Poštnina plaCana v gotovini»
V Ljubljani, dne 6. aprila 1933.
Štev. 33.
Letnik LXXIh. (Sol. leto. J932/33.}
UčiielfsJci tovariš
Stanov ste o poliiišteo glasilo J. I