, sledil je načelnik upravnega oddelka partije Miroslav Mamula in njegova tajnika. Včeraj smo poročali o ostavki predsednika slovaške vlade Čudika. Med pomembnimi osebnostmi je tudi namestnik obrambnega ministra general Vladimir Janko, ki je včeraj naredil samomor. Praški listi objavljajo danes samo skope vesti o tem samomoru. Z izjemo lista ((Mlada Fronta®, ki piše, da se je general peljal v službenem avtomobilu v središče mesta, ko je šofer slišal strel iz samokresa in ko je ugotovil, da je general ustrelil proti svojemu srcu. Šofer je takoj avtomobil obrnil proti bolnišnici, general pa se je ponovno ustrelil v glavo in je bil pri sprejemu v bolnišnico že mrtev. Danes so imenovali za načelnika oddelka za kulturo in znanost v CK KP češkoslovaške Čestimirja čisarja, katerega je Novotny odstavil s položaja ministra za šolstvo in kulturo 1965. leta. čisar je zelo priljubljen med študenti in je vedno zagovarjal širšo avtonomijo študentskih organizacij. Po odstavitvi so ga imenovali za veleposlanika v Romuniji. Predsednik združenja bivših borcev Jožef Husek je zahteval rehabilitacijo okrog 40 tisoč državljanov, ki so bili žrtve Stalinskega razdobja. Tajnik centralnega komiteja KP ČSSR Lubomir Strugal je danes po televiziji potrdil, da se bo v kratkem sestal CK, ki bo pregledal celotno češkoslovaško politiko, niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NADALJUJEJO SE ŠTUDENTOVSKE DEMONSTRACIJE Precej hud spopad v Piši med študenti in policijo Odstopil je dekan rimske pravne fakultete ■ Dijaki so zasedli rimski licej «Mamiani» RIM, 15. — Na rimskem vseučilišču, kjer so že več dni zasedene filozofska, stavbarska in pravna fakulteta ter fakulteti za fiziko in biološke vede, so danes študentje zasedli še medicinsko fakulteto. Do zasedbe je prišlo v popoldanskih u-rah po razburljivem zborovanju, ki je trajalo od jutra. Na filozofski fakulteti so se kljub zasedbi redno vršili izpiti iz nekaterih predmetov Devet profesorjev je sprejelo študentske predloge načinu polaganja izpitov ter do- ločevanja redov. Današnji izpiti so niuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||,n,,|„l„IIIIini||||||||||||||||U|||||||||||||m||||||||n||||||||||||xl|||ll||m||| BOJI V VIETNAMU Televizija je popravila podatek Pentagona Z velikimi nagradami ovaduhom hoče južno-vietnamska vlada pridobivati vojake SAJGON, 15. — Preteklo noč so vietnamske osvobodilne sile bombardirale postojanke marinesov pri Cua Vietu in Dong Haju z raketami in topništvom. Potopile so tudi neko ameriško ladjo na reki Cua Viet. To je priznal neki ameriški vojaški glasnik, ne da bi sicer navedel, koliko je bilo žrtev. Narodnoosvobodilne sile so obstreljevale tudi letališče Kuang Tri, taborišče ameriških pionirskih oddelkov pri Plejku ter oporišče posebnih čet v Kontumu. Tudi mesto My Tho, 60 km južnozahodno od Sajgona, je bilo bombardirano Ta kraj je že bil med najbolj prizadetimi med nedavno ofenzivo o-svobodilnih sil. Hude izgube so imeli oddelki vladne južnovietnam-ske vojske, kakih 10 km od Can Thoja. Veliko škodo sovražniku so pri- " Predvčerajšnjim so stavkali tudi študentje gimnazije in »cunje tehnične šole v Aleksandriji zadele narodnoosvobodilne sile včeraj, ko so 240 km južnozahodno od Sajgona podrle most pri Bac Lieu ter tako prekinile cesto, ki povezuje Sajgon z bogatimi poljedelskimi predeli v delti. Južnovietnamska vlada je sklenila, da nagradi z 2000 do 5000 piaster (14.000 do 35.000 lir) vsakega, ki bi policiji dobavil informacije o dezerterjih ali vpoklicanih mladeničih, ki se ne javijo pod orožje. Ameriško poveljstvo sporoča, da so Američani in pripadniki južno-vietnamske vladne vojske pričeli široko skupno akcijo, da bi zavrnili in uničili vojake osvobodilnih sil v petih pokrajinah okrog Sajgona. To akcijo, ki se imenuje «gotova zmaga®, vodi neposredno general Westmoreland. Iz New Yorka poročajo, da je le levizijska veriga «ABC» včeraj med oddajo vesti sporočila, da so ZDA v zadnji ofenzivi narodnoosvobodilnih sil v Vietnamu izgubile 1000 letal in helikopterjev in ne samo 500, kot je to objavil Pentagon. Komentator je povedal, da je bila večina letal uničenih na tleh. Pentagonu se je zdelo potrebno, da je to vest takoj zanikal ter zatrdil, da je število 500 točno. se vršili v skladu s temi predlogi, vendar obstaja možnost, da bo zaradi tega rektor izpite razveljavil. Na pravni fakulteti, ki so jo zasedli desničarji, bi moralo danes 200 študentov poiagat; diplomske naloge. Dekan fakultete prof. Nicolo je zagotovil, d. se bodo diplomske naloge redno vršile, vendar do tega ni prišlo, ker niso nekateri profesorji hoteli stopiti v zasedeno fakulteto. Zaradi tega je prof. Nicolo podal ostavko. Zdi se. da bo rektor univerze prof. D’Avack ostavko odbil. Jutri zjutraj bo v Rimu velika demonstracija, katere bi se moralo udeležiti preko tisoč študentov iz vseh italijanskih univerz. Prisotni bodo tudi številni študentje iz tujih držav, predvsem iz Nemčije, Nizozemske in ZDA. Do hudih incidentov je prišlo popoldne v Fizi med demonstracijo, ki so jo priredili univerzitetni študentje, da bi protestirali proti aretaciji študentov Guelfa Guel-fija in Marca Moraccinija. Več sto študentov se je zjutraj zbralo v mestnem središču; v povorki so se nato odpravili proti zaporu, kjer sta študenta priprta. Tam jih je čakala policija, na katero so začeli študentje metati jajca in kamenje. Policija ni reagirala in ni prišlo do incidentov. Povorka se je nato odpravila na železniško postajo, kjer so študentje sedli na tračnice. Nekaj vlakov ni moglo odpotovati, zato je na postajo prihitelo veliko število policijskih a-gentov, ki so hoteli študente s silo spraviti s tračnic. Sedaj pa so se študentje uprli ter se spopadli z agenti. Med spopadi je bilo preko 20 agentov ranjenih ali potolčenih. Ranjenih je bilo tudi več študentov: točno število ni znano, ker se niso ranjenci javili v bolnici. Policija je ustavila 7 študentov in jih odpeljala na kvesturo. V večernih urah so rimslki srednješolci zasedli licej «Mamiani». Dijaki so še pred desetimi dnevi zaprosili ravnatelja, da bi smeli imeti na šoli zborovanje. Ravnatelj je prošnjo odklonil. Danes je delegacija dijakov ponovno prosila ravnatelja, naj jim da na razpolago prostore za zborovanje. Ker pa je ravnatelj zopet prošnjo odklonil, so dijaki zasedli šolsko poslopje. Takoj za tem so se zbrali na zborovanju v telovadnici. Sklenili so, da se bodo jutri, na ((študentovski dan®, vzdržali pouka. V Ravenni so danes dijaki zapu- Moro sprejel predstavnike žrtev naeifašizma Težave pri sestavljanju kandidatnih list Poslanec Lizzero bo kandidiral v Vid-Pordenonu, Gorici in v Bellunu mu, RIM, 15. — Predsednik vlade Moro je danes sprejel predstavnike združenja mučencev med odporniškim gibanjem, katere je vodil predsednik Azzarita in ki je predsednku vlade izročil spominsko medaljo v zvezi s padlimi v Ardeatinskih jamah. Politične stranke mrzlično zborujejo in sestavljajo kandidatne liste za bližnje politične volitve. Vse kaže, da je edina KPI to delo za- ključila In da je CK sestavil na današnji seji kandidatne liste za poslansko zbornico in senat, pri čemer pa še niso objavili vseh seznamov. Uradno poročilo omenja samo nekatere najbolj vidne predstavnike partije, ki bodo kandidirali v raznih volilnih okrožjih. Poročilo med drugim omenja Maria Lizzera, ki bo kandidiral v Vidmu, Pordenonu, Gorici in v Bellunu. stili poslopje tehničnega ki so ga včeraj zasedli. zavoda, Mauritius zaprosil za članstvo OZN I*eW YORK, 15. - Otok Mauritius, ki je v začetku tega tedna postal neodvisna država, je zaprosii za sprejem v OZN. S sprejemom Mauritiusa bo ta organizacija imela 124 držav članic. Nov veleposlanik ZDA v Italiji NEW YORK, 15. — Senat ZDA je danes odobril imenovanje Gard-nerja Ackleya za novega ameriškega veleposlanika v Italiji. Pred tem je bil Arkley predsednik gospodarskega posvetovalnega odbora pri Johnsonu. NEW YORK, 15. — Pierre Salin-ger, bivši tiskovni ataše v Beli hiši za časa Kennedyja, bo pripravil tedenski televizijski program, ki bo obsegal intervjuje s političnimi o-sebnostmi in ki ga bodo oddajali v raznih državah. Ko je napovedal program z naslovom «Eno uro s Pierrom Salingerjem®, je bivši glasnik Johna Kennedyja dejal, da bo poskusil intervjuvati tudi Fidel Castra in predsednika Naserja. ki naj utrdi pot, ki je bila začrta, na že januarja. Zvečer so tudi objavili poročilo o zasedanju plenuma CK KP CSSR, v katerem se omenja izmenjave vodilnih osebnosti, kar naj predstavlja garancijo za trnovo politiko®. S tem ni še zdaleč rečeno, da je CSSR zapustila socialistično pot, temveč gre za demokratizacijo, ki ima odločno socialistični značaj. V into resu vseh je, da se ne zapade n« ekstremistične pozicije in da se ne dopusti možnosti, da bi si nekdo predstavljal, da se je možno vrniti v položaj, ki je obstajal pred januarjem. Uradno poročilo tudi pravi, da je večina izrečenih kritik «zdrava» in da morajo biti konstantna političnega življenja. Poročilo zaključuje, da bosta češkoslovaška naroda ostala zvesta prijateljstvu s SZ m z ostalimi socialističnimi državami, ki predstavljajo osnovno garancijo za neodvisnost države. VARŠAVA, 15. — Na Poljskem se je položaj nekoliko umiril, študenti v Varšavi so sicer proglasili stavko, ki bo trajala do ponedeljka, in ki ima značaj podpore dela univerzitetne komisije (ki je sestavljena iz študentov in profesorjev) in ki sedaj preučuje okoliščine zadnjih izgredov. Komisija je že objavila kratko poročilo o prvih izsledkih, ki je v ostrem nasprotju s policijskimi vestmi, vendar pa istočasno ugotavlja, da je treba prvenstveno skrbeti za spoštovanje ((socialistične zakonitosti®. Tudi po vesteh iz Krakova in drugih mest prihajajo vesti o določenem pomirjenju, kar vse priča, da na Poljskem ne gre za tako resna in načelna vprašanja, kot so prišla na dan v CSSR. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bodo tudi tukaj sledile določene spremembe v notranjem ustroju. General Vladimir Janko, pomočnik obrambnega ministra CSSR, ki je napravil samomor iiiiiimiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiu PRED 25. OBLETNICO OSVOBODITVE Pri Titu predstavniki Istre, Reke in Zadra Poslanice predsednika Tita raznim voditeljem držav - Kardelj v Kairu BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih delegacijo akcijskega odbora za proslavo 25. obletnice osvoboditve Istre, Reke, Zadra in Lastova, ki je predsednika Tita seznanila s programom proslave in ga zaprosila za pokroviteljstvo. Predsednik Tito je z zadovoljstvom sprejel prošnjo in se zadržal s svojimi gosti v prisrčnem razgovoru, med katerim so ga člani delegacije seznanili z rezultati, ki so jih v njihovih krajih dosegli na raznih področjih v svojih krajih. Predsednik Tito je poslal zadnje dni posebne poslanice voditeljem več držav. Tako so včeraj in danes veleposlaniki Jugoslavije v Avstriji, Tunizu in Pakistanu izročili Titove poslanice, katerih vsebina je neznana, predsedniku republike Avstrije, predsedniku republike Burgibi in predsedniku republike Ajubu Kanu. Zunanjepolitični odbor zvezne skupščine je razpravljal danes o stanju priprav pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in o vprašanjih, ki so v zvezi s tem še vedno odprta. Člane odbora so o političnih gospodarskih in vojaških vidikih pogodbe seznanili zato merodajni strokovnjaki. V razpravi o poročilu državnega tajništva za zunanje zadeve o tem vprašanju so poslanci proučili mož. nosti in potrebe nadaljnjega dela, da bi prišlo do take pogodbe, ki bi ustrezala interesom varnosti in neodvisnosti in gospodarskemu razvoju vseh držav in ki bi učinkovito prispevala k pomiritvi na svetu. Pri tem je posebno poudarjena potreba, da pogodba odpre proces razorožitve in da spodbudi napore za dosego splošne razorožitve. BEOGRAD, 15. — Danes je odpotovala v Berlin na izredni sestanek mednarodnega odbora solidarnosti z vietnamskim ljudstvom Mara Rupena - Osolnik kot zastopnica konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije. Mara Rupena bo ob tej priložnosti Izročila komiteju knjigo s podpisom žena Prištine, katere čestitajo ženam Vietnama za 8. marec, obsojajo imperializem in izražajo solidarnost s pravično borbo vietnamskega ljudstva. Član sveta federacije Edvard Kardelj je danes na koncu svojega obiska v vzhodnoafriških državah prispel na kratek prijateljski obisk v Kairo, kjer se bo, kot se pričakuje, sestal s predsednikom Naserjem in z njim izmenjal misli o predloženi konferenci nevezanih in drugih miroljubnih držav. O tem vprašanju je pretekli teden predsednik republike maršal Tito po i slal pismo predsedniku Naserju. l: E 'im*::* * -25) V NEKEM NUNSKEM SAMOSTANU V LUGflNU Ito/v/ tajna poroka R. Pavone-T. Reno? Teddy je vest zanikal, a je potrdil, da sta z Rito zelo srečna 5 SVOBODO NOVI POLITIČNI, GOSPODARSKI IN RASNI PROBLEMI Od 12. marca vihra na otoku zastava neodvisnega IVlauritiusa Predsednik vlade na otoku Mauritiusu je po razglasitvi neodvisnosti te otoške deželice, izgubljene v Indijskem oceanu 900 kilometrov od Madagaskarja in 300 kilometrov severno od rakovega povratnika, dejal, da bo neodvisni Mauritius povezal svojo usodo z Usodo Afrike In da bo postal član organizacije afriške enotnosti (O AE), OZN in Commonwealtha. Predsednik Ramgoolam vodi stranko neodvisnosti, ki je lani oktobra zmagala na volitvah. Dobila je 39 izmed 62 mest v parlamentu. Nova stranka je nastala po združitvi laburistov, muslimanskega akcijskega odbora in neodvisnega naprednega bloka, že pred volitvami je ta politična skupina obljubila, da bo najkasneje pol leta pozneje Mauritius neodvisen po 158 letih britanske vladavine. In od 12. marca letos vihra na otoku rdeče-modra in rumeno-zelena zastava neodvisnega Mauritiusa. Neodvisnosti niso sprejeli z navdušenjem vsi prebivalci. Medtem ko se je proslave neodvisnosti udeležilo hindujsko in muslimansko prebivalstvo, je večina kreolskega in črnskega prebivalstva, ki šteje kakih 230.000 oseb, ostala ob strani. Kreolci se bojijo indijske večine na otoku in so že pred neodvisnostjo izražali bojazen, kaj bo potem, ko ne bo več na otoku britanskega guvernerja oziroma britanske suverenosti. Zato bo moral predsednik Ramgoolam voditi zelo previdno in modro politiko, da bo bolj ali manj zadovoljil vse rasne skupine na otoku, ki je v tem pogledu zelo pisan. Morda je tudi zato takoj po neodvisnosti poudaril povezanost otoka z afriško celino, čeprav je takoj pripomnil, da zdaj ne bodo prepovedali pristajanja južnoafriških letal, ne prihajanja turistov iz Rodezije na otok. Nova državica s 720.000 prebivalci, ki se naglo množijo, predvsem v indijski skupnosti, preveč potrebuje deviz od turizma, da bi se odpovedala kateremu koli obiskovalcu. Ljudje na otoku z mešanimi občutki gledajo na prihodnost, že zdaj bi se moralo izseliti kakih 200 tisoč prebivalcev, toda stiska bo z leti še dosti hujša, zakaj glavni otok in še nekaj otočkov, ki merijo komaj 2000 kv. km, ne bo moglo preživljati tako številnega prebivalstva. Mauritius je glede na površino eden najbolj naseljenih otokov na svetu. Zato je razumljivo, če Se poln upanja ozira na afriško celino, kjer je dovolj žemlje in prostora za vse. Mauritius je še vedno monokul-tuma deželica. Na leto pridelajo kakih 700.000 ton sladkorja, ki ga večino po posebnem sporazumu in po dokaj ugodni ceni prodajo Veliki Britaniji. Zato se vlada najbolj boji tega, da bi Britanija postala članica EGS. Potem bi tudi za otoški sladkor začele veljati carine, ki jih EGS uveljavlja navzven. Da bi nekoliko spremenili in popestrili kmetijsko proizvodnjo, so poleg sladkorja začeli v zadnjem času gojiti predvsem čaj, tobak in nekaj zelenjave. Na leto nalovijo kakih 2000 ton rib. Industrija je šele v povojih. Na pol industrijski obrati predelujejo melase v alkohol. Majhne tovarne proizvajajo olje, milo, cigarete, mlečne izdelke, sol, apno in opeko. Na otoku si veliko obetajo od priliva turistov. Turizem so začeli resno gojiti leta 1960 in na Mauritius prihaja čedalje več tujih turistov. Podnebje je prijetno in otok zelo lep. Nekateri ga primerjajo z rajem, toda tudi v raju morajo ljudje jesti. Poleg gospodarskih problemov Je najvažnejši rasni problem. V tem loncu se posamezne rase niso stalile, kakor so se Španci in črnci na Kubi, ampak so ostale ločene, včasih celo strogo ločene. Vsaka je ohranila svoje značilnosti, vero in običaje in tako so na otoku poleg katoliških cerkva, pagode, mošeje in razna druga svetišča. Najbolj številni so Indijci, ki so jih kot pogodbeno delovno silo začeli voziti na otok pred dobrimi sto leti. Druge rasne skupnosti dolžijo Indijce, da so krivi za sedanjo «po-pulacijsko eksplozijo«. Indijci sestavljajo dve tretjini prebivalcev. Druga najmočnejša skupina so črnci in kreolci — 230.000 — ki se ukvarjajo z vsemi mogočimi poklici, le na nasadih sladkornega trsa neradi delajo. Med njimi je največ brezposelnih, tisti pa, ki imajo zaposlitev, se bojijo, da jih Indijci ne bi zrinili iz služb. Po številu najmanjša tako imenovana bela plantokracija, lastniki nasadov sladkornega trsa, ki pa so zelo vplivni. Najbolj odrezani — kakih 20.000 jih je — ki pa imajo v rokah vso trgovino na drobno in kreditne ustanove. če se bo gospodarski položaj na otoku poslabšal, se bodo tudi odnosi med plemeni zaostrili. Koalicija treh strank — stranka neodvisnosti — bo skušala čim bolj iz-glajevati nasprotja, toda brez gospodarskega napredka bo nova državna ladijca najbrž zabredla v hude viharje. Kakor številne druge kolonije, ki so v zadnjih letih dobile neodvisnost, tudi Mauritius spoznava, da politična neodvisnost ni tista čarodejna palica, ki lahko naenkrat reši tudi gospodarske tegobe. Te pa so pogostokrat prav tako mučne, kakor je bil mučen boj za politično neodvisnost — ali še bolj. nih poškodb in kršenja cestnoprometnih pravil, zaporni nalog. Nova potresna sunka na področju Debra SKOPJE, 15. — Naprave seizmološke opazovalnice v Skopju so zabeležile danes dva nova potresna sunka na področju Debra: ob 4. uri zjutraj jakosti 5. do 6. stopnje in ob 5.20 jakosti 4. stopnje. Potresi niso povzročili materialne škode. Od 30. novembra lani do danes je na tem področju zabeleženo 1195 potresnih sunkov. Včeraj na progi Madrid - Galicia 26 mrtvih in veliko ranjenih pri železniški nesreči MADRID, 15. — šestindvajset mrtvih je začasni obračun železniške nesreče na progi Madrid-Gali-cia, ki se je pripetila danes ob 13.45. Na progi, ki jo popravljajo, zaradi česar poteka promet le po enem tiru, je potniški vlak «Ter da Galicia«, ki je eden najhitrejših v Španiji, silovito treščil v majhen vagonček za popravilo proge, na katerem so se vozili štirje delavci. Pri trčenju je ogenj zajel dva od štirih vagonov. Na kraju je prišlo 20 reševalnih avtov, ki so ranjence odpeljali v najbližje bolnišnice, kjer so mobilizirali vso bolniško osebje, številne ranjence so odpeljali s kraja nesreče tudi s policijskimi helikopterji. Zaradi velikega števila hudo ranjenih, potnikov, ni izključeno, da se bo število smrtnih žrtev še povečalo. Ameriško podzemlje in sicilska mafja na zatožni klopi v Palermu. Pogled na nekatere «debele ribe» tihotapstva mamil, ki so padli v roke pravici: Magaddino, Bonventre, Scandarlato in Plaia Zaradi slikanja z ladje V Šanghaju aretiran angleški novinar HONG KONG, 15. — časnik «South China Morning Post« javlja, da so kitajske oblasti v Šanghaju aretirale na poljski ladji ((Hanoj« nekega angleškega novinarja in šefa natakarjev. Do aretacije pod obtožbo, da sta napravila nekaj slik, je prišlo 1. marca, ko je bila ladja v šanghajskem pristanišču. LONDON, 15. — Foreign Office je danes javil, da britanska diplomatska misija v Pekingu poizveduje o aretaciji angleškega novinarja. Isti vir danes ni mogel potrditi vesti. Govori se, kakor omenja tudi «Daily Telegraph«, da gre za neodvisnega novinarja Normana Barrymaina, ki stanuje v Singapuru. Po londonskem časniku je poljska ladja priplula v ponedeljek v Hong Kong brez omenjenih oseb. FORT DEVENS, 15. — Poročnik ameriške vojske Dennis Morriseau, katerega so v nedeljo aretirali ko je v uniformi hodil pred Belo hišo in nosil transparent z napisom «120 tisoč mrtvih in ranjenih. Zakaj?«, je sedaj v strogem zaporu v pričakovanju prijave prekemu sodu. častniku bodo sodili tudi zaradi upora, ker ni hotel oditi z letalom v Fort Jackson, kjer bi moral po- INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE GORENJSKA V Bohinju bo hotel Pod Voglom zaseden do 17. marca. Dovolj pro štora je v zasebnih sobah. Smuka na Voglu je še vedno ugodna. Tudi na osojnih pobočjih v dolini je še sneg za smučanje. V Kranjski gori je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah; samo hotel Slavec je zaprt. Dovolj prostora je v Podkorenu in v Gozd Martuljku. Na Vršiču je prostor v Erjavčevi koči. Tičarjev dom je zaprt. Koča na Gozdu in Mihov dom pa sta odprta samo ob sobotah m nedeljah. Cesta na Vršič je plužena do Koče na Gozdu. Na vseh smučiščih je še dovolj snega. V Planici je dovolj prostora v zasebnih sobah in v zasebnih gostilnah. Planinski dom na Goški ravni na Jelovici je vedno oskrbovan. Snega je 60 cm, cesta je plužena in prevozna. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih. Prostor je na Planini Pod Golico, v Domu Pod Golico in pri zasebnikih v okolici Jesenic. Dovolj prostora je v Trbižu, Podljubelju in na Ljubelju. Planinska koča na Kriški gori je odprta samo ob sobotah in nedeljah. Dom na Zelenici ima še dovolj prostora. Dovolj prostora je v Kranju, na šmarjetni gori, na Joštu, v Preddvoru, na Jezerskem in na Krvavcu. Samo brunarica v Tihi dolini na Krvavcu bo do 17. marca zasedena. Zimsko kopališče v Kra- sečati vadbeni tečaj. C0SA N0STRA IN MAFIJA NA ZATOŽNI KLOPI Obtoženi se zagovarjajo: vsi nedolžni in pošteni FIRENCE. 15. — Corrado Pani, ki je 8. decembra lani zakrivil na «autostradi. del sole« prometno nesrečo, pri kateri je izgubil življenje njegov prijatelj mladi milanski in-dustrijec Cesare Spadacini, se je danes javil v spremstvu odvetnika zaporu. Proti njemu je namreč sodišče izdalo zaradi obtožb nenamernega umora, nenamernih teles- PALERMO, 15. — Včeraj se je začel proces proti 17 osebam, v glavnem Američanom italijanskega porekla, ki so v zadnjem obdobju s sicilijansko mafijo organizirali zelo donosno tihotapstvo mamil. Na zatožni klopi so manjkali nekateri večji grešniki, ki jih sodijo v odsotnosti, drugi pa so zaradi bolezni ostali raje v toplih ambulantah zaporov kot da bi se pokazali z ukle-njenimi rokami radovednemu občinstvu, ki je do kraja napolnilo sodno dvorano. Proces se je začel s porazom o-brambe, ki je zahtevala razveljavitev procesa. Sodišče pa je presenetljivo poklicalo na pričevanje znanega ameriškega gangsterja italijanskega porekla Josepha Vala- PONOČI NA K0RZU M. D AZEGLI0 V TURINU ■ - - . .1 '■ iM.lt.n . ■. Trije streli iz samokresa mlademu tekmecu v ljubezni Strelec v zaporu, ranjenec v resnem stanju v bolnišnici TURIN, 15. — Preišnjo noc je 27-letni Carmelo Zignale, stanujoč v Turinu, sproži! tri strele iz samokresa in resno ranil 20-letnega Maria Gallino, katerega so v resnem stanju sprejeli v bolnišnici S. Gio-vanni. Medtem ko je ranjeni Galli-na imel še toliko moči, da je ustavil karabinjerski avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, je Zignale zbežal, vendar so ga kmalu izsledili in aretirali. Preiskovalni organ; so kaj kmalu ugotovili vzroke poskusnega umora. Protagonisti zadeve so trije Sicilijanci, ki stanujejo v Turinu: Carmelo Zignale iz Catanie, njego-21 letna zena Alfina Cossaro, prav tako iz Catanie, in njen 20-let-' ljubimec Mario Gallina iz Calta-nissette. Zakonca Zignale imata dva otroka: 4-letno Pier. in komaj 18 mesecev starega Orazia. Zignale in žena sta se v zadnjem obdobju precejkrat sprla, ker je Carmelo odkril, da je njegova žena navezala stike z njunim sosedom Gallino. Zi- gnale se je sicer pobo.tal z ženo, ki mu je obljubila, da se ne bo več sestajala z Gallino. Mož se je hotel prepričati o odkritosrčnosti žene. Včeraj je z izgovorom, da gre na delo, odšel z doma. V resnici pa se je takoj vrnil domov, kjer je naše! le oba otroka. Ko je hodil po stopnicah je opazil odprta vrata kleti Stopil je v notranjost in je v tem: opazil ženo z Gallino. Mladenič je ušel, med možem in ženo pa je nastal prepir, ob koncu katerega je tudi mlada žena zbežala in se zatekla k sorodnikom. Zignale pa se je oborožil s samokresom in se s kolesom odpravil na iskanje tekmeca. Našel ga je na Korzu Massimo d’Azeglio, kjer je prišlo med njima de ostrega prepira, ki ga je Zignale prekinil s tremi streli iz samokresa. En zadetek se je ustavil tik pred srcem, drugi pa se je zaril v desno roko. Ranjenec je ustavil karabinjerje, ki jih je spremil, dokler niso aretirali Zi-gnaleja. chija, ki je prvi odprl usta in izblebetal FBI vse skrivnosti podzemlja in še posebej kriminalne organizacije «Cosa nostra«, ki je imela svoje prste vmes, kjerkoli se je dalo z lahkoto zaslužiti, če bo Va-lachi prišel v Italijo je seveda veliko vprašanje. Moz je namreč na varnem za rešetkam, v Ameriki in verjetno ne bo hotel tvegati vožnje čez ocean, ker ve, da bi ga lahko njegovi bivši pajdaši med potjo prav gotovo skušali iz maščevanja spraviti s tega sveta. Včeraj je sodišče začelo z zasliševanjem obtožencev, katerim je pogledalo globoko v žep, da bi ugotovilo, kako so prišli v kratkem času do bajnega premoženja. Jasno je, da so vsi zanikali obtožbe. Vincent Martinez n. imel nikoli stikov s podzemljem, temveč je šel v Ameriko le iz turističnih razlogov, da bi zvabil ra Sicilijo tiste, ki so se na njej rodili. Diego Pia ja, pokrajinski svetovalec PLI v Trapa-niju, ni poznal gangsterjev in je dd bogastva prišel s kupovanjem in prodajo vseh mogočih predmetov. Ista pesem iz ust njegovega zeta Giuseppa Magaddina, občinskega svetovalca PLI v Castella-mare, čigar oče je pravočasno zavohal nevarnost in je izginil brez sledu, doider ga niso videli s strojnico v rokah v neki newyorški restavraciji, kjer j,. «Cosa nostra« izločila tri izdajalske člane. Izredno zanimive so bile izjave Rosaria Vitalita, o katerem je predsednik sodišča opozoril, da so na Silvestrovo leta 1937 v Brooklynu streljali nanj. - To je bilo streljanje za šalo,« je odgovoril možakar, ki seveda ni hotel povedati, da je bilo streljanje nanj v vzročni zvezi z umorom njegovega znanca gangsterja Maniscalca, ri( česar je prišlo nekaj dni prej. Proces se bo nadaljeval jutri, Josepha Vaiachija in druge ameriške priče pa bodo zaslišali, tako je da nes sklenil predsednik sodišča La Ferlita. 30. aprila. Za operiranega dr. Blaiberga Še ni prišel čas povratka na doni CAPETOVVN, 15. — Kirurg Christian Barnard je nekaj ur po povratku iz tujine pregledal v bolnišnici «Groote Schur« dr. Philipa Blaiberga, kateremu je 2. januarja letos zamenjal srce. Vse kaže, da dr, Blaiberg še ne bo zapustil bolnišnice kot se je že govorilo. Skupina zdravnikov, ki je sodelovala pri operaciji Blaiberga, se bo verjetno sestala v nedeljo in bo šele tedaj sprejela sklep. Med tiskovno konferenco je Barnard izjavil, da je pripravljen za novo operacijo zamenjave srca. Iz dobro obveščenih krogov se je danes zvedelo, da bi lahko Blaiberg že jutri zapustil bolnišnico. NEW YORK, 15. — Južnoafriška pevka Miriam Makeba je izjavila, da se bo v najkrajšem času poročila z aktivistom gibanja za ((vlado črncem« odv. Carmichaelom. Pevka, ki je ločena od južnoafriškega pevca Hugha Masakela, ima 35 let, njen zaročenec pa 27. LUGANO, 15. — Rita Pavone in Teddy Reno sta danes popoldne prispela v spremstvu njene matere in njegovega očeta v Lugano. Vsi so stopili v poslopje samostanskih sester, kjer naj bi prisostvovali verskemu obredu. Tu naj bi se Pavone in Reno poročila. Eni vedo povedati, da ni bilo nobenega obreda, drugi pa trdijo, da sta si pevka in njen «manager» izmenjala prstana. «Tajna poroka Rite Pavone in Teddyja Rena?« je naslov časnika iz Ticina, ki ga bo objavil v jutrišnji številki, z vestjo o domnevni zvezi. Kljub tajnosti so nekateri fotografi ovekovečili par, ko je pri- hajal iz nunskega samostana v Ul. P. Luchini v Luganu, kjer naj bi se malo prej v prisotnosti nekaterih ožjih sorodnikov in intimnih prijateljev poročil v največji tajnosti. Teddy Reno je seveda zanikal vest. * * * MILAN, 15. — Teddy Reno in Rita Pavone sta popoldne prispela v Milan, kjer sta se nastanila v nekem hotelu v središču mesta. Na vprašanje kaj meni o vesteh o njegovi poroki s Pavonejevo, je Tedd.v Reno odgovoril: «Ne bi rad ničesar komentiral. Lahko rečemo le, da sva Rita in jaz zelo srečna.« Pogled na del razstavnega prostora 38. avtomobilskega salona, ki so ga otvorili v torek v Ženevi nju je odprto vsako sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo. V Škofji Loki in v Loški koči na Starem vrhu Je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Poljanski in Selški dolini in v Litostrojskem domu na Soriški planini. Na Starem vrhu in na Soriški planini je še dovolj snega za smučanje. Prireditve: V hotelu Zlatorog v Bohinju imajo vsako soboto in nedeljo ples. Vsako soboto je tudi ples v hotelu pod Voglom. V Planici bodo imeli 17. marca dopoldne tekmovanje v smuških tekih na 15 km za ((Rožičev memorial«. Na Jesenicah imajo v Kazini 16. marca zvečer študentski ples. Danes imajo v hotelu Pošta na Jesenicah plesno zabavo. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Kopru je dovolj prostora » obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v Izoli, Portorožu in Piranu. Kompas v Kopru izdaja letne dovolilnice za podvodni ribolov. Dovolj prostora je v Novi Gorici, V Bovcu, Kobaridu, Tolminu in Ajdovščini. Dovolj prostora je v Idriji, na Vojskem in v zasebnih gostilnah v Cerknem. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani bo do 18. marca zaseden hotel Turist. Hotel Ilirija bo zaseden 18., 21. in 22. marca. Zvezni center za gradbene inštruktorje pa bo imel prostor samo 17. marca; v ostalih dneh bo zaseden. Zaseden je tudi hotel Ljubljana transport. Prostor je v hotelih Lev, Slon, Union in Bellevue. Dovolj prostora je v Kamniku, Kamniški Bistrici in Domžalah. V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Litiji je še prostor. Prostor je tudi v vseh planinskih in turističnih postojankah v Zasavju. Dovolj prostora je na Rakitni, Vrhniki, v Logatcu in Ži-reh. V Cerknici in okolici je povsod dovolj prostora. Počitniška skupnost Alpe Adria sporoča, da ima prostor v svojih objektih v Portorožu, Kranjski gori in na Me-žakli; dnevni penzion v Portorožu stane 25 N din, v Kranjski gori in na Mežakli pa 22. N din. Prireditve: V četrtek, 21. marca bo v dvorani Tivoli ekshibicija najboljših drsalcev sveta. V Mali galeriji v Ljubljani razstavlja slikar Andrej Jemc. V slovenskem etnografskem muzeju je odprta razstava, ki prikazuje lončarstvo na Slovenskem. V mestnem muzeju tf Ljubljani je odprta razstava pod naslovom ((Stanovanjska kultura v bidermajerski dobi v Ljubljani«. DOLENJSKA V Novem mestu je dovolj prostora v hotelih Kandija in Metropol. Prostor je. na Otočcu, v Krškem, Črnomlju, Metliki in v motelu v Trebnjem. V Dolenjskih in Cate-ških toplicah je še dovolj prostora. V šmarjeških toplicah je odprta samo restavracija in notranji fazen. Prostor je v planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gori in Gospodični na Gorjancih. ŠTAJERSKA V Celju, v Savinjski :n Logarski dolini je povsod dovolj prostora. Odprto je tudi preurejeno gostišče na Starem gradu nad Celjem. Dovolj prostora je v Mozirski koči, na Svetini, na Slemenu in na Gori Oljki. V Mariboru in na Mariborskem Pohorju je dovolj prostora. Prireditve: Olepševalno turistično društvo v Celju prireja skupno z zdravniškim društvom 16. marca zvečer v Narodnem domu «valčkov večer«. V Rogaški Slatini imajo soboto In nedeljo ples V Kompolah pri Celju razstavljata kipar Aleksander Kovač in slikar Jože Svetina. KOROŠKA V Slovenj Gradcu je prostor v obeh hotelih. Dovolj prostora je v Mežici, Dravogradu in Radljah ob Dravi. V črni na Koroškem je prostor v hotelu Planika. Dovolj prostora Je tudi v Koči na Smrekovcu in v gostilni Jeki v Koprivni. Pri Ravnah na Koroškem je prostof v hotelu Rimski vrelec in Smučarski koči. .....povozil pešca in ga pretepel MILAN, 15. — Nesramni avtomobilist Je ne samo povozil pešca, ki mu je prečkal cesto, temveč ga je tudi pretepel. To se je zgodilo prejšnjo noč v Drevoredu Molise, kjer je do sedaj še neznani avto mobilist podrl na tla 66-letnega Ruggera Rampollija. Avtomobilist se je sicer ustavil, vendar mu ni nudil pomoči. Nasprotno. Jezen, ker se je pešec drznil prekoračiti cestišče, se je spravil nanj z vso vnemo, ga pretepel in ga pustil na cedilu. Rampollija so spremili v bolniš-nioo, kjer so mu ugotovili poleg udarcev po glavi tudi številne odrgnine in zlom roke. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi nesramneg* avtomobilista. V nedeljo na II. kanalu TV Intervju s kozmonavtima Leonovim in Mc Divittom RIM, 15. — V nedeljo ob 21.15 bo na drugem kanalu v rubriki «Oriz-zonti della sclenza e della tecnica« intervju dveh kozmonavtov: sovjetskega polkovnika Alekseja Leonova, ki je za 10 minut zapustil «Vozhod H.» in ameriškega polkovnika Jamesa McDlvitta, ki je upravljal ((Gemlni 4.». Intervju sicer napravljen v različnih obdobjih, ko sta bila kozmonavta v Rimu, bo izredno zanimiv, ker bosta vsemirska pilota izpovedala kaj se jim je dogajalo med poletom. Klegantni profil Igralke Marie France Boyer, Id z uspehom nastopa v filmu »Zeleni travnik ljubezni« Živeli na prosiem, na svežem zraku. Vi in vaši otroci. Končno! Današnja moda ie bolj sproščena, neprisiljena, pripravna za sleherno priložnost dneva Danes velja bolj pozoren okus za vse, kar damo nase. Naše modne kolekcije, naše opreme za izlete, šport, za naše ali pa «... i miri coloriiii...» Pa še nečesa se spominjam! Spomnim se čudne navade, predvsem mojega deda in babice Kariž. Tiste dni okoli sv. Jožefa so nas otroke vedno strašili z neko babo, ki baje prebiva stalno v Ključu in mimo katere bomo morah, ko bomo šli v Ricmanje. »Baba« — so trdili — je stara in grda, škrbasta in umazana, pa jo bomo morali kljub temu ooljubiti. Rekli so celo, da bo dvignila krilo in ji bomo morali poljubiti...! Seveda, ko smo šli v Ricmanje — in pred pol stoletja je bil tja velik naval — nismo nikoli srečali «babe« in zato smo vedno manj vanjo verjeli. Toda ded in babica se nista dala ugnati in njima so pomagali pri ponavljanju te pravljice še razne strine in strici. Na to «babo» bi verjetno pozabila, kot na nekaj nepomembnega in tudi neprijetnega, že zaradi neokusnega načina, kakor so nam jo prikazovali, da mi je ne bi bil poklical v spomin pri čitanju njegove zgodovinske knjige (Trst in okolica, zgodovinska slika) Matija Sila. Sila piše na 35. strani: »Istotako se nahajajo sledovi ženskih poganskih božanstvih preneseni na krščan. svet. povsodi med Sto v. v Primorju bivajočimi. Zlata baba ali Jaga baba, je bila kot mati bogov češčena in odziva se Materi božji. Poseben praznik je bil spomladi, ko so jagljiči (primula, trobentice) cveli, sedaj prenesen na Mater božjo »Ognjenico« ali Glavnenico« dne 25. marca.« On sicer v svoji knjigi^® -omenja izrecno te »babe« iz Ključa, ko pripoveduje o ženskih poganskih božanstvih, vendar je v meni obudil sum, da bi ta sedaj namišljena Peli nam bodo Pevski zbor «Primorec» v Trebčah, po večletnem premoru, zadnja tri leta redno deluje. V sedanji zasedbi šteje 35 pevcev, ki jih vodi prof. Oskar Kjuder. Zbor je imel samostojne nastope v Trebčah, na Opčinah, v pri Korošcih, v tržaškem toriju, snemal za radio, nastopal na komemoracijah padlih, sodeloval na kulturnih prireditvah in na shodih delavskvi strank, gostoval v matični domovini in ponesel slovensko pesem tudi med Italijane. Križu, Avdi- Tudi v Križu sega pevska tradicija v prejšnje stoletje. 90-član-ski mešani pevski zbor uLjudski oder» je bil ustanovljen leta 1898, približno takrat pa je deloval tudi 30-članski moški zbor «Skala». Takoj po koncu prve svetovne vojne so Križani ustanovili zbor »Vesna«, ki deluje še danes. Po zadnji vojni je v Križu deloval še zbor «Albert Sirk« nekateri njegovi pevci so se pridružili sedanjemu moškemu zboru tVesnat, ki šteje 25 pevcev. Od leta 1949 vodi zbor domačin Frančko Žerjal. »baba« utegnila v davnimi nekaj pomeniti. Nisem se zanesla samo na svoje mladostne spomine in na pripovedovanje svojih domačih, začela sem poizvedovati tudi pri drugih, najprej pri Sv. Ivanu. Precej Sve-toivančanov mi je potrdilo, kar sta mi ded in babica pravila o »babi«, da so pred prvo svetovno vojno stari ljudje res to pripovedovali. Poizvedovala sem potem tudi pri ljudeh izven Sv. Ivana in tako mi je Srečko Grgič s Padrič pripovedoval, da so pri njih na Pa-dričah, ko je on bil še majhen, vedno rekli, da bodo na Jožefovo šli v Ricmanje in bodo v Ključu, pri studencu, »žagali babo«. Pripomnil je: Vsako leto so tako pravili, zato sem radovedno čakal, da bi nekaj takega videl, pa se ni to nikoli zgodilo. ■iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMimniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Novo na knjižnem trgu Tri Kreftove drame v knjigi V času stoletnice slovenskega Dramatičnega društva so tudi slovenske založbe dale domači dramatiki večji poudarek. In tako je tudi Mladinska knjiga izdala v zbirki Kondor v eni knjigi tri drame Bratka Krefta in to Celjske grofe, Veliko puntarijo ter Kranjske komedijante. Vse tri s spremno besedo Dušana Moravca. Bratko Kreft je danes že preveč znan slovenski dramatik, pisatelj, esejist in odrski ustvarjalec, da bi ga bilo treba posebej predstavljati. Zato tudi Dušan Moravec v svoji spremni besedi h knjigi treh dram ne govori o pisatelju temveč samo o Kreftovih delih. O njih pa ugotavlja, da govore o enem najtrdnejših vzponov slovenske književnosti, namenjene gledališkemu odru v obdobju med obema vojnama. Vsa trt dela so namreč nastala v času med obema vojnama v letih 1932 do 1940, ko je bil Bratko Kreft režiser Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, obenem pt kot pripovednik, dramatik, ese jist, režiser in javni delavec do bro znan tako slovenski javnosti kot policiji. Zato ms-tudi ne preseneča. da je bila Kreftova Velika ptmtarija, v Lmbljani prepovedana, čeprav., je pplp prej izšla v knjigi. Pa tudi drama o Celjskih grofih, v katerih je Kreft celjske grofe predstavil kot tuje fevdalce, katerim je stoletja robotalo naše ljudstvo, ne pa kot grofe, ki bi bili nosilci slovenskega ali celo jugoslovanskega nacionaliz-ma, je vzbudila precej polemik, čeprav je bila drama zlasti od marksistične kritike, izredno u-godno ocenjena. Dušan Moravec podrobno karakterizira vsa tri dela, ugotavlja njih idejne in estetske vrednote ter daje tudi podatke o uprizoriivah posameznih del doma in tud• izven Slovenije. Za Celjske grofe ugotavlja Dušan Moravec, ko< rečeno, da so grofje prikazani v docela drugačni luči, kot so jih skušali prikazati drugi avtorji pa tudi zgodovina, da pa je sicer ta Kreftova drama ena najzahtevnejših, pa tudi najpovularnejših del domačega gramskega sporeda. Velika puntarija, drama o kmečkih uporih, zaradi objektivnega prikaza zgodovinske stvarnosti in revolucionarnosti ni smela na oder o stari Jugoslaviji vse do osvoboditve. Za Kranjske komedijante pa ugotavlja Moravec, do predstavljajo najvedrejšo, najčistejšo in najlepšo slovensko komedijo. Knjige zbirke Kondor so namenjene predvsem dijaški mladini. Njej bi morda poleg Moravčevega uvoda bila koristna še dodatna spremna beseda z razlago besedila. Moravec se namreč bolj omejuje na prikaz idejnih in estetskih vrednot vseh treh dram, na zgodovinske podatke o nastanku in uprizoriivah del. ne pa na vsebinsko razlago, ki je dijakom predvsem potrebna Tako bo izdaja koristila morda še bolj za odrske uprizoritve kot pa za študij slovenske dramatike Toda tri tako pomembne in toliko igrane drame enega samega avtorja v knjižni izdaji, pa pomenijo vendarle dosti. Sl. Ru. v nekem grmovju. iMMiiini»iiiiiiiiimiiiniiimii||I|||||||||||||„imiM,IIIIII111Imil||U1|II||m|mi|1|I||1||(||||11||1(||||M||||(||n|1|| To »babo« sem nekoč popolnoma slučajno omenila Anici Udovič, ko sva se ob neki priložnosti peljali skozi Ključ. V moje veliko začudenje, je vedela tudi ona zanjo. Njeni starši so bili namreč iz Vremske doline, eden iz Škofelj, drugi iz Famelj, pa mi je povedala, kaj so o babi govorih v vsej Vremski dolini. O tej «babi», je pravila Anica, so vedeli vsi ljudje s Krasa in Brkinov, tja gor do Postojne. Iz vseh teh krajev so takrat ljudje vozili v Trst drva, krommr in sadje. Vozarili so po navadi ponoči, proti jutru so se pa ustavljali v Ključu, bodisi da so odpočili živino, jo nakrmili in napojili, bodisi, ker so nekateri spali na vozovih, da so tudi sami sebe deli v red in se umih pri studencu, oziroma vodnjaku. Otroke, Ki so jih včasih jemali i seboj, posebno če so jim nameravali kupiti obleko, čevlje ah klobuk in to po navadi ob birmi, so pa strašili z «babo» kakor pri nas. »Ah si že bil kdaj v Trstu?«, so vprašah otroka. Če je otrok zanikaj, pa so nadaljevali: «Kar pripravi se, ko boš prišel v Ključ, bo tam stara, umazana in smrkava «baba«, pa jo boš moral pihati v...!» Seveda se je mala prestrašena žrtev ozirala po »babi«, ki naj bi že stoletje čuvala studenec v gaju, in se kar oddahnila, ko te ni bilo nikjer. Toda pripovedovanje o «babi» ni prenehalo. Da je bilo možno neko češčenje «babe», potrjujejo tudi okoliščine, kjer se je ta baje nahajala. Predvsem je prebivala ob studencu na «gradišču«, to je ob griču, ki je zabeležen na zemljevidu «gradišč», ki jih italijanski zgodovinarji imenujejo «castelheri». Verjetno je okrog studenca nekoč bil gaj. Studenec je bil pozneje obzidan in kolikor se točno spominjam, je bil pozneje na istem mestu skrbno obzidan vodnjf »Štirna«, kjer so se vozniki u. L > jah in napajali živino. Pa tv i potniki in romarji so si tam gasili žejo. Da so se nekatere šege in navade iz poganske dobe ohranile in se niso dale docela izkoreniniti potrjuje pisanje Matije Sile, ki je verjetno obširno proučil vso to snov. Sum, da so ljudje iz Brega, mislim iz Doline, Boršta, Ricmanj pa do Katinare, ohranili še v 18. in 19. stoletju precej poganskih navad, potrjuje mala brošurica, ki sem jo tudi po golem naključju dobila v roke. Natiskana je bila v Trstu leta 1827 v njej pa so opisani «čudeži«, ki so se dogajali leta 1749 v Riemanjih. Te »čudeže« je opisal dolinski župnik leta 1827. v za tiste čase kar lepi slovenščini. Omenjena knjižica ima naslov: cKratki sapopadik lepih zhu-deshou velkiga Patriarha in rednika Kristusovega Svetega Joshefa k’so jih popisali gospod fajmashter s’Doline de so se godile V’ Zirkvi. S. Jurija V' Rizmanih per oltarju S. Joshefa v’ leto 1749 — V’ Ter-stu Jannes Marenigh natiskavez 1827.» »Čudeži«, ki so se dogajali tistega leta v cerkvi sv. Jurija v Riemanjih, niso dandanes nerešljiv problem. Luč, »lampa«, ki po navadi gori pred oltarjem in ki se imenuje »večna luč«, se je sama od sebe prižigala. Prvi »čudež« se je zgodil na Jožefovo, potem 24. marca, to je na predvečer M. B. Ognjenice, ki jo omenja Sila, potem še na Jurjevo in se je še večkrat ponovil v tistem letu. Vsi ti »čudeži« so postali povod velikih cerKvenih manifestacij, katerih se je poleg misijonarjev u-deležil sam ted^nij škof Piccardi. Imeli so pa ti »čudeži« jasen namen, podčrtati važnost krščanskih svetnikov in seveda odpraviti malikovanje. p. k. Pred kratkim so v vseh naših prosvetnih društvih imenovali društvene referente za zgodovino in etnografijo. Zgornji članek je delo take društvene referentke. T® omenjamo za zgled in spodbudo. AVELLINO, 15. — Ropi umetnin so tako rekoč na dnevnem redu. Včeraj so policijski organi končno prišli do dragocenega kipa Efeba, dela grškega kiparja Fidiasa, danes pa so karabinjerji aretirali v bližini Avellina 18-letnega France-sca Ferraiola, ki je pred nekaj dnevi skupno s trem' pajdaši vdrl v stanovanje posestnika Alfonsa Giordana in mu odnesel več dragocenih slik in keramik. Štirje mladeniči so se taka rekoč poklicno ukvarjali s tovrstno dejavnostjo na področju Avellina in Salerna. Ukradene predmete so našli OVEN (od 21.3. do 20.4.) Temeljito napredovanje v vsakem pogledu. Bodite resnično dober prijatelj svojim prijateljem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Krepko pljunite v roke, da bi čimprej izpolnili svojo važno nalogo. Vsestransko podprite najmlajše. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z nekim potovanjem v tujino si boste zagotovili potrebno denarno vsoto. Brzdajte svojo naglo naravo. RAK (od 22.6. do 22.7.) S tem, da boste pomagali prijatelju, boste koristih tudi sebi. Priložnostni čustveni uspehi so nezanesljivi. LEV (od 23.7. do 23.8.) Z denarjem bodite danes nadvse previdni. V^družini bo padlo nekaj ostrih be- DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Neka skoraj nepoznana oseba vam bo po magala iz zagate. Obnovite čimprej neko staro tovarištvo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10 Nihče se ne navdušuje nad nekii vašim podvigom, zamislite se ns tem. Brez oklevanja priznajte sv je napake. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11 Skušajte ustvariti takšne delovr pogoje, ki bodo spodbujali vas i sodelavce. Živčna napetost. STRELEC (od 22 11 do 20.12.) I koristite izkušnje, ne posnemajte f tudi metod svojih predhodnikov. P: zite se neke ženske KOZOROG (od 21 12. do 20.1 Opravili boste neko delo tako, d vam bodo za dali Prevec ste di bri do nekega sorodnika. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Nel vaš konkurent je bolj prebrisai kot mislite. Bodite bolj realni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izločil iz svoje srede osebo, ki samo sple kari Nikoli ne zatajite svoje čl< v ekoljuonosti. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,1, najnižja 7,8, ob 19. uri 10,2 stop,, vlaga 75 odst,, zračni tlak 1007,9 pada, veter 10 km jugozahodnik, nebo 5 desetink pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevu lit Danes, SOBOTA, 16. marca HILARIJ Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12. — Dolžina dneva 11.57. — Luna vzide ob 20.36 in zatone ob 7,02. Jutri, NEDELJA, 17. marca JERICA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Razprava o vsedržavnem natečaju za ureditev zgodovinskega dela mesta Zavrnjene žaljive trditve misovca Giacomellija proti komunistu Guttaru Z glasovi strank leve sredine, li-. beralcev, in misovcev je bil na lir. sinočnji seji občinskega sveta odobren sklep, ki določa 17 milijonov lir za vsedržavni natečaj za zamisli o podrobnostnem načrtu za ureditev zgodovinskega dela mesta. 0 tem sklepu se je vnela obširna in včasih precej ostra razprava, ne toliko o značaju natečaja, kolikor, o tem, da je v komisiji, ki mora odločati o natečaju, tudi predstavnik združenja gradbenih podjetij, ki je poklonilo občini 5 milijonov lir za ta natečaj. Najprej sta svetovalec Pincherle (PSIUP) in Cuffaro (KPI) menila, da ni primemo, da je v tej komisiji predstavnik ljudi, ki so tudi neposredno zainteresirani na vprašanjih, ki jih bo obravnavala komisija. Cuffaro je svoje stališče utemeljil tudi s tem, da predstavnik gradbenikov lahko tolmači v komisiji le koristi gradbenih podjetij, ki so zainteresirana na stav-biščih v mestu. Zato ne bi smel biti v komisiji. Ta njegova ugotovitev je nalete la na odpor pri liberalcu Trauner-ju, socialistu Callegariju, misovcu Gefter-Wondrichu in misovcu Giacomelliju, ki so odločno zagovarjali prisotnost v komisiji predstavnika gradbenih podjetij. Bolj prožno pa je odgovoril Cuffaru demokristjan Rinaldi, ki je poudaril predvsem, da je odbor sprejel v komisijo tudi omenjenega predstavnika, ker meni, da je treba o tem vprašanju slišati mnenje vsega mesta. Ozračje v dvorani se je razgrelo, predvsem ko je misovec Giacomelli očital Cuffaru, ali se ne spominja, kako je v dvorani branil gradbenika Zinija. Cuffaro je takoj zavrnil to obtožbo in zahteval, naj takoj prekliče neresnično trditev. Ker je župan videl, da je obtožba misovca resna, je o zadevi spregovoril in izjavil, da je prav Cuffaro na eni od preteklih sej vprašal župana, ali je in kako je občinski odbor zaščitil koristi občinske uprave v sporu z gradbenikom Zinijem. Prav to Cuffarovo zanimanje, je poudaril župan, je značilno za njegovo stališče do o-menjenega gradbenika. Čeprav je župan jasno dokazal neresničnost žaljive trditve misovca, je Cuffaro zahteval, naj Giacomelli na prihodnji seji javno prekliče, kar je izje til. 1 bčinski svet je sinoči odobril ti i dva sklepa o obnovitvi javne re* vetljave v mestu za skoraj 348 milijonov lir del, v okviru načrta, da se do 15. oktobra popolnoma obnovi razsvetljava v vsem mestnem središču, na obrežju in vzdolž glavne poti, ki pelje skozi mesto od Barkovelj do Montebela. Za vsa ta dela bodo porabili 740 milijonov, Pokrajinski veterinar dr. Scherli premeščen v Rim Dr. Vittorio Scherk, ki je bil od leta 1945 pokrajinski veterinar v Trstu, zapušča zdaj svoje službeno mesto pri nas, ker mu je bila dodeljena višja funkcija na glavnem ravnateljstvu za veterinarsko službo pri ministrstvu za zdravstvo v Rimu. Na deželi razgovor o delih za tovarno «GMT» Na deželnem odborništvu za javna dela sta se sestala odbornik Ma-sutto in predsednik ustanove EPIT odv. Sacerdoti. Razpravljala sta o problemih glede gradnje infrastruktur za tovarno «GMT» pri Boljun-cu, posebno pa glede gradnje cest in železnice ter izkopov za pripravo gradbišča. Kakor je znano, so bili zadevni načrti že predstavljeni deželi za odobritev potrebnih finančnih sredstev. Odbornik Masut-to je zagotovil, da se bo za zadevo zavzel, tako da se bodo dela lahko čimprej začela. ...........................................mm.......................................iiii.iimimimim,,.„„„„.. MED SINDIKATI IN DEŽELNIM ODBOROM Dr. Vittorio Scherli je dobro znan med našimi kmeti, zlasti seveda med živinorejci, in ima velike zasluge, posebno za asanacijo goveje živine, za katero se je vneto zavze- VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU Razgovor o turistični dejavnosti in raznih prireditvah v Sesljanu Razpisali so nagradni natečaj za najboljše članke o turizmu na sesljan-ski obali - Porast prihodov jugoslovanskih turistov v lanskem letu V dvorani časnikarskega združe-, lijaščini in nemščini, 6. julija bo nja je včeraj predsednik avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu Remigio Lenarduz-zi imel razgovor s časnikarji in turističnimi operaterji, katerim je obrazložil I. mednardoni časnikarski natečaj «Pokal bela dama», ki ga je razpisala omenjena ustanova z namenom, da se v dnevnikih in v drugih listih, po radiu in televiziji prireditev za otroke, 14. julija bo otvoritev mednarodne razstave turističnega plakata, 21. julija jadralne tekme, 28. julija razstava in prodaja izdelkov obrtnikov iz naše dežele, 4. avgusta izvolitev miss Furlanije Julijske krajine, 11. avgusta vaška šagra in nagrada «ex tempore* v Devinu, 15. avg. mednarodni fotografski natečaj, 25. av- gusta velika šagra v ribiškem naselju, 7. septembra koncert cerkve- Dosežen postopka sporazum o spremembi o deželnem načrtovanju Deželni tajniki vseh treh strank leve sredine izrazili zadovoljstvo nad sklenjenim sporazumom Predvčerajšnjim je bil v Vidmu drugi sestanek med predsednikom deželnega odbora Berzantljem in deželnimi tajniki sindikalnih organizacij, to je Zulianijem za CGIL, Marinellom za CISL in Marchesa-nom za UIL. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, povezanih z razvojnim načrtom za socialni in gospodarski razvoj Furlanije - Julijske krajine, o katerem teče sedaj razprava v deželnem svetu. Berzanti je obrazložil udeležencem stališče deželnega odbora, po katerem bi morali še v tej zakonodajni dobi opredeliti in odobriti programski dokument, tako cTa se bo dežela lahko učinkovito in pravočasno vključila v fazo deželne razčlenitve vsedržavnega gospodarskega načrta in pripravila načrte za posege po področjih. Poleg tega bo lahko dežela na ta način takoj po izvolitvi novega sveta zahtevala od države uresničenje člena 50 deželnega statuta. Deželni predstavniki treh sindikalnih organizacij so potrdili svojte znane pripombe o sedanjem besedilu programa deželnega razvoja, liiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimuMiimimmMiuiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiniiHMii DANES DOPOLDNE V LADJEDELNICI SV. MARKA Splavitev ladje «Banja Luka» «Atlantske plovidbe» iz Dubrovnika Ladja ima 23.725 ton - V Tržaškem arze. nalu prvo bodo podaljšali ladjo «Solin» V ladjedelnici Sv Marka bodo danes dopoldne ob 11. uri splavili 23.725 tonsko ladjo za prevažanje sipkih tovorov «Banja Luka*, katero je hkrati z drugo enako ladjo pred časom naročila jugoslovanska pomorska družba «Atlantska plovid-ba» iz Dubrovnika. Prvo ladjo, «Ba-ranjo», so splavili že junija lanskega leta ter jo pozneje izročili naročniku. »Banja Luka* pripada seriji več enakih ladij, ki jih je ladjedelnica Sv. Marka pričela graditi na lastno pest v trenutku, ko ji je primanjkovalo naročil od zunaj. Pozneje sta so za serijo pozanimali najprej Poljska, ki jih je odkupila štiri, in nato še Jugoslavija, ki je tudi naročila dve enoti. Mimogrede naj omenimo, da se gradnja takšnih ladij sedaj nadaljuje v neki drugi italijanski ladjedelnici. Ladja meri 188,70 m v dolžino, 22,80 m v širino ter 14 metrov v višino. Njen ogret je preračunan na 9,85 m. Opremljena bo s pogonskim strojem vrste CRDA-FIAT z osno močjo 12.000 KM. Polno natovorjena bo »Banja Luka* plula s hitrostjo 17,7 vozla. Današnji splavitvi bodo prisostvovali najvišji predstavniki krajevnih gospooa'skib krogov, predstavniki v Atlantske plovidbe* ter jugoslovanskega konzularnega zbora iz Trsta. Za nedeljo dopoldne pa je najavljena druga splavitev, to pot v ladjedelnici «Navalgiubano»: ob 11. uri dopoldne bodo splavili motorno ribiško ladjo »Mare undarum*, ki jo je skupaj z ze izdelanima »Mare frigoris* in «Mare serenitatis* ter četrto naročeno ladjo «Mare tranuillitatis* naročilo podjetje «U-nipesca* za ribarjenje na odprtem oceanu. Tehnične karakteristike nove ladje so naslednje: dolžina 59,06 m, širina 9 u in višina 4,75 m; opremljena bo s strojem Diesel vrste VVerspeor z močjo 1.285 KM, ki bo poganjal enoto s hitrostjo 13 vozlov. Ladja razpolaga s 600 kub. metri skladiščnega prostora za ribji plen. V ladjedelnic gradijo sedaj se eno ribiško ladjo ki je precej večja, saj oosega njena tonaža 1.600 ton, in ki jo bodo po vsej verjetnosti dokončali do avgusta letos. V okviru ladjedelskih dejavnosti naj še omenimo, da je te dni priplula v Ti st prva izmed štirih ju goslovanskih enot, ki jih bodo v prihodnjih mesecih »podaljšali* za 15 metrov v Tržaškem arzenalu. Gre za ladjo »Solin*, ki je danes 2 950 tonska enota in ki bo po adaptaciji v arzenalu dosegla tonažo 3.900 hrt. »Solin* je priplula v Trst, da bi jo strokovnjaki pregledali in pripravili vse potrebno za poseg, kateremu se bo ladjo podvrgla čez nekaj tednov. Pregled so opravili v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, nakar je ladja ponovno odplula v svoje matično pristanišče Split. Deželna skupščina tajnikov sekcij KPI Deželni odbor KPI je sklical za jutri ob 9. uri skupščino tajnikov komunističnih sekcij Furlanije - Julijske krajine. Skupščina bo v Ljudskem domu v Ul. Capitolina 3 in bo javna ter pomeni dejanski začetek volilne kampanje KPI v deželi. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik Bacicchi, ki bo govoril o temi: »Napredovanje KPI na bližnjih volitvah v parlament in deželni svet, za gospodarski razvoj države in Furlanije - Julijske krajine*. Na koncu bo okrog 11.30 spregovoril član vodstva KPI Armando Cos-sutta. uveljavijo naravne lepote in zgodovinsko bogastvo ob devinsko-na- brežinski obali ter spoznajo tudi j ne glasbe v starodavni cerkvi v turistične naprave in zmogljivosti | Štivanu, 15. septembra šagra v na-na tem področju. j selju S. Mauro, 29. septembra pa Predsednik omenjene ustanove je | podelitev nagrade mednarodnega nato napovedal razne prireditve, ki i časnikarskega natečaja. „ . * , . si bodo sledile od 9. junija do 29. Natečaja se lahko udeležijo po- S'-i 3 nam je, da nas zapušča. | septembra. Ob otvoritvi turistične j klicni časnikarji in dopisniki, tako Čestitamo mu m mu želimo mnogo sezone bo v Sesljanu razstava mla- italijanski kot inozemski, ki so vpi-uspehov na novem, se bolj odgo , dih slikarjev iz Moskve. Nato bo- sani v poklicne sezname, z enim vornem službenem mestu. j do kinopredstave na prostem v ita- ; ali več članki s slikami ali brez njih, objavljenimi v dnevnikih ali revijah, ali po radiu in televiziji. Udeleženci natečaja morajo poslati y priporočenem pismu tri številke časopisa ali revije ali tri kopije tipkanega teksta, ki je bil objavljen po radiu ali televiziji, na taj-ništvo časnikarskega natečaja »Pokal bela dama* pri turistični usta-■ novi — 34019 Sesljan (Trst) do 15. | septembra. I Prva nagrada je srebrni kip, delo znanega kiparja Marcella Ma-scherinija in enotedensko bivanje za dve osebi v hotelu na devinsko-nabrežinski obali. Nato so še (za italijanske časnikarje) ena nagrada za 100.000 lir in enotedensko bivanje za dve oseb* ena nagrada za 50.000 lir in enotedensko bivanje za dve osebi, za inozemske časnikarje pa prav tako ena nagrada za 100.000 lir in enotedensko bivanje za dve osebi ter ena nagrada za 50.000 lir in enotedensko bivanje za dve osebi. Predsednik avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu je tudi navedel statistične podatke o turističnem prometu v lanskem letu na sesljanski obali. Lani so zabeležili skupno 23.161 prihodov domačih in inozemskih turistov ter 110.745 nočitev. Inozemskih turistov je bilo skupno 16.512, italijanskih pa 6.649. Med inozemskimi turisti so na prvem mestu Avstrijci, na drugem Nemci, na tretjem pa Jugoslovani. V primerjavi z letom 1966 je lani precej padlo število prihodov in nočitev nemških in avstrijskih turistov, znatno pa se je povečalo število prihodov in nočitev jugoslovanskih turistov. V letu 1966 so zabeležili 2.183 prihodov jugoslovanskih turi- pri čemer so izrazili svoje enotno in nih programskih obveznosti, ki bo Novi številki Uradnega vestnika Izšli sta štev. 8 in 9 Uradnega vestnika dežele Furlanije-JuUjske krajine, v katerih je objavljenih med drugim šest zakonov, ki so bili odobreni pred kratkim. Ti zakoni so: zakon štev. 11 o ukrepih za razvoj zdravstvene službe in u-stanov, ki skrbijo za psihiatrično oskrbo; zakon za nujna dela v kmetijstvu, gozdarstvu in gorskem gospodarstvu, zakon o razvoju živinoreje; zakon o skrbi za defektno deco ter zakon o podporah centrom za socialne bolezni. Nesreči na delu Na delu se je včeraj ponesrečil 25-letni Odino Giunta, ki stanuje v Ul. Machlig 6. Okrog 18.30 je v novem pristanišču nakladal razno blago na ladjo, ki je bila privezana ob pomolu št 69, ko je nerodno zadel z nogo v lesene desko. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili podplutbe in verjetne kostne poškodbe na levem gležnju. Na ortopedskem oddelku se bo zdravil od 6 do 20 dni. Na delu se je sinoči ponesrečil tudi 57 letni uslužbence Acegata Vir-gilio Stefani iz Ul. S. Marco 19. Okrog 20.30 je v Ul. Pellico, kjer so v teku popravila filobusne proge, urejeval promet, ko je z levo nogo končal pod kolesom filobusa ki je vozil mimo. Zaradi verjetnega avtonomno stališče v okviru pristojnosti, ki jih ni moč zafhenjati s pristojnostmi javnih in političnih organov. Dejali so, da je potrebna usklajena akcija v deželni gospodarski politiki, upoštevajoč zlasti potrebo po okrepitvi deželnega gospodarstva in po pobudah, da se zaustavi sedanje krčenje števila zaposlenih. Pri tem so se sindikati sklicevali na svoj dokument, ki zahteva sistematično posvetovanje s sindikati, da se določi, kateri posegi so najbolj potrebni, ter da se pripravijo študije in posvetovanja za izdelavo prihodnjega petletnega načrta za leta 1971-1975. Sindikalni predstavniki so zato postavili jasne zahteve po določitvi oblik in najbolje primernih inštrumentov za sistematično in organsko posvetovanje med deželo in sindikati v zvezi z načrtovanjem na deželni ravni. ! ti* ' vji>9ioqt V ta namen so sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL predlagali, da se spremeni deželni zakon štev. 17 iz leta 1965 v tistem delu, ki govori o sestavi, nalogah in ustroju stalnega posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje, ki se mora spremeniti v gospodarsko-socialni odbor. Predsednik Berzanti je sprejel zahteve sindikalnih organizacij ter rekel, da bodo začeli takoj s postopkom za revizijo tega zakona na podlagi načrta, ki so ga predlagali sindikati. Na koncu sestanka so vsi udeleženci izrekli zadovoljstvo spričo razjasnitve položaja v odnosih med deželno upravo in sindikalnimi organizacijami. * * * Včeraj popoldne pa so se sestali v Vidmu deželni tajniki treh strank leve sredine, in sicer komtur To-nutti za KD, odv. Devetag in Fortuna za PSU in inž. Di Re za PRI. Na sestanku so proučili rezultate posvetovanj med predsednikom dr. Berzantijem in predstavniki krajevnih ustanov in sindikatov glede deželnega načrta. Deželni tajniki so se strinjali z Berzantijem glede sprejetja zahtev sindikalnih organizacij, da se čimprej spremeni zakon o postopkih za načrtovanje. Deželni tajniki so potrdili pozitivno sodbo svojih strank in svetovalskih skupin o programu za gospodarski in socialni razvoj ter izrazili željo, da bi se čimprej zaključilo sedanje proučevanje načrta, tako da bi ga deželni svet čimprej odobril. Tajniki so dejali, da je nujno potrebno, da se državnim organom za načrtovanje predloži dokument, ki bo organsko nakazal potrebe in perspektive gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije-Julijske krajine. Na ta način bodo lahko postavili državi osnovne zahteve, preden bodo začeli izvajati vsedržavni petletni načrt v fazi deželnega razčlenjevanja. Tajniki so končno poudarili, da bo z odobritvijo deželnega načrta večina leve sredine Izpolnila eno izmed osnov- lahko zagotovila naši deželi trajni napredek. Gradnja krožnega železniškega predora Gradnja krožnega železniškega predora pod mestom se kakor znano vleče že celo večnost, od časa do časa pa se čujejc vesti, da so se «stvari premaknile* z mrtve točke, da so na razpolago potrebne milijarde in da bo delo v »razmeroma kratkem času* zaključeno. Takšen glas smo zabeležili v mestu včeraj. Na podlagi nedavnega natečaja, ki ga je razpisalo ministrstvo za javna dela, bodo poverili družbi Palmieri nalogo, da zgradi tisti del predora, ki prečka Ulico Kandler le nekaj metrov pod cestiščem. Gre za odsek, ki meri v dolžino vsega skupaj 273 metrov, a ki že leta dela sive lase strokovnjakom in politikom. Kakor se naši bralci prav gotovo spominjajo, so pred leti v Ulici Kandler zgradili ogromen blok iz železobetona, ki naj bi pritiskal na tla, da bi se ta ne zamajala in da se ne bi zrušile zgornje hiše med vrtanjem predora. Pozneje pa so blok lepega dne pričeli rušiti in vse je bilo zopet kakor prej. O potrebi po takšnih inženirskih delih zdaj ni slišati, kljub temu pa bo stalo teh 273 metrov predora 1 milijardo 80 milijonov lir. V doglednem časi' bodo pričeli graditi tudi peti odsek predora, iz Ulice Kandler v smeri proti Bar-kovljam, in sicer v dolžini 2 km 192 m. Za ta odsek predvidevajo izdatek 3 milijarde lir. Položaj glede celotne dolžine predora pa je danes naslednji: prvi odsek (Greta-Rojan, 670 m) je dograjen, odsek Rojan Ul. Kandler je deloma zgrajen, deloma pa preide zdaj v roke omenjene družbe Palmieri, odtod dalje — od Ulice Kandler do Ulice D’Annunzio, v razdalji 3,5 km, je treba še začeti z delom, na zadnjem odseku proti izhodu predora stov s 5.200 nočitvami, lani pa 3.231 z 8.848 nočitvami. Predsednik Lenarduzzi je omenil tudi nekatera javna dela, ki so v teku, in sicer ureditev poti na Grmado, obnovitev ceste, ki pelje iz Sesljana do morja, ter dograditev obalne turistične poti, napovedal pa je gradnjo velike mlečne restavracije med Sesljanom in Devinom. Zahvalil se je deželnemu odborništvu za turizem in drugim javnim ustanovam, ki so dale znaten prispevek za uničenje komarjev, ki so resno ogrožali nadaljnji razvoj turizma na tem področju. Prijava Vanoni Slovensko gospodarsko združenje sporoča zainteresiranim, da bo urad ob priliki davčne prijave, odprt tudi v popoldanskih urah. Vsled tega bo urnik od 18. do 30. marca naslednji: vsak dan od 8. ure do 12.30 in od 15.30 do 18. ure; v sobotah od 8. ure do 12.30. Izognite se gneči zadnjih dni in izpolnite prijavo pravočasno! Fotografski natečaj krožka «A. Ghisleri» Ženska skupina krožka ENDAS «A. _ Ghisleri* prireja fotografski natečaj za amaterje v deželi, ki bo od 20. do 30. aprila letos v umetnostni galeriji krožka. Fotografije morajo biti dostav ljene tajništvu krožka od 1. do 15. aprila od 19. do 20.30 v Ul. delle Zudecche l/c. Najmanjši format fotografije je lahko 30x40 cm, največji pa 70x80 cm ter morajo biti v okviru in pod steklom. Tematika je svobodna, fotografije pa morajo biti v črno-belem. Predložena dela bo ocenil poseben odbor, v katerem bodo poklicni fotografi in umetniki. Fotografije bodo ostale last udeležencev natečaja razen treh nagrajenih, ki bodo postale last krožka, ki bo imel tudi vse pravice glede reprodukcije. Med nagrajence bodo podelili 1 pokal in 2 kolajni. Dne 20. aprila bodo fotografije, katere bo žirija sprejela na natečaj, razstavljene v umetnostni galeriji krožka, kjer bodo razstavljene 10 dni. Galerija bo odprta za občinstvo od 18.30 do 20.30 ob delavnikih ter od 10. do 12. ure ob praznikih. Udeležba na natečaju je prosta za vse in brezplačna. Za vpis in informacije se je treba obrniti v večernih urah od 19. do 20.30 na taj ništvo krožka. Ul. Zudecche l/c. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„,iilttli,„iiiii,illli„ii,m,iil,ii,ll,ni|mill|||(||||||M|| S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU Ob ustaljenih dohodkih stalno naraščanje stroškov Proračun zgoniške občine predvideva skoraj 33 milijonov lir primanjkljaja - Največji izdatki za plače obč. osebju, največji dohodki od trošarine Kakor smo na kratko že poročali je občinski svet zgoniške občine na svoji seji v četrtek zvečer odobril z večino glasov občinski proračun za letošnje leto, ki predvideva skupno 56.681.316 lir izdatkov in 28 milijonov 292.887 lir dohodkov. Primanjkljaj v (32.892.887 lir) naj bi krili z državnim prispevkom 23 milijonov 688.429 lir) in s posojilom (4,6 mil.). Za proračun je glasovalo pri Sv. Jakobu pa se delo pravkar | 8 svetovalcev, vzdržalo pa se jih je zaključuje. ! 5, in sicer 2 svetovalca liste Slo- Z gradnjo predora v smeri proti i venske skupnosti ter 3 svetovalci Ul. d’Armunzio niso mogli začeti j nekakšne frakcionaške skupine o-zaradi ovire, ki jo predstavlja ne-, krog svetovalca Vladimira Cibica, ta eta-u-^a tai h tara ™. ' ki je tik pred glasovanjem izjavil, da njegova skupina sicer nima ničesar proti proračunu, da pa se bo glasovanja vzdržala zaradi »nezaupanja do občinske uprave*. V čem ka stavba v tej ulici. S tem vprašanjem se ravnokar bavi državni svet, ki se bo morali izreči, ali naj se predor spelje pod stavbo po izvirnem načrtu, ali pa naj se ji umakne s posebno varianto. Stroški za ta odsek predora bodo predvidoma znašali 1,3 milijarde lir (po izvirnem načrtu). Po mnenju ministrstva za javna dela, ka kor ga je posredoval podtajnik De Cocci tržaškemu demokrščan-skemu parlamentarcu Belciju, naj bi bil predor dograjen pred koncem leta 1970. in zakaj naj bi bilo to nezaupanje, ni pojasnil. Sicer ni v tem nič novega, saj se je tako že zgodilo, vendar ima zadeva, kohkor nam je znano, strogo krajevni in verjetno osebni značat. Župan Josip Guštin je pred začetkom razprave o proračunu pripomnil, da je bil poračun sestavljen iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiii) GIBANJE PREBIVALSTVA V TRŽAŠKI OBČINI V januarju 166 prebivalcev manj Največ smrti zaradi obolenja srca Visoki primanjkljaj zaradi umrljivosti je delno nadomestil dotok ljudi iz drugih občin število prebivalcev se je v letošnjem januarju na tržaški občini zmanjšalo za 166 oseb od 280.658 v začetku na 280.492 ob koncu meseca. To zmanjšanje, ki ga ie delno zadržal dotok priseljevanja ( + 55), je povzročilo znatno večje število umrlih kot pa rojenih (—221). Podrobnejši podatki za naravno gibanje prebivalstva so naslednji: na področju občine se Je rodilo živih 253 otrok, iz drugih občin Je bilo prepisanih v tržaško 8 novorojenih otrok, iz Inozemstva pa 2 otroka, skupno torej 263. V Istem razdobju Je v tržaški občini umrlo 470 oseb, v drugih občinah (s prepisom na tržaško) 13, v inozemstvu pa ena oseba, skupno torej 484 oseb. Zanimivo je, da le bilo med novo- zloma levega glez ija se bo moral1 rojenčkl 137 moškega in 126 žen-na ortopedskem oddelku splošne skegaga spola med umrlimi pa 237 bolnišnice zdraviti 20 dni. I moških m 247 žensk. Podatki, ki se nanašajo na preseljevanje prebivalstva v januar pa so naslednji: Iz drugih občin se Je priselilo v tržaško 335 oseb, s področja bivše cone B 17, Iz inozemstva 63 (od teh 31 Iz Jugoslavije), uradno prepisani dve osebi. Skupno se je torej priselilo v občino 417 oseb, od katerih 236 moških in 181 žensk. Istočasno pa se Je lz tržaške občine odselilo v druge občine 307 oseb, v bivšo cono B dve osebi in v inozemstvo 53 oseb, skupno torej 362, od katerih 194 moških in 168 žensk. Med prisotnim prebivalstvom se Je v Januarju skupno rodilo 293 otrok, od katerih 149 moškega in 144 ženskega spola. Mrtvo rojeni otroci so btli štirje (2 moškega in dva ženskega spola). V januarju je bil en primer dvojčkov. V6i otroci razen enega so se rodili v bolnišnicah, sa- natorijih in zdravstvenih domovih. V istem razdobju je bilo med prisotnim prebivalstvom 570 mrtvih, od katerih 275 moških in 295 žensk. Najpogostejši vzroki smrti so bile nalezljive bolezni 9 (1,6 odst. glede na skupno število mrtvih), od katerih 6 ali 1,1 odst. zaradi tuberkuloze, rakasta obolenja 99 (17,4 odst.), okvare ožilja 39 (6,8 odst.), bolezni krvnega obtoka 260 (45,6 odst.), med katerimi srčne bolezni 231 (40,5 odst.), In druge (visok pritisk, poapnenje žil itd. 29 (5,1 cdst.), ciroza na jetrih 26 (4,6 odst.), starost 7 (1,2 odst.) In nenaravni razlogi 21 (3,7 odst.). Med temi poslednjimi primeri so bili štirje zaradi prometnih nesreč. Od vseh navedenih je 90 oseb umrlo doma, 455 v bolnišnicah in zdraviliščih, 9 v zavodih in 16 v raznih drugih krajih (hotelih, na cesti itd.). V januarju je bilo 69 porok. upoštevajoč razmere in zmogljivosti občine. To je poudaril tudi podžupan dr. Godnič, k! je dejal, da so dohodki ustaljeni, stroški pa vedno večji. Ker občina nima posebnih dohodkov, je za kritje proračuna in razna dela v večjem obsegu odvisna od državnega prispevka. V letošnjem proračunu je tudi po stavka (200.000 lir) za stroške ob svečanem odkritju spomenika padlim za svobodo iz zgoniške občine, za katerega je izdelal ,-ačrt arh. Jagodic. Svečanost bo verjetno prvo nedeljo v maju (5. maja). To bo velik praznik za vso občino in za to bo občinska uprava prispevala svoj delež. Med drugimi izdatki so plače občinskemu osebju (6.945.437 lir za stalno in 2.921.973 lir za nestalno osebje), izdatki za popravilo javne ure (na zvoniku v Zgoniku — 520 tisoč iir), plače osebju tehničnega urada (2.888.640), prispevek za tehnični konzorcij (1,5 mil.), za tro-šarinski konzorcij (1.344.957), plače osebju otroških vrtcev (6.080.800), razni izdatki za otroške vrtce (1,5 mil.), plače osebju na osnovnih šolah (1.548.812 za stalno in 2.660.918 lir za nestalno), razni izdatki za osnovne šole (1.161.000), za javno razsvetljavo (830.000), prispevek za kraški vodovod (2 158.588), povračilo izdatkov za bolniško oskrbo (3.636.130), izdatki za vzdrževanje in popravilo zunanjih cest (1 milijon) itd. Med dohodki so družinski davek (2.55.306), davek na industrijo (1 milijon 11 361), trošarina (7.510.000), soudeležba pri IGE (1.755.575), zakupnina za kamnolome (400.000) itd. Delo deželnih komisij Tretja stalna komisija deželnega sveta je včeraj zjutraj sklenila z večino glasov, da ne bo nadaljevala razpravo o akonskem predlogu svetovalcev Bergomasa (KPI), An-gelija (PSU) in Bettolija (PSIUP) o normah za fizično ln gospodarsko zaščito delavk-mater. Seje se Je udeležil tudi deželni odbornik za delo Dal Mas. Mali oglasi SLUŽBO ISCE strojepiska z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Naslov na upravi lista. IŠČEMO eno ali dve gospodinjski pomočnici za Sanremo. Pisati na naslov: Vecchl, Ul. F. Severo 78, Trst, Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Italo Svevo — Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED (LA COSCIENZA Dl ŽENO) Drama v dveh delih Prevod: MARTIN JEVNIKAR Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: JOŽE BABIC PONOVITVE: DANES, 16. marca ob 20.30 Predstava za slov. šolnike (Vstop, so še na razpolago) V nedeljo, 17. marca ob 17. uri Abonma: nedeljski pop. — red D (Vstop, so še na razpolago) V ponedeljek, 18. mar. ob 20.30 Abonma: Športni — red H (Vstop, so še na razpolago) V torek, 19. marca ob 17. uri Abonma: Okoliški — red E (Vstop, so še na razpolago) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. STUDIO SG TEČAJ GLEDALIŠKE MASKE Začetek v sredo, 20. marca 1968 z umikom: od 16. — 18.30 ure in zvečer ponovitev: od 20. — 22.30 ure, za tiste, ki ne morejo prisostvovati popoldanskemu predavanju. Zaključek tečaja v soboto, 23. marca 1968. Tečaj vodi gledališki igralec in mojster gledališke maske MAKS FURJAN Program tečaja: a) osnova gled. maske b) karikatura in groteska c) glavni liki iz Cankarjevih dramskih del d) liki po želji tečajnikov Prijave sprejemata: STUDIO SG, Trst, Ul. Petronio 4, ali Prosvetna zveza, Ul. Geppa 9, Trst. Vsem prosvetnim društvom! Ponovno opozarjamo na TEČAJ GLEDALIŠKE MASKE, ki ga prireja Studio SG in priporočamo udeležbo. Podrobnejše informacije in vpisovanje- na -tajništvu Zve., ze, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Slovenska prosvetna zveza priredi v torek, 19. marca celodnevni izlet z avtobusom v Hrastovlje in Buzet. Vpisovanje pri g Kufersino-vi v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9 od 17. ure dalje ali pa pri potovalnem uradu «AU-RORAi). Cena 1000 lir. Vljudno vabljeni 1 K? "8 Krožek absolventov trgovske akademije javlja, da bo 28. marca v mali dvorani Kulturnega doma PRVI REDNI OBČNI ZBOR, Prvo sklicanje ob 20.30, drugo sklicanje ob 21.00, ob katerem koli številu prisotnih članov. Dnevni red: 1. Izvolitev predsedstva in volilne komisije. 2. Poročilo. 3. Diskusija. 4 Razrešnica obstoječemu odboru. 5. Volitve. 6. Razno. SPDT priredi v nedeljo, 24. marca Izlet z avtobusom v Planico ob priliki skokov za pokal Kongsberg. Cena izleta znaša 1.500 Ur za člane In 1.800 lir za nečlane. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, II. nadstropje. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15, marca 1968 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 7 oseb. UMRLI SO: 89-letni Benedetto Chi-rassi, 58-letna Lidia Urbanaz vd. De-marchi, 79-letn! Berivenuto Coglievl-na, 53-letnl Rosario Marotta, 78-letna Giovanna Ferman vd. De Trol, 66-letni Giovanni Sulich, 79-letnl Antonio Nadilo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.30 do 19.30) Godina, Trg S. Giacomo 1. Grigolon, Trg Virgillo Giotti 1, Al Due Mori, Trg Unitš 6, Nicoli, Ul. dl Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Dr. Rossetti. Ul. Combl 19. Dr, Signo-ri, Trg Ospedale 8, Tamaro et Neri, Ul, Dante 7. Gledaljšča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se danes začenja prodaja vstopnic za tretjo predstavo VVolf-Ferrarijeve opere »Štirje grobijani«, ki bo jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih. Nastopali bodo isti izvajalci kot pri prvih dveh predstavah. Dirigent Nino Verchi, režija Cesco Baseggio. Koncertna sezona Blagajna gledališča Verdi sprejema naročila za abonmaje za spomladansko simfonično sezono, ki se bo začela 30. tm. z izvedbo Verdijevega «Requiema» pod vodstvom dirigenta Carla Marie Giulinija. Abonenti na lansko sezono bodo lahko v mejah možnosti potrdili svoje prostore do 20. tm., nakar bodo razpoložljivi prostori oddani novim prosilcem. Vsa pojasnila glede abonmajev m programa so na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 23-988). Teatro Stabile Danes ob 16. uri uprizoritev znane Grimmove pravljice »Janko in Metka« v odrski priredbi Stefana Lau-rija. Režija Ugo Amodeo. Igrajo Maria Pia Bellizzi, Marco Gonghi, Mimmo Lo Vecchio, Rosa Steiner in otroka Mariella Terragni (Metka) ter Edoardo Zanmarchi (Janko). Scene in kostumi gledališča Teatro Stabile, glasbeno sodelovanje Livie Romanelli d’Andrea. — ponovitev predstave jutri ob 10.30 po znižanih cenah za otroke. Rezervacije in informacije v Gal. Protti, tel. 36-372. Jutri ob 16,30 in ob 20.30 zadnji dv* predstavi »La Commedia degli Zan-ni» v Avditoriju. V ponedeljek zadnja premiera letošnje sezone za abonma »Neapelj P°" noči in podnevi« v izvedbi gledališča Stabile iz Rima. Razstave V občinski umetnostni galeriji je bila sinoči odprta razstava tržaškega slikarja Grubisse. Vladnega komisarja je na otvoritvi zastopal podprefekt dr. Meliaro. Nazionale 16.00 «Angelica ed il gran Sultano*. M. Mercier, R. Hossein. Technicolor. Exceisior 16.00 «1 commedianti)). 8. Burton, E. Taylor, A. Guines. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 »Vendetta all'OK corral«. J. Garner, R. Ryan. Technicolor Pa-navision. Eden 15.0 »Vivere per vivere«. Režija C. Lelonc. Ives Montand, Annie Gi-rardot. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «11 dottore Dolittle«. R. Harrison. Senzacionalni film v Tod AO devetih oscarjev. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10> 16.00 «Peter Gum, 24 ore per l’as-sassino«. Craig Stevens, Laura De-van. Technicolor, Alabarda 15.30 «La valle delle bam-bole». B. Parkins, P. Burke. Technicolor. Prepovedano mladini pod Izletom. Filodrammatico 15.30 «Ad ogni costo«. Suspense v Colorscopu. J. Leigh, E. G. Robinson. Moderno 16.00 «1 due vigili«. Franchi, Ingrassia. Technicolor. Cristallo 16,30 «Quella sporca dozzi-na» Lee Marvin Metrocolor. Pre" povedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 15,00 «Cleopatra». Technicolor. E. Taylor, R. Burton, R. Harrison. Capitol 16,00 «Natascia, guerra e pa-ce». L. Saveljeva, S. Bondarciuk-Iz znanega romana L. Tolstoja v barvah. Aurora 16.00 «Io, due figlie e tre va-ligie». Louis de Funes. Barvni zabavni film. Impero 16.00 «Guerra, fuga ed amo-re». Technicolor. Astra 16.30 «La bisbetica domata«. E. Taylor, R. Burton. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Due per 1* strada«. A. Hepburn, A. Finney. Technicolor. Ideale 16.00 «11 figlio di Diango«. Technicolor. Guy Madison, I. Schoel-ler. Abbazia 16.00 «Wanted». Technicolor. Giuiiano Gemma. Vozni red avtobusov za izlet v Verono Kmetijska zadruga iz Trsta sp roča vozni red za Izlet v Verono d1 17. t.m. 1. avtobus — odhod s Trga Obe dan ob 5.30, ob 5.33 bo na Senene: trgu (Trg Foraggi), ob 5.35 bo r Trgu Valmaura (Sv. Sobota), < 5.40 bo pri Domju, ob 5.45 na tri v Boljuncu, ob 5.50 na Ključu d Lonjer-Katinaro). 2. avtobus — odhod s Trga Obe dan ob 5.30, ob 5.35 bo na Bazov ški cesti pri gostilni Dodič (za Po« lonjer), ob 5.40 bo v Bazovioi, < 5.45 v Trebčah (na trgu), o*> 5-! na Opčinah (križišče z avto cesto ob 5.55 pri hotelu Week-end-Prose (na avto cesti), ob 6. pri Križu (r avto cesti). 3. avtobus — odhod iz Milj 0 5.30. SOŽALJE Ob smrti matere stanovskega kolega Marca Cadellija, novinarja «11 Piccolo«, Izreka uredništvo Pp" morskega dnevnika iskreno sožalje- SOŽALJE športno društvo Primorje izreka Iskreno sožalje predsedniku VesPe Cattonarju ob hudi izgubi njegovega očeta. 14. marca Je preminil naš dragi Rosario Marotta Pogreb bo danes, 16. t. m. o6 15. uri iz glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo ^ena LUDMILLA, hčerka GABRIELLA, skupno z družinama SANCIN i® CIACCHI kakor tudi vsi sorodniki. Trst, 16. marca 1968 I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-0<^ ZARADI NARAŠČAJOČEGA PROMETA NA NAŠIH MEJAH Izvajanje velikopoteznega načrta krepitve carinskih naprav in storitev Nove zgradbe z uradi v industrijski coni in v Miljah, širitev parkirnih prostorov pri Škofijah in na Fernetičih - Kmalu tudi povečanje števila carinskih agentov Goriško-bcnešbi dnevnik Na področju proste carinske co-ne v industrijskem pristanišču v Savljah so pred časom postavili in opremili carinarnico, ki bo omogočala redno poslovanje industrijskih Podjetij, katera predelujejo razne surovine v polizdelke ali končne Izdelke namenjene na tuja tržišča, ue da bi se morala za to vsak čas zatekati k osrednjemu carinskemu Uradu. Prav tako si je carinska u-Prava pred časom postavila v Miljah nov sedež z vsemi potrebnimi Uradi in storitvami. Obe ti novi po. budi spadata v okvir velikopotezna načrta, ki ga je tukajšnja carinska uprava pripravila nekako Pred letom dni, in ki predvideva Uresničitev številnih pobud z namenom, da bi prilagodili tukajšnji Ustroj carinskih storitev povečanim Potrebam našega področja. Med razlogi, zaradi katerih se je carinska uprava odločila, da raztegne ui okrepi svojo službo na našem Področju in tudi širše v Furlaniji Julijski krajini, so na primer spehava in začetek obratovanja čez-alpskega naftovoda Trst-Ingolstadt, ki Je sprožil tudi za carino celo rrsto organizacijskih vprašanj, dalje močan promet z mesom na pro-seški postaji in na nekaterih mejnih prehodih z Jugoslavijo, predvsem na Fernetičih. Lansko leto je na primer prišlo na naše področje Jz zamejstva, predvsem pa iz sosedne Jugoslavije, za okoli 200 milijard lir samega mesa in živine. Ta promet nalaga razumljivo tudi carinskim uradom veliko dela, ki mu pogosto niso kos in zaradi česar j e v zadnjih letih prišlo včasih ‘udi do prave morije živine v tran. žitu čez naše področje v vročih poletnih mesecih. Tržaška carinarnica se mora nadalje skoraj dnevno naviti z velikimi uvoznimi posli s kavo saj je znano, da prihaja v naše mesto vsako leto približno polovica vse zelene kave, ki jo Italija uvaža po morju. Nadaljnja področja, kjer je treba prilagoditi carinsko službo, je mednarodni turizem in pa maloobmejni promet, ki se iz leta v leto veča in zato tudi nalaga naraščajoča delovna bremena carinikom na obeh straneh meje. Zgovoren pokazalec nenehnega naraščanja carinskega poslovanja, in zato tudi stvarnih potreb po primernem ojačeniu carinarnic in osebja, je izkupiček za bi'V. ki so ga lani trgovci uvozili iz" tujine na področje Furlanije dek lani povečal kar za 20 odst. V tej zvezi velja pripomniti, da je od navedenih 130 milijard lir odpadlo na «tržaški carinski okoliš« — poleg katerega so v naši deželi še goriški, tržiški in videmski oko. liš — kar 99 milijard lir. Zato je tudi razumljivo, da namerava carinska uprava svoje naprave in svoje storitve ojačiti najbolj prav na našem področju. Kar se tiče carinskega osebja, se za drugo polovico aprila obeta nastop 90 novih uradnikov, ki jih bo carinska uprava razmestila po potrebi po deželi. Kar se pa tiče del, ki jih nameravajo najprej opraviti, se omenjajo zlasti naslednje točke: na mejnem prehodu pri škofijah bodo uredili dve večji postajališči za tovornjake. Državno cesto, ki vodi na Škofije pa bodo od izhoda iz predora pod Zlato krono do same meje (torej v dolžini 3 km) najprej uravnali in odpravili sedanje nadležne ovinke, nato pa še primemo razširili. Podobna dela so v načrtu tudi za mejni prehod pri Fernetičih, kjer bodo tudi razširili cesto in pripravili postajališče za tovornjake. Za poznejši čas pa ima uprava tržaške carinarnice v načrtu še nekatera druga važna dela Tako na primer postavitev potreb nih carinskih uradov na tovomiški postaji, ki jo nameravajo postaviti na kraški planoti in ki naj bi po mnenju strokovnjakov dosegla zmog ljivost 300 velikih tovornjakov s prikolico. Za druge kraje v naši deželi so prav tako predvidene nove pobude: med vidnejšimi načrti naj navedemo na primer pripravo posebnega «centra» za težka cestna vozila pri Kokovem, kjer naj bi med drugim uredili postajališče za 150 velikih tovornjakov, dalje preureditev carinske službe na področju nove pordenonske pokrajine in zlasti ureditev carinskih storitev na mejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici, kjer tudi nameravajo pripraviti večje postajališče za tovornjake v mednarodnem prom«*u. iiiiiiiiiiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiii IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA Napadalcema na Milotiča so delno znižali kazen Namesto po 6 let, bosta jugoslovanska begunca sedela «samo» 4 leta in pol Na prizivnem porotnem sodišču, [ dva meseca. Popadič je včeraj de-ki mu je predsedoval dr. Franz, jeljal, da poškodbe niso bile posledi-bila včeraj zadnja razprava v se- danjem zasedanju, na kateri so razpravljali o ropu, ki sta ga lani izvršila Anton Plastič in Zave Popadič na škodo Emilia Milotiča iz Milj. Porotno sodišča ju je lanskega junija obsodilo vsakega na šest let zapora. Prizivno porotno sodišče je kazen znižalo na 4 leta in 6 mesecev zapora. V svojem zagovoru je Plastič včeraj dejal, da nista imela namena oropati Milutiča, ampak da sta mu samo hotela vzeti denar. Milu tič ju je presenetil, ker je imel pri sebi palico, s katero je odri-hal po njiju. Hotela sta zbežati, JuUjske ta^ijine. Carina je1 namreč pri ten 'ansko leto vrgla državnim blagaj-1 zavoj, v katerem je bilo • ham na našem področju 130 mili- dinarjev. Takoi Plastič kot Popa- jard lir, če pa primerjamo ta podatek z ustreznim podatkom za leto 1966, vidimo, da se je ta doho- dič sta bila obtožena tudi povzro čitve telesnih poškodb, zaradi katerih se je moral Milotič zdraviti *,*Himiiiiiiinmm»iiiiiii»iimiiiiiiiiiiimiiin«niiniiiiiiniiiiiHiiimiim,i|n,,,,,|iiiii,imii*i',m,*,iiii*,i,iii VČERAJ ZJUTRAJ NA TRGU DE GASPERI Hudo ranjena pri trčenju v vojaški bolniški avto Ponesrečenko so sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo zaradi poškodb na glavi in zlomov Buda prometna nesreča, katere hterv je bila 46-letna Carolina de Sassa por. Stopper iz Ul. Stuparich *. se je zgodila včeraj zjutraj na Trgu De Gasperi. Nekaj minut po *■ uri je tam prišlo do trčenja med batom 500, ki ga je vozila Stopper-Jeva, ter vozilom vojaške bolnišnice iz Verone, ki ga je šofiral Nico-Jt Caramignoli. Pri sunku se je Jenska težko poškodovala, da so Jo morali odpeljati v splošno bolnišnico. Tam so ponesrečenki ugotovili možganski pretres, rane po oradi ter zlom desne ključnice, ter Jo sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Eno uro prej je na križišču med ol. Pindemonte In cesto, ki pelje Ja Lovec, prišlo do trčenja med ‘Ordom in fiatom. Ford je vozil 39-letni Bruno Paoletti z Lonjerske Oeste 171-2, poleg njega je sedela njegova mati, 80-letna Caterina Pe-saro vd. Paoletti, fiat pa je vozil 44-letni Mario Gardel iz Ul. dei piardini 38. Pri trčenju si je Pao-lettijeva prizadejala možganski pretres ter podplutbe po čelu in po obrazu. Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtomobilom bdečega križa, se bo zdravila 7 dni. Nalezljive bolezni . Zdravstveni urad tržaške občine J® za razdobje od 4 do 10. marca Himna ugotovil na področju tržaške občine naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 18 (1 izven občine), tifoidna mrzlica 1, ošpice 4 (1 izven občine), norice 110, pslov-ski kašelj 6, epidemično vnetje pri-ušesne slinavke 1, rdečke 4, srbečica 1 (izven občine), akutni sklepni revmatizem 2 NA PODROČJU GORIŠKE POKRAJINE 8 milijard lanskega lir znaša vrednost tržnega presežka Povečanje pridelka vina in breskev ter zmanjšanje pridelka koruze in sena Tatovi na delu Neznanci so v četrtek ponoči u-kradli opremno ploščo iz avtomobila fiat abarth ki ga je lastnik, 28-letni mehanik Boris Salvi iz Ul. Canova 13, pustil nezaklenjenega na Katinari. Skoda znaš? 65.000 lir. Žrtev tatov je bila v preteklih dneh tudi 66-letna Anna Zascovich por. Dearzi, ki stanuje v Drevoredu D’Annunzio 49. Še pred desetimi dnevi je za nekaj minut zapustila svoje stanovanje, ne da bi za sabo zaprla vhodna vrata. To je nežna nemu tatiču zadostovalo, da je iz stanovanja odnesel 60.000 lir, ki jih je imela Dearzijeva shranjene v torbici. Okradenka je v četrtek prijavila tatvino agentom komisariata na Trgu Stare mitnice. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! ce napada, ampak nerodnega padca. Rekel je, da je tudi on padel in si pri tem zvil nogo. Med včerajšnjo razpravo se je Milotič hotel približati obtožencema, verjetno ne iz prijateljskih namenov, toda karabinjerji so ga pravočasno ustavili. Nato, med govorom branilca in med čitanjem razsodbe, je Milotič, ki je bil ves iz sebe, glasno protestiral, zaradi česar ga je predsednik dr. Franz opozoril. , . Javni tožilec dr. Marši je poudaril, da sta obtoženca kriva in je zahteval, naj sodišče ne sprejme priziva Popadiča zaradi pomanjkanja utemeljitve. Za Plastiča pa je zahteval potrditev prvotne kazni. Odv. Clarici, ki je branil Plastiča, je glede obtoževalne okolnosti dejal, da nima nobene podlage, ker Plastič ni imel prave pištole, pac pa nekakšno igračko iz plastike. Odv. Padovani, ki je branil Popadiča, pa je poudaril, da obtozen: cev m moč primerjati s pravimi roparji in da je šlo za navadno ta-tvino. 0-. Pokojnine zai vojake avstro-ogrske armade Tajništvo sindikata upokojencev FID-CGIL in direktor patronata IN CA sporočata: Obveščamo vse prizadete, da sta po toliko letih čakanja, obe veji parlamenta končno odobrili zakon, ki priznava pravico, da se prebi-valcem, rojenim v naših krajih, ki so pozneje postali italijanski državljani, za zaračunavanje pokojnine upošteva tudi doba obvezne vojaške službe v bivši avstro-ogrski arma-di. Na podlagi omenjenega zakona lahko vsi tisti, ki so bili za časa prve svetovne vojne mobilizirani v avstro-ogrsko armado, s predložitvijo prošnje dosežejo, da se jim za odgovarjajočo vojaški dobo priznajo pokojmnsk' prispevki. S tem si lahko pridobijo povišanje pokojnine, kolikor jo že uživajo, ali pa pravico priznanja pokojnine, če je doslej niso imeli zaradi nezadostnega deleža prispevkov. Zaradi tega vabimo vse, ki imajo pravico do omenjenih ugodnosti, da se zglasijo na patronatu IN CA v Trstu, Ul. Pondares 8 pritličje; v Miljah, Ul. S Giovanni 4 — Ljudski dom — vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.30 do 17.30; v Nabrežini, na trgu, vsak četrtek od 17. do 19. ure. Patronat bo s svojo Lanska kosmata vrednost kmetijske proizvodnje v naši pokrajini namenjene prodaji je znašala okoli 8 milijard lir, približno 19 odstotkov več kot v letu 1963. Ker okoli 15 odstotkov odpade na podražitve v zadnjih petih letih, se je kmetijska proizvodnja v tem razdobju dejansko zvišala komaj za 4 odstotke. Količina lanskega pridelka je bila na splošno zadovoljiva, zlasti kar zadeva vino in sadje, medtem ko sta seno in koruza slabo obrodila zaradi suše v poletnih mesecih. Vinski pridelek se je na primer skoraj podvojil ter se je tudi kakovostno zelo izboljšal V Brdih pridelujejo grozdje na vedno večjih površinah, kmetje vedno bolj izkoriščajo za sajenje trte tudi travnike, ki so nekoč služili za pridelovanje krme. Spoznanje briških kmetovalcev, da jim samo visoka specializacija more zagotoviti večji kos kruha, jih navaja k obnavljanju starih vinogradov, na katerih pridelujejo vedno bolj žlahtna vina, ki jih iz leta v leto bolje prodajajo. Medtem ko so v letu 1966 pridelali na območju goriške pokrajine okoli 85.000 hektolitrov vina, se je v lanskem letu proizvodnja zvišala na 123 ti soč hi. V sadjarstvu se je posebno uveljavilo pridelovanje breskev, ki se dokaj dobro prodajajo, zlasti nekatere vrste. V lanskem letu se je površina, na kateri jih pridelujejo, zvišala od 360 na 370 ha. Do lanskega leta so v nasadih prevladovale predvsem vrste Cardinal in redaven. Okoli 40 odstotkov ce lotnega pridelka breskev v naši pokrajini rodi sorta martinis, 22 odstotkov pa amerikanska. V lanskem letu je znašal pridelek br<-skev 60.000 stotov, v letu 1966 pa je toča uničila polovico pridelka. Poplave in izredno velika količina padavin v letih 1966-1967 so občutno skrčile površine zasejane z žitom, približno za 700 ha. Letos smo spet dosegli normalno sejanje na površini 4.900 ha. Lahko pričakujemo, da bomo ob ugodnih vremenskih prilikah pridelali okoli 160 tisoč stotov (lani 120 tisoč). Sedanje suho in razmeroma hladno vreme ugodno vpliva na rast pšenice, seve pa bo končno besedo spregovorila mlatilnica, ki bo povedala, „ .kolikšen je bil hektar-( ski donos in tudi kolikšna je bila proizvodnja. Kar zadeva pridelek koruze in sena, smo že v začetku povedali da zaradi suše ni bil tolikšen kot leto poprej. Količina pridelane Koruze se je znižala od 170 na 150 tisoč, sena pa od 630 na 575 tisoč stotov. K:} v'. ' t /V mSSMIkn predvaja danes, 16. t. m., s pričetkom ob 18. uri film: La 18B sp! a (OSEMNAJSTI VOHUN) Igrajo: ROBERT In drugi GOULET MUKO «1 KIS« PROSEK predvaja danes, 16. t. m., s pričetkom ob 19.30 Cinemascope technicolor film o modemi in in živi ljubezenski zgodbi: DUEPIRLA STRADA (DVA NA CESTI) Igrata; AUDREY HEPBURN Ml ALBERT FINNEY K predavanju SKAD o NOB Slovencev borbo. Večera se je udeležilo lepo število občinstva, zlasti mladine. Predavatelj je z različnih strani osvetlil dogajanja med NOB, posebno še tiste silnice, ki so se identificirale s strujo krščanskih socialcev. V diskusiji je neki goriški politik skušal spraviti diskusijo na slepi tir anahronističnih polemik ter blatenja idealov osvobodilnega boja, te najsvetlejše epo. peje v zgodovini slovenskega naroda, pozabljajoč, da je takšno početje izven realnosti ter izven zgodovine. Vsi ostali govorniki so navedli svoje osebne izkušnje iz vojnih let, svoja gledanja na razne da dodke, vse premalo pa se je poskušalo podati objektiven pregled nad sedaj že zgodovinskimi dejstvi, da bi si predvsem prisotna mladina znala ustvariti jasno predstavo narodnoosvobodilne borbe ter se pri njej navdihovati. SKAD je doslej priredil vrsto zanimivih večerov s predavanji aktualne ali zgodovinske vsebine. Prihodnji četrtek bo voditelj koroških Slovencev prof. Inzko predaval o položaju naših bratov v Korotanu. Priprave KD na volitve Sedanje predvolilno zatišje služi posameznim strankam, da uredijo še zadnje stvari, ki se tičejo izbire kandidatov. Večji del strank na Goriškem je že odločil, kateri bodo kandidati in kateri izmed kandidatov bodo izvoljeni. Ker razpolaga vsaka stranka s svojimi člani, ki se ravnajo po navodilih svojih vodstev, je moč pričakovati, da se bodo napovedi skoraj zagotovo uresničile. Krščanska demokracija v Gorici zaenkrat še ni objavila nikakršnega sporočila o svojih kandidaturah, vendar kaže, da predstavlja najtežjo oviro kandidatura za parlament, kjer sedi že dve zakonodajni dobi ing. Vallauri iz Tržiča. Krščanska demokracija iz Goriške želi senatorja zarotirati s kandidatom iz Gradeža, vendar vse kaže, da se osrednje strankino vodstvo temu upira ter naj bi celo sporočilo v Gorico svojo odločitev, da morajo ponovno kandidirati ter izvoliti dosedanjega sena- torja, ki pripada Fanfanijevi struji. Kar se tiče deželnih svetovalcev se zdi, da bo ostalo pri starem in da bodo ponovno potrjeni. PRVI DAN POROTNEGA S0DISCA V GORICI Zasačila sta ga pri tatvini in izsilila prepis avtomobila Pekovski pomočnik Smilovich trdi, da je nedolžen in da sta ga gospodar in njegov zet prisilila, da jima je zaradi grožnje s prijavo pri policiji prepisal svoj avto Porotno, sodišče iz Trsta se je ] te dni preselilo v Gorico, kjer so imeli včeraj prvo obravnavo proti trem obtožencem iz Gorice. V prostoru za obtožence so sedeli: 55-letrn pek Vladimir Gallas iz Podturna. Trg San Rocco 6, dalje njegov zet 33-letni Italo Giacometti, ld stanuje istotam, ter 33-letni Lodo-vico Smilovich iz Gorice Ul. Del Friuli 10. Obtožencev niso spremljali karabinjerji, ker so na začasni svobodi. Predsednik sodišča dr. Egone Corsi je najprej zaprisegel šest porotnikov, ki so: 59-letna Maria Com. pare iz Trsta, 56-letna Olga Babu-der iz Trsta, 56-letni Adolfo Caruz-zi prav tako iz Trsta, dalje 02-letni Ermanno Mattioli iz Gorice, Drevored 24. maja, 39-letni Carlo Grusovdn iz Gorice Ul. Tronco 5 ter 52-letnii Luigi Nutrisio iz Gorice Ul. Lantieri 23. Predsednik je nato na kratko povzel iz obtožnice potek dejanja, odnosno obtožbo proti vsem trem obtožencem kakor izhaja iz policijskih zapisnikov in zaslišanja preiskovalnega sodnika. Smilovich je bil že 13 in pol let v službi pri Gallasu, kjer je delal kot pek ter v zadnjem času, se pravi do začetka leta 1965 prejemal okrog 80.000 lir mesečne plače. Dne 6. februarja 1965 v popoldanskih urah naj bi ga Gallas in njegov zet Giacometti presenetila, ko je odprl predal v trgovini, iz katerega naj bi vzel nekaj denarja. Presenetila naj bi ga s 3.000 lirami v rokah. Ker mu je Gallas grozil, da ga bo javil policiji, se je Smilovich ustrašil in po njegovi izjavi je menda Na pobudo SKAD v Gorici je I ponudil Gallasu svoj avto fiat 600 Odhod avtobusov v Verono Kmečka zveza sporoča prizadetim, da bosta avtobusa z izletniki odhajala jutri zjutraj na izlet v Verono po naslednjem voznem redu: 1. avtobus: Odhod z Oslavja ob 4.45 ter se bo ustavil pri Kostnici pri gostilni «Pepi» in na zgornjem Oslavju. Od tu bo odpeljal ob 5. uri v Steverjan, kjer bo pobral udeležence na avtobusnih postajališčih. 2. avtobus: Odhod iz Gorice na Travniku ob 4.30 skozi Podgoro pri gostilni Terpin ob 4.40, v Štan-drežu na trgu ob 4.50 in v Sovod-njah pred županstvom ob 5. uri. Sprejemi pri prefektu Goriški prefekt dr. Pietrostefani je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku nadškofa Cocolina, kmetijskega nadzornika dr. Marsija, pred. sednika Pro Loco in bralnega krožka dr. Pellisa, predstavnika zvea* irvdustrijcev ing. Veronesija ter Caselgrandija ter polkovnika Gan-ninija, poveljnika 82. pehotnega polka. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih goriške turistična zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega po raznih goriških smučiščih naslednje: Lokve 0 stopinj, oblačno in 2 cm snega. Lažna 0 stopinj, 12 cm snega, oblačno. Log pod Mangartom —4 stopinje, oblačno, 40 cm snega, vlečnica obratuje. Livek —3 stopinje, oblačno, 12 cm snega pri spodnji in 30 cm pri zgornji vlečnici. ' — v/» J • ' -« J . jJi.Oho! JijV O . Sodni dvor porotnega sodišča v Gorici, ki je včeraj pod predsedstvom dr. Egona Corsija začel prvo izmed dveh razprav, ki so na sporedu sedanjega zasedanja v četrtek zvečer publicist iz Trsta Franc Jeza govoril o položaju Slovencev med narodno osvobodilno D kot na račun odškodnine ukradenega (Gallas trdi, da je dalj časa ugotavljal primanjkljaje) pod IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE znano izvedenostjo in povsem brez- Maggio 1 je včeraj dopoldne plačno,^ v„ njihovem imenu sestavil ng. . pred 9. uro 48.letna Palmira Popila je ocetno kislino in podlegla poškodbam Z ojesom kmečkega voza si je polomil nekaj reber - Steverjanec se je ranil na delu Na svojem domu v Moši Ulica 1 val po poti kmečki voziček, mu Je in predložil prošnjo, ki jo je treba poslati zadevnemu skrbstvenemu zavodu, opremljeno s potrebno dokumentacijo. JUTRI NA REKI Skupščina Italijanske unije za Istro in Reko Jutri bo na Rek’ XIII. redna skupščina Italijanske unije za Istro in Reko. Kakor je znano, so skupščine unije vsaki dve leti. Program dela je dokaj obširen, saj bodo v več referatih obdelali dveletno aktivnost organizacije, se pomenili o najrazličnejših problemih manjšine, njenih specifičnostih ter vključevanja v splošno družbeno aktivnost, hkrati pa tudi o prihodnjih načrtih. Na skupščini bodo sprejeli tudi statut organizacije. Posebno pozornost bodo posvetili umetniškim in splošnokulturnim vprašanjem ter o šolstvu. O teh problemih že delj časa razpravljajo v italijanskih kulturnih krožkih, hkrati pa so tudi že izvolili člane, ki bodo tvorili posebne sekcije za ta področja v okviru novoizvoljenega komiteja unije. V zvezi z občnim zborom so tudi italijanski kulturni krožki v Kopru, Izoli in v Piranu razvili dokajšnjo aktivnost na področju dramskih, baletnih in glasbenih uprizoritev. V pripravah pa so za nastope na festivalu otroških pesmi ter za režijo raznih oblik šolske kulturne dejavnosti. Zaradi nenadne slabosti Je včeraj zjutraj 84-letna Geltruda Anzlo-var vd. Petris padla s postelje v svojem stanovanju v Ul. Abro 7. Pri padcu se je priletna ženska u-darila po čelu, zaradi česar se bo morala teden dni zdraviti v četrtem oddelku splošne bolnišnice. nekaj pred Scolaris por. Marega napravila u-sodno pomoto, ki jo je plačala z življenjem. Ob tisti uri je vzela stekle-nioo z ocetno kislino, ki Jo je po vsej verjetnosti zamenjala s kakšno pijačo ter napravila nekaj požirkov. Kmalu Je začutila hude notranje bolečine. Domači so Jo takoj odpeljali v gorlško civilno bolnišnico, kjer so ji zdravniki skušali rešiti življenje. Njihov trud pa Je bil zaman In ob 12.40 je podlegla poškodbam. V VUlessah pa se je ponesrečil že prejšnji teden 53-letni France-sco Baldan. Ko je popoldne pori- oje ušlo lz rok in ga udarilo v prsni koš. Nekaj dni je mislil, da ni hudega, ko pa so bolečine postajale iz dneva v dan hujše, se Je odločil za pregled v bolnišnici, kjer so mu ugotovili udarec na prsnem košu z zlomom nekaj reber. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Ob 20. uri sinoči pa se je zatekel v bolnišnico tudi 56-letni Jožef Makuc iz števerjana, Sovenca 21, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. Makuc se je poškodoval s sekačem za dračje na svojem polju. Sekač je nosil na ramenu, pa mu je zdrknil in ga ranil na zapestju leve roke. pogojem, da ga ne prijavi policiji. V resnici so se takoj vsi trije odpeljali z Giacomettijevim fiatom 1100 k notarju Seculinu, kjer je Smilovich podpisal prodajo svojega avtomobila. To so pismene izpovedi, ki sta jih dala Gallas in Giacometti, ki pa sta vložila prijavo tatvine šele meseca avgusta 1965. Smilovich pa je izjavil nekaj pa polnoma drugega in vložil proti tožbo proti obema. Predvsem odločno zanika, da bi tistega dne ah kdaj koli poprej kaj ukradel Gallasu. Dne 6. februarja 1965 sta ga oba prisilila pod grožnjo, da ga bosta prijavila policiji, kjer da ze imajo obtožnico proti njemu, da je šel z njima k notarju in podpisal akt za prodajo avtomobila Pozneje je šel k tajniku sindikata UIL Lodolu in ga prosil za pomoč, da bi izterjal odpravnino, ker ga je medtem Gallas praktično odpustil; odpravnino, ki je Gallas n' hotel izplačati. To so v giavnem navedbe obtožbe. Za obrambno mizo so sedeli odv. Cesare Devetag, ki brani Smi-lovicha, ter odvetnika Pascoli in Maio, ki branita Gallasa in Giaco-mettija. Kot rečeno, v dvorani m bilo mnogo varnostnih organov in tudi občinstva je bilo le nekaj desetin. Vsi trije obtoženci so bih med razpravo mirni ter niso kazali vidnih znakov razburjenja. Po obrazložitvi obtožnice Je predsednik najprej zaslišal Smilovicha, ki je izjavil, da je bil do tistega februarja že 13 in pol let v službi pri Gallasu. Ze od samega začetka je izjavil, da je nedolžen ter da mu je sam Gallas ob neki priliki izročil ključe od vrat med trgovino in delavnico, ker je večkrat imel opravka v teh prostorih. Iz predala ni vzel nobenega denarja, pač pa papirnato vrečico in pri tem opazil sam bankovec za 5.000 lir, ki se ga ni dotaknil. Gallas Obtoženci In njihovi zagovorniki: Gallas, Giacomelli in Smilovich, ki jili branijo odvetniki Devetag, Majo in Pascoli (po vrsti od leve proti desni) in njegov zet sta se skrila za prodajno mizo ter potem planila nanj in z grožnjo, ki je vplivala nanj, da je šel z njima k notarju za prepis avtomobila, Giacometti da ga je sunil s pestjo v trebuh. Ze takoj naslednje dni pa je šel k sindikatu v UIL ter začel s postopkom za izplačilo odpravnine, o čemer pa Gallas ni hotel ničesar slišati. Dolgo se je protivil tudi, da bi mu vrnil delavsko knjižico. Povedal je tudi, da je odkupil sta novanje IACP in da je v zadnjem času prejemal po 80.000 lir mesečne plače. Ob prvi razpravi prel okrožnim sodiščem v Gorici mu je Gallas vrnil avto. Sedaj dela pri peku Škorjancu. Gallas je nato povedal svojo verzijo dogodivščin ter omenil, da sta že sedem dni prej njegov sin in neki njegov prijatelj slišala rožljati s kovanci v trgovini, kjer se je mudil Smilovich. Oba mladeniča sta se takrat ustrašila in zbežala. To je bil povod, da je zasumil Smilovicha, zlasti še, ker se mu je zdelo, da nekdo že več časa krade blago in denar. Zato sta ga potem z zetom presenetila v soboto 6. februarja v trgovini. Mož je nekajkrat zašel pri izpraševanju v protislovja ter ni mogel pokazati ni-kakega potrdila o tem, če In koliko je dal za avto, pač pa stalno trcV da je Smilovich že večkrat kradel, in da mu je sam ponudil avto kot delno povračilo za ukradeno blago. Kot zadnjega je predsednik zaslišal Giacomettija, ki je v glav nem potrdil tastove izjave. Dodal je, da je v Smilovichevih rokah videl okrog 3.000 lir denarja ter zanikal, da bi ga sunil v trebuh. Priznati je moral, da je prav tiste dni vzel dopust pri podjetju Sa-fog, kjer je bil zaposlen, ter jc naslednji mesec dal odpoved, da je šel delat k tastu, kjer je še sedaj. Sledilo je zasliševanje prič. Za komisarjem Montalbanom in brigadirjem Chiaramontom, ki je vodil zaslišanje in napravil zapisnik, je prišel na vrsto predstavnik UIL Renato Lodolo, ki je obrazložil potek postopka za pridobitev odpravnine in je povedal, da se Gallas ni odzval, ko je obe stranki povabil na urad za delo za poravnavo. Naslednja priča Bemardis, ki je soseda Gallasova, je vedela še preveč točno povedati, kaj vse je slišala tisto februarsko soboto v trga vini pod njenim stanovanjem. Dokler niso ugotovili, da ni mogla slišati razgovora v trgovini s sva jega balkona in je morala svojo prvotno izjavo precej popraviti. Nasprotno pa se «ni mogla ničesar spomniti)) uradnica Alessi od Združenja trgovcev, h kateri sta prišla večkrat Smilovich in njegova sestra, da bi mu pomagala dobiti od Gallasa delovno knjižico, o kateri je ta dejal, da jo je Izgubil. Včerajšnjo razpravo so prekinili okrog 14.20 ure ter jo bodo nadaljevali danes ob 9. uri z zaslišanjem notarja Segulina in dven njegovih uradnic. Slikarske razstave V razstavni dvorani Stella Mattu-tina v Gorici bo še do ponedeljska 18. marca odprta razstava treh slo venskih slikarjev iz bližnjega ju goslovanskega obmejnega podrot ja, Lozarja, Medveščka in Volart ta. Za njihovo kolektivno razstavo ki jo je na sami otvoritvi zelo ugodno ocenil umetnostni kritik in slikar prof. Fulvio Monai, vlada med goriškimi slikarskimi krogi kakor tudi ljubitelji slikarske umetnosti dokajšnji zanimanje. V razstavišču Pro Loco v goriški pasaži pa se je zaključila razstava slikarja Roberta Faganela iz Trsta. Od včeraj dalje so do prihodnjega petka na ogled olja in risbe goriškega umetnika Castellanija, ki je docela zasidran v aktualni tematiki, ki nas obdaja. Tako prikazujejo njegove slike protestirajočo mladino, spore okoli olimpia-de v Mehiki, bojazen pred vojno itd. iiiiiiiiiimiiiiiiiitiiitHiiiimttiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiil (iorira VERDI. 16.30; «Quella sporca doa-zina», L. Marvin in E. Bomine. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.15: edndovina chi viene a cena?», Spencer Tracy in C. Hapbum, ameriški barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22: «L’a-more attraverso i secoli», M. Mercier in E. M. Salerno. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.15: «Quando dico che ti amo,i, T. Renis in Lola Falana, italijanski barvni kine-maskopski film; zadnja ob 21.30. V1TTORIA. 17.15—21.30: «1 due vi-gili», Franco Franchi in Cicclo Ingrassia, italijanski barvni ki-nemaskopski film. / riič AZZURRO. 17.30: «Lo straniero*, M. Mastroianni in A. Karine. EXCELSIOR. 16—22: »James Bond — 007 Casino Royal», P. Seller, U. Andress in D Niven. PRINCIPE. 17.30—22: «11 quinto cavaliere š la paura», Miroslav Machaček in Olga Sentlugova. Češki film. MARCELLIANA. 19—22: «La val- le dell’oro», Clint Walker. H on ki EXCELSIOR. 19—21.30: «La batta-glia dei giganti«, Henry Fonda, v kinemaskopu in barvah RIO. 19—21.30: «La via del West», Kirk Douglas in Richard Wod-marck, v kinemaskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-ducci 38, tel. 22-68 TR2IC Danes vse dan m ponoči je odprta lekarna «S Nicolč«, dr Gior-gio Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73328. RONKE Danes ves dan in Jutri je v Ron. kah odprta lekarna «Alla Stazia ne«, dr. Matitti, Vermegliano, Via-le Garibaldi 3 — tel. 77446. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 17. marca bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71. KOLESARSTVO DIRKA OD URINSKEGA DO JADRANSKEGA MORJA Po zelo razgibani etapi Michelotto še vedno prvi Bitossi je osvojil predzadnjo etapo Vožnja na današnji etapi je bila že od samega začetka izredno hitra. Mnogi, zlasti boljši tekmovalci so skušali izsiliti celo vrsto pobegov. Najbolj aktiven je bil Zilioli. Na vzponu na sedlo Forca Caruso (1.120 metrov nadmorske višine) je Zilioli prispel na vrh kot drugi za Motto in je dobil zato 10 sekund časovnega odbitka. Njegov zaostanek na lestvici je torej znašal le še 18 sekund za vodečim na skupni lest- ----------------- vici Michelottom Zilioli je zato 2. je bil Michele Dancelli z zaostanka, 3. Casallnl, 4. Taccone, 5. Basso, 6. Polidorl, 7. Mantovani, 8. Zandegu, ODBOJKA * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 skušal na vse načine ukaniti Mi-chelotta, da bi mu odžrl teh 18 sekund prednosti, vendar ni uspel. Michelotto je vozil izredno oprezno, ves čas je ostro nadzoroval vsak poskus pobega in ni dovolil nikakega presenečenja. Na srednjem delu proge je več tekmovalcev preluknjalo zračnice, tako Mot-ta, Zilioli, Dancelli in drugi. Vsem pa je takoj zopet uspelo ujeti glavnino. Povprečna hitrost vožnje je bila dokaj visoka. Sukala se je okrog 42 km na uro. 15 km pred ciljem je tekmovalce zajela predcdljna mrzlica, številni boljši vozači so poskušali z ostrejšimi sunki v ospredje, nobenemu pa ni uspelo ustvariti dovolj časovnega presledka med seboj in zasledovalci. Vsa glavnina je tako v skoraj enotni skupini privozila v San Be-nedetto del Tromto. 250 metrov pred ciljem je prvi naskočil Bitossi .odbil je nevaren napad Dan-cellija in si je zagotovil etapno zmago. Etapa je v celoti potekala v znamenju dvoboja med rumeno-rdečo majico Michelottijem in Zi-liolijem, ki mu jo je skušal sleči. Zilioliju je uspelo le zmanjšati svoj zaostanek na lestvici na 18 sekund, vendar pa mu to nudi boljše možnosti za jutri, ko bo na vrsti peta in zadnja etapa. Proga bo merila 217 km. Lestvica današnje 4. etape: 1. Bitossi Franco, ki je prevozil 226 km dolgo pot od Pescas-serolija do San Benedetta del Tronto v 5.32’26” s povprečno hitrostjo 40 km 210 metrov na uro. niiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiimiiiinmimimiutiuiMiiiiiuiiminiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimraiuiiiiiiiiii DIRKA PARIINICA ^ olfshohl osvojil končno zmago Zadnja etapa dirke Pariz — Nica je bila razdeljena na dva dela. V cestni vožnji na prvi 133 km dolgi poletapi je prevladovalo moštvo «BIC», ki je uveljavilo izredno učinkovito taktiko, s katero je uspelo Nemcu Wol£šhohlu ohraniti belo majico kljub številnim napadom drugih vidnejših vozače v. Med temi je bil najbolj aktiven zlasti Guyot. Wolfshohl se je brez oklevanja pridružil vsakemu pobegu in je tako sproti dušil vse nevarne naskoke na njegov polo- 9. Ballini, 10. Carminati in nato še drugih 62 vozačev v zaostanku ene sekunde. SKUPNA LESTVICA: 1. Claudio Michelotto 21.37’17” 2. Italo Zilioli f8” zaostanka 3. Rudi Altig (Nem.) 1’38” 4. Bitossi 1’39” 5. Taccone 1’43” 6. Ballini 7. Vicentini 1’45” 8. Motta 1*47” 9. Dancelli 1’53” 10. Gimondi 217” itd. SMUČANJI POKAL ANDRE R0CH V ASPENU Nenning in Greenova zmagala na tekmovanju v smuku ASPEN, 15. — Potem, ko je zmagal na smukih klasičnih tekmovanj «Lauberhom» in «Hahnenkamm» si je Avstrijec Gerhard Nenning priboril še tretji veliki uspeh te smučarske sezone. Zmagal je namreč v smuku tudi na 22. mednarodnem tekmovanju za pokal Andre Roch v Aspenu v Coloradu (ZDA), veljavnem za svetovni pokal. Olimpijec Jean Claude Killy, glavni favorit v tem nastopu je razočaral: uvrstil se je -komaj na tretje mesto. Prehitel ga je namreč tudi Avstrijec Heini Messner. Nennig je zmagal premočno: svojega rojaka je prehitel za celi 2"33/100, Francoza pa celo za 2”66/100, kar je v tej smučarski disciplini res izredna storitev. S tem uspehom se je Nenning trdno vsidral na prvem mestu lest. vice za svetovno prvenstvo, Killy pa je utrdil svoj položaj na skupni lestvici. Italijan Gerhard Muss-ner, ki je tudi nastopil, je zase- iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiimMiMiniiiiniiiiiimiimiiiiiiiiHmiMiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimmii MOŠKA B LIGA Nocoj v gosteh Bora vodeči Bo voli Tekma se bo začela v Ulici della Valle ob 21.15 Za ekipo Bora, ki nastopa letos v drugi moški odbojkarski ligi i zadnjo tekmo tega prvenstva Go- lahko rečemo, da je to najbolj presenetljivo moštvo, kar jih je stili bodo prvaka. Kaj lahko pri- v tem tekmovanju. Kljub temu, da je v zadnjih letih ta šesterka | Okujemo od tega srečanja? Se bo oddala nekaterim drugim moštvom že več svojih najboljših igral- Ponovila tekma s Celano ali z ga- cev (celo državnih reprezentantov) je še vedno ohranila vso svojo | nekje sredini udarno moč, pa ne samo to, včasih zaigra celo močneje, kot kdaj- vprašanje seveda zanima predvsem kok prej in tako zopet in zopet dosega svoje viške, kot se je to ^ ----- zgodilo preteklo soboto zvečer v tem pa moštvo povsem nepričakovano in navidez brez vsakega otipljivega vzroka tako popusti, kot morda še nikoli prej (tekma s tržaškimi gasilci pred dvema tednoma!) in tako tudi tukaj dosegajo viške (v obratnem smislu seveda). Skratka, ekipa je nekon-stantna, nestalna, v svojih storitvah nihajoča in vsem razponu kakovostne odbojkarske lestvice. Kje je vzrok za to? Moštvo ima v svojih vrstah zelo dobre igralce, letos je popolnoma osvojilo novi sistem in torej igra verjetno eno izmed najmodernejših odbojk v državi, Bergamu v tekmi s Celano. Po- žaj na skupni lestvici. Pri 70. km je uspelo pobegniti trem vozačem: Wagtmansu, Samynu in Aimaru, vendar so si uspeli do cilja priboriti le 49” naskoka, kar seveda nikakor ni ogrozilo Wolfshohla. Druga poletapa od Antibesa do Nice je merila le 28 km in je bila na kronometer za posameznike. Bila je kajpak mnogo prekratka za kakršnokoli presenetljivo dejanje. Zmagal je Bračke, ki je bil na skupni lestvici že doslej na drugem mestu. Na tem zadnjem delu proge si je priboril slabo minuto prednosti pred Wolfshohlom, kar pa je bilo mnogo premalo, da bi ogrozil Nemca tudi na skup. ni lestvici. Nemec je vozil namreč zelo dobro in je bil na cilju drugi ter si je končno zmago priboril povsem zasluženo. Lestvica 1. poletape: 1. Samyn (Fr.) 147 dolgo pot od Toulona do Antibesa je prevozil v 3.34’26” 2. Wagtmans (Niz.) 3. Aimar (Fr.) 4. Stevens (Belg.) 3.35’15” 5. Sels (Belg.) 3.35’31” itd. Lestvica 2. poletape Antibes — Nica (28 km) na kronometer za posameznike: 1. Ferdinand Bračke (Belg.) 3917” s povprečno hitrostjo 42,766 km na uro 2. Wolfshohl (Nem.) 4012” 3. Van Loo (Belg.) 40’29” 4. Maurer (Sv.) 40’51” 5. Grosskost (Fr.) 41’02” 6. B. Guyot (Fr.) 41’03” 7. Anquetil (Fr.) 41’06” 8. Steevens (Niz.) 4113” 9. Bodin (Fr.) 4119” 10. Janssen (Niz.) 41’20” KONČNA SKUPNA LESTVICA 1. Rolf Wolfshohl (Nem.) 34.42’21” 2. Bračke (Belg.) 34.4519” 3. Bodin (Fr.) 34.47'33” 4. Bernard Guyot (Fr.) 34.48’01” 5. Janssen (Niz.) 34.48’29” 6. Grooskost (Fr.) 34.48’43” 7. Aimar (Fr.) 34.49'28” 8. Houbrechts (Belg.) 34.49’47” 9. Bellone (Fr.) 34.5014” 10. Anquetil (Fr.) 34.50’30” močno je v napadu, v, obrambi obvlada oba temeljna instrumenta: blok in obrambo polja ,ima zelo dobro tehnično vodstvo in končno tudi materialni pogoji prvenstvenih gostovanj se zadnje čase izboljšujejo. Kje je torej vzrok, se ponovno vprašamo? Iskati bi ga morali predvsem v dveh dejstvih. Prvič: število treningov. Dva treninga tedensko nista za današnje pojme o dobri odbojkarski igri, zadostna niti za povprečne ekipe, kaj šele za kakovostne. Jasno je, da moštvo več kot dveh temingov tedensko ne zmore, ker enostavno nima na razpolago telovadnice. Toda dejstvo ostane: dva treninga tedensko sta mnogo, mnogo premalo. Skoraj vsa boljša moštva (zlasti na vzhodu) temirajo od štiri do šestkrat tedensko in neredko celo po dvakrat v istem dnevu: zjutraj in zvečer. Drugič: številčno stanje igralcev v ekipi je nezadostno. Bor lahko pri svojih tekmah računa pretežno na največ osem igralcev, Cesto pa jih ni na razpolago niti toliko. V tako močni konkurenci, kot je druga liga, z osmimi igralci res ni mogoče shajati. Vedno se dogaja, da je nekaj članov moštva več ali manj izven forme, poškodovanih, bolnih, zadržanih službeno ali iz študijskih vzrokov itd. Te zadržanosti in odsotnosti pa niso samo na tekmah, ampak tudi na treningih. In to pomeni, da tak igralec tudi, ko se vrne v moštvo ni takoj sposoben za kakovostno igro. Vsem takim težavam se lahko ekipa vsaj delno izogne le, če razpolaga s popolnim številom igralcev, to je dvanajst, toda nikakor ne manj kot deset. Samo tedaj je mogoče iz rezerve takoj izpolniti praznino v prvi šesterki na igrišču, samo tedaj lahko ekipa da vse od sebe, saj ne visi nad njo Damoklejev meč poškodb, samo tedaj lahko trener s svojimi igralci tudi «šahira», ne pa le žalostno in nemočno opazuje, kako nasprotnik igra na «šibko točko* in z lahkoto zbira točke. To sta vsekakor glavna vzroka, da nam Borova šesterka kaže na svojih prvenstvenih tekmah dve lici: včasih menimo, da je njen potencialni cilj, prva liga, povsem uresničljiv in logičen, drugič pa... se spomnimo povratne tekme s tržaškimi gasilci. Brez večjega števila treningov in igralcev bomo sicer v bodočnosti pri Boru še videli čudovite zmage, toda tudi razoča-rujoče poraze. Nocoj bodo borovci odigrali pred- navijače, Ti zahtevajo zmago in dobro igro. Obojega seveda vedno ne vidimo skupaj. Toda če bo Bor nocoj hotel zmagati bo vsekakor moral zaigrati dobro. Zelo dobro! In to zna. Zato pa nikakor ne moremo reči, da ima pot do zmage tudi proti tako močnemu nasprotniku že vnaprej zaprto. Presenečenje je vsekakor možno. Bor sam se s tem uspehom sicer ne bi posebno okoristil. Ker igra do konca prvenstva le še eno razmeroma lahko tekmo na domačem igrišču proti predzadnjemu z lestvice Ro-burju, bi za borovce pomenila nocojšnja zmaga verjetno le dokončno utrditev na odličnem tretjem mestu. Izredno darilo pa bi bila Borova zmaga za tržaške gasilce, ki verjetno čakajo na srečanje Bor-Bovoli bolj nestrpno in z večjo tremo, kot pa borovci sami. Poraz Bo-volija je namreč zadnja priložnost gasilcev, da si odprejo pot do prve lige, kajti naslednja dva Bovolije-va nasprotnika bosta lahko presrečna, če mu bosta iztrgala en sam set: to bosta namreč Robur in Li-bertas. Bovolija lahko torej premaga le še nocoj Bor. Gasilci tudi nimajo posebnih skrbi zaradi svojih bodočih nasprotnikov. Libertas in GRDA bosta verjetno gladko položila orožje, le Pagnin bi morda lahko bil bolj neprijeten nasprotnik, toda to srečanje bo v Trstu Iz vsega tega je torej jasno razvidno, da se bo odločilna tekma tega prvenstva igrala nocoj v Trstu Bor je jeziček na tehtnici, ki bo odločil, kdo bo šel v prvo ligo: tržaški gasilci ali Bovoli. Pri tem pa bodo seveda borovci igrali popolnoma mirno in ne bodo imeli nobenih dilem: igrali bodo samo zase in za svoje občinstvo. Tesnobe vzdušja, ki vlada ob tej tekmi v vrstah Bovolija in gasilcev ne bodo občutili. Svoj problem so rešili že pred časom: obstali so v ligi 1 ( § ji MllllltilM M prvi 1 1 drugi 2 X prvi 1 drugi X prvi 1 2 drugi 2 1 prvi 1 drugi 2 prvi 2 1 drugi 1 2 prvi 1 1 drugi 2 X del 11. mesto. Proga tega tekmovanja je bila dolga 3.218 metrov, imela je višinsko razliko 900 metrov in 50 smernih vrat. V ženskem smuku je brez posebnih težav zmagala Kanadčanka Nancy Greene, olimpijska zmagovalka v veleslalomu in svetovna prvakinja v alpski kombinaciji. Za Greenovo se je uvrstila na drugo mesto Avstrijka Olga Pall, olimpijska zmagovalka v smuku, tretje mesto pa je zasedla olimpijska zmagovalka v slalomu Francozinja Marielle Goitschell. Presenečenj torej ni bilo. Lestvici: MOŠKI 1. Gerhardt Nenning (Av.) 1’59”49 2. Heini Messner (Av.) 2’01”82 3. Jean Claude Killy (Fr.) 2’02”15 4. Bill Kidd (ZDA) 2’02”21 5. Karl Schranz (Av.) in Ken Phelps (ZDA) 2’02”36 7. Spider Sabich (ZDA) 2’02”56 8. Jean Daniel Daetwyller (Šv.) 2’02”73 9. Franz Vogler (Z. Nem.) 2’03”02 10. Rudi Sailer (Av.) 2’03”08 ŽENSKE 1. Nancy Greene (Kan.) 1’33”29 2. Olga Pall (Av.) 1’34”17 3. Marielle Goitschel (Fr.) 1’35”06 4. Bemi Rauter (Av.) 1’35”14 5. Vreli Inaebnit (šv.) 1’35”48 6. Fernande Bochatay (Šv.) 1’35”53 7. Karen Budge (ZDA) 1’35”55 8. Brigitte Seiwald (Av.) 1’35”65 9. Divina Galica (V. Brit.) 1’35”70 10. Erika Skinger (ZDA) 1’36”15 KOŠARKA Zadar (Jug.), Simmenthal (It.), Spartak Brno (CSSR) in Real Madrid (Šp.) so se uvrstili v polfinale tekmovanja za pokal evropskih državnih prvakov. V povratnem srečanju tretjega kola je Zadar premagal Simmenthal z 90:66, Real Madrid pa Racing Malines (Belg.) z 98:65. Medtem, ko se je Simmenthal uvrstil v višje kolo kljub porazu, je bil Racing Malines izločen. DOMAČI ŠPORT ODBOJKA Danes v soboto, 16. marca Moška B liga Ob 21.15 v Trstu, Ul. della Valle BOR — BOVOLI * * * Jutri v nedeljo, 17. marca Deželni finale za mladinke Ob 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» BOR — ZARJA CORRIDONI — BOR ZARJA — CORRIDONI * * * Turnir FARI — ženske Ob 8.30 v Ul. Zandonai BREG — FARI BREG — AGI BOR — FARI BOR — AGI KOŠARKA Jutri v nedeljo, 17. marca Prvenstvo «prima divisione» Ob 8. uri v Ul. della Valle OLIMPIA — BOR «B» * * * Promocijsko prvenstvo Ob 11. uri v Gorici na Rojcah IDROLUX — BOR «A» NOGOMET Nekaj za vas, otroci! Razstava otroških risb s tematiko »Prijateljstvo med športniki« — Vabilo učiteljem in staršem, da v prihodnjih dneh priredijo «olimpijski» natečaj — Dela treba dostaviti ŠZ Bor najkasneje do 18. marca 1968 Ob priliki 19. olimpijskih iger bo v mehiški prestolnici Ciu-dad Mexico velika razstava otroških risb s tematiko »Prijateljstvo med športniki«. K razstavi bo vsaka država udeleženka prispevala 10 risb, ki jih bo izbrala na podlagi natečaja, katerega bo sama izvedla. Italijanska olimpijska zveza CONI takega natečaja ni in ne bo razpisala, to pa še ne pomeni, da se otroci iz Italije ne morejo razstave udeležiti. športno združenje Bor se je zanimalo pri organizacijskem odboru olimpijskih iger v Mehiki in tudi dobilo sledeči pravilnik za udeležbo na razstavi: — risbe morejo biti izvedene v poljubni tehniki — format risb mora biti 40x56 cm — predmet risb: »Prijateljstvo med športniki« Ker je med našimi osnovnošolskimi otroki veliko dobrih risarjev, ki so že prejeli nagrade na državnih in deželnih natečajih, menimo, da se vsekakor izplača poslati v Mehiko nekaj risb. Naj kdo ne misli, da letimo previsoko! če CONI v Italiji natečaja ni razpisal, je skoraj gotovo, da zanj morda kdo le slučajno ve. 10 risb naših otrok utegne tako biti edini prispevek Italije na olimpijski razstavi v Mehiki. Učitelje in starše vabimo, da v okviru šole ali doma organizirajo nekak «olimpijski« natečaj. Dela, ki morajo ustrezati navedenim pravilom, bo športno združenje Bor sprejemalo še pojutrišnjem, v ponedeljek, 18. marca od 20.30 do 21.30 na svojem sedežu v Trstu (stadion Prvi maj, Vrdelska cesta 7). Na hrbtni strani morajo predložena dela nositi s svinčnikom napisan naslov dela. V priloženi za lepki mora biti naveden naslov dela, ime in točen naslov avtorja in njegova starost. Ponovno vabimo učitelje in starše, da poskrbijo, da bo natečaj po vseh osnovnih šolah pravočasno izveden. Posebna komisija bo izbrala 10 najboljših del in jih poslala organizacijskemu odboru olimpijskih iger v Mehiki, kjer bo ob priliki iger razstava. V nedeljo, 17. marca Mladinski pokal Menon Ob 10.30 v Boljuncu BREG — ARSENAL * * * Prijateljski nogomet Ob 12.15 v Boljuncu UNION — PRIMOREC * m * Prijateljsko srečanje Ob 15.30 v Boljuncu BREG — NOVA GORICA * * * II. amaterska kategorija Ob 15. uri v Nabrežini VESNA — LIBERTAS * * * V torek, 19. marca Mladinski pokal Menon Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — LIBERTAS * * * Kategorija začetnikov Ob 13. uri v Boljuncu BREG — PRIMOREC __________________________________________________________________________________________ llllliilllllllllllliillliiiillllllliltiiilllllllllll1lllllllllllutlllilllllllllullilliialHiiiilllllilllllliillluiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiuiiituiliillliiiiiilllilillilfllllllull>o,0 BRESCIA Galli; Fumagalli, Botti; Rizzo-lini, Tomasin, DAlessi; Salvi, Mazzia, Troja, Schutz, Gilardo-ni (Bruells). ATALANTA Cometti; Bertuolo, Nodari; Ti- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliifiiiiiiiiUlinHiiiiiliiuuiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiii KOŠARKA Borovci jutri v Gorici v telovadnici na Rojcah Bor bo v nedeljo nastopil s svojo prvo ekipo v Gorici proti Idro-lux. V prvem kolu so borovci premagali Idrolux z visoko razliko 24 točk. Povedati pa moramo, da je tedaj nastopila povsem drugačna ekipa od te, s katero razpolaga danes Bor. Tedaj je še igral Lakovič, ki je s svojo veliko izkušenostjo vo- dil Borovce in je v kritičnih trenutkih znal temeljito dvigniti moralo svojih soigralcev, oziroma z bliskovitimi protinapadi zmesti nasprotno obrambo. Tudi Andrej Ru-dež, ki je dotlej redno treniral, je bil močna opora svoji ekipi, danes pa ne igra več enako kakovostno. Te igralce danes že nadomeščajo novi, mlajši. Taka sta na primer Igor Sancin in Peter Starc, ki sta igralca z obetajočo bodočnostjo, vendar pa je pri njiju pomanjkanje izkušenj često usodno. Peter Starc je velika pridobitev za ekipo. Do letos je nastopal pri mladincih in je med njimi močno izstopal, saj je na tekmah sam dal celo več kot polovico točk. Igor Sancin igra povsem drugače. Ni tako visoke postave, je pa izredno hiter in pri vodenju mnogo bolje obvlada žogo. Pri metih je zelo točen in kar je še posebno pomembno, tudi iz da- ljave meče z veliko lahkoto. To sta torej zanesljiva in obetajoča igralca, seveda pa često zagrešita napake, ki so značilne za vsakega mladega in neizkušenega košarkarja. Naloga Bora bo torej v Jutrišnjem srečanju z Idroluxom zaradi svojih neizkušenih igralcev precej težja, kot je bila v prvi tekmi. Predvsem je moštvo v krizi, temu pa se pridružujejo še drugi elementi, ki se stopnjujejo od nedelje do nedelje. Moštvo že dolgo časa ni želo nobene zmage in zdaj potrebuje res veliko mero poguma, da popolnoma ne izgubi zaupanja v lastne sposobnosti. V tekmi, ki bo na sporedu jutri ob 11. uri v telovadnici na Rojcah, bodo borovci igrali z naslednjo postavo: S. Spacal, Fabjan, Starc, Prinčič, Rudež, Sirk, Sancin, Kralj ln Zavadlal. ADRIJAN ZAVADLAL beri, Cella, Signorelli; Novell! -ni, Salvori, Santonico (Savol-di), Dell’Angelo, Rigotto. CAGLIARI Reginato; Tiddia, Longoni; Cera, Vescovi, Longo; Badari, Riz-zo, Boninsegna, Greatti, Riva. SAMPDORIA Battara; Dordoni (Sabatini), Delfino; Carpanesi, Mo rini, Garbarini; Salvi, Vieri, Cristdn, Frustalupi, Francesconi. MILAN Cudicini; Anquilletti, Schnel-linger; Trapattoni, Malatrasi, Rosato; Hamrin, Lodetti, Sor-mani, Rivera, Prati. LR VICENZA Bardin; Volpato, Rossetti; Gregor!, Carantini, Calosi; Menti, Gori, Vinicio, Demarco, Fontana. NAPOLI Zoff; Micelli (Girardo), Poglia-na; Stenti, Zurlini, Girardo (Montefusco); Cane, Juliano, Altafini, Sivori, Barison (Bo-sdaves). BOLOGNA Vavassori; Roversi (Furlanis), Ardizzon; Guarneri, Janich, Fo-gli; Pace (Turra), Bulgarelli, Clerici (Pace), Haller, Pascutti. ROMA Pizzaballa; Losi, Scaratti; Ca-pelli, Carpenetti, Pelagalli; Ferrari, Cordova, Taccola, Enzo, Jair. VARESE Da Pozzo; Sogliano, Maroso; Picchi (Della Giovanna), Cre-sci, Borghi: Leonardi, Tambo-rini, Anastasi, Burlando, Va-stola. SPAL Cipolloni; Stanzlal, Tomasin, Reja, Bertuccioll, Boldrini; Bi-gon, Lazzotti, Rozzoni, Pasetti, Brenna. INTER Sarti; Burgnich, Facohetti; Be-din, Bet, Santarini; Domenghi-ni, Mazzola, Nielsen, Corso, Cappellini. TORINO Vieri; Poletti, Trebbi; Cereser. Bolchi, Agroppi; Carelli, Ferri-ni, Combin, Moschlno, Facchin- MANTOVA Girardi; Scesa, Freddi; Foff D' Pavinato, Ferrari; Tomeazzi. Catalano, Spelta, Micheli, StaC' chini. FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Mancini Bertini, Ferrante, Brizi; BrU' gnera, Merlo, Maraschi, De Si' sti, Chiarugi. JUVENTUS Anzolin; Roveta Salvadorel Bercellino, Castano, Leoncinil Favalli (Simoni), Sacco, D® Paoli, Cinesinho, Menichelli. Brescia . Atalanta 1 Cagliari . Sampdoria X 1 Milan - Vicenza 1 Napoti . Bologna 1 X Koma - • Varese X 1 Spal . Inter X 1 Torino . Mantova 1 Monza ■ Koggia 1 X Piša Palermo 1 Reggina - Bari X Verona . Lazio 1 Treviso . Udinese X 2 Cesena-Sambenedettese 1 X ŠPORTNIKI! V ponedeljek, 18. marca ob 20.30 je vaš abonma za predstavo Slovenskega gledališča v Trstu ZENOVA IZPOVED «****» 3* **-S* ****»» 4» ****** **«**» * i i » « GRAHAM GREENE: Tihi Američan Poslovenil Miroslav Ravbar # « % i Sedel sem na rob postelje poleg starke in neka deklica mi je prinesla čaja; zdelo se je, da so me uvrstili v skupnost z mačkom in psom — morda so tudi oni prvič prišli sem tako slučajno kakor jaz. Otrok se je priplazil k meni in me vlekel za vezalke pri čevljih, a nihče ga ni zmerjal: na vzhodu ne zmerjajo otrok. Trije trgovski koledarji so viseli na steni, na vsakem je bilo dekle z žarečimi rdečimi lici v veseli kitajski noši. Na velikem zrcalu so bile skrivnostne besede Cofi de la Paix — najbrž so ga po naključju odkrili med starino; imel sem občutek, da sem tudi jaz zašel mednjo. Počasi sem pil grenki zeleni čaj, prelagal skodelico brez roča iz dlani v dlan, ker me je peklo v prste, in se spraševal, kako dolgo naj ostanem. Poskušal sem s francoščino in spraševal družino, kdaj bi se utegnil vrniti gospod Chou, toda nikdo ni odgovoril; najbrž niso razumeli. Ko je bila skodelica prazna, so jo znova napolnili in nadaljevali s svojim delom: neka ženska je likala, neko dekle je šivalo, dečka sta pisala naloge, stara gospa je opazovala svoje noge, tenke, izmaličene noge stare Kitajke, pes pa je prežal na mačko, ki je sedela na škatlah iz lepenke Začenjal sem razumevati, kako trdo je delal Dominguez, da je mogel živeti. V sobo je stopil neznansko mršav Kitajec; zdelo se je, da sploh ne potrebuje prostora, bil je kot kos mastnega papirja, ki deli dve plasti keksov med seboj. Edina debelina na njem je bila črtasta pižama in flanele. »Gospod Chou?« sem vprašal. Ozrl se je name z ravnodušnim pogledom kadilca opija; upadla lica, otroški členki, ramena majhne deklice — mnogo let in mnogo pip opija je bilo treba, da se je stanjšal do te mere. «Moj prijatelj gospod Dominguez mi je rekel, da mi imate nekaj pokazati. Saj ste vi gospod Chou?« O da, je rekel, on je gospod Chou, in mi je vljudno namignil, naj zopet sedem. Lahko rečem, da se je razlog mojega prihoda izgubil nekje v zadimljenih hodnikih njegove lobanje. Ali želim skodelico čaja? Zelo je počaščen zaradi mojega obiska. Zopet so pomili skodelico in jo splaknili po tleh ter mi jo potisnili v roke kot živo oglje — božja sodba s čajem. Omenil sem nekaj glede njegove številne družine. Ozrl se je nekoliko začuden okrog sebe, kakor da je še nikdar ni gledal s tega stališča. »Moja mati, moja žena, moja sestra, moj stric, moj brat, moji otroci, otroci moje tete,« je rekel. Otrok se je odkobacal od mojih nog in ležal na hrbtu, brcal in cvilil. Radoveden sem bil, čigav je. Nihče ni bil zadosti mlad — ali zadosti star — da bi ga spočel. Rekel sem: «Gospod Dominguez mi je rekel, da je stvar važna.« «A, gospod Dominguez. Upam, da -e gospod Dominguez dobro počuti.« »Imel je vročino.« «Sedaj je nezdrav letni čas.« Nisem bil prepričan, da se spominja, kdo je Dominguez. Začel je kašljati in pod njegovo pižamo, ki sta ji manjkala dva gumba, se je napela koža in brnela kot boben vietnamskih domačinov. «Tudi vi bi morali iti k zdravniku,« sem rekel. Nekdo se je nama pridružil; nisem ga slišal, ko Je vstopil. To je bil mlad človek, čedno, po evropsko oblečen. Rekel je angleško: «0ospod Chou ima samo eno stran pljuč.« «To je zelo hudo.« «Dnevno pokadi 150 pip.« «To je mnogo.« »Zdravnik pravi, da mu to ne de dobro, toda gospod Chou se počuti mnogo srečnejšega, ko kadi.« Zamrmral sem, češ da ga razumem. «Dovolite, da se predstavim, jaz sem poslovodja gospoda Chouja.« «Moje ime je Fowler. Pošilja me gospod Dominguez. Pravi, da mi ima gospod Chou nekaj povedati.« »Spomin gospoda Chouja je zelo oslabel. Ali želite skodelico čaja?« «Hvala, popil sem že tri.« Naš razgovor se je zdel kot vprašanja in odgovori v jezikovni vadnici. Poslovodja gospoda Chouja mi je kljub temu vzel škode lico iz rok in jo dal eni od deklet, ki je zlila ostanek po tleh in jo znova napolnila. «Ta ni zadosti močan,« je rekel, vzel skodelico in pokusil, jo skrbno oplaknil in znova napolnil, toda sedaj iz drugega čajnika. «Ta je boljši?« je vprašal. «Mnogo boljši.« Gospod Chou se Je odkašljal, toda samo zato, da je krepko pljunil v majhen pločevinast pljuvalnik, okrašen z rožastimi cvetovi. Otrok je kobacal med čajnimi usedlinami in mačka se je preselila s škatle na kovček. «Mogoče bi se laže pogovorili z menoj. Moje ime je Heng.» je rekel mladi gospod. «če bi mi povedali...« «Greva v trgovino,« je rekel gospod Heng.» Tam je več miru.« Ponudil sem roko gospodu Chouju, ta Jo je zmedeno pridržal med dlanmi, nato je pogledal po zelo obljudeni sobi, kakor da bi me poskušal nastaniti v njej. Sum morskega proda se Je umikal, ko sva odhajala po stopnicah. Gospod Heng je rekel: «Pazite, zadnja stopnica manjka,« nato je prižgal žepno svetilko, da bi mi pokazal pot. Zopet sem bil med posteljnimi okviri in kopalnimi kad in gospod Heng me je vodil po stranskem hodniku. Ko i naredila kakih dvajset korakov, se je ustavil in posvetil majhen železen boben. «Ali ga vidite?« je vprašal. «Kaj naj bi to bilo?« Obrnil ga je in pokazal zaščitni znak: Diolacton. «To mi še vedno nič ne pomeni.« Rekel je: »Tu sem imel dva taka bobna. Pobrali smo z drugo starino v garaži gospoda Phan-van-Muoija. Ali poznate?« «Zdi se mi, da ne.» «Njegova žena je v sorodu z generalom Thejem.« »Se vedno ne razumem...« «Veste, kaj je to?« je vprašal gospod Heng, ko se sklonil in dvignil dolg izvotljen predmet kakor steblo žele ki se je v luči njegove svetilke svetil kot krom. «Mogoče bi pa za kopalno kad?« «To je kalup,« je rekel. Vsekakor je bil gospod He človek, ki uživa, če poučuje. Prenehal je, da mi zopet doki moje neznanje. «Ali razumete, kaj mislim z izrazom kalui «Seveda, toda še vedno ne razumem...« »Ta kalup so izdelali v ZDA. Diolacton je ameriški zašči znak. Ali začenjate razumevati?« «Prav res ne.» »Ta kalup ima napako. Zato so ga zavrgli. Toda ni b treba, da so ga vrgli v starino — in tudi boben. To je b pomota. Poslovodja gospoda Muoija je zaradi tega oseb prihajal sem. Kalupa nisem mogel najti, vrnil pa sem mu boben. Rekel sem mu, da je to vse, kar imam, on pa mi pravil, da potrebuje boben za shranjevanje kemikalij. Seve ni poizvedoval po kalupu — s tem bi se preveč izdal - to vse je natančno preiskal. Pozneje je gospod Muoi sam šel ameriško poslaništvo in je iskal gospoda Pyla.» «Zdi se, da imate pravo obveščevalno službo,« sem rek Se zmerom nisem razumel, za kaj gre. (Nadaljevanje sledi) UREDNISIVU: TRST - UL MONTEOUH1 b, U, TELEFON 934108 In 94-638 - Poštni predal 559 - FODRU2N1UA: GORICAi Ulica 24 Mag-”0 */»■ Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - DL SV. FRANOISKA St 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAKOCmma.™..^. --------------------------ITT Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna StevUka v tednu ln nedeljo 50 para <50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 štorih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaške™ ti«kf “r ~ vnafV,' SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana. Start trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-2)0, i UGLASI Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 160, tlnančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ur 1 Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržašk U> goriško pokrajino ae naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «SnnW'. PnhMimto ItaUana* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln"tiska Založništvo irskega" tiska Trst*'**1 40 Ur beseda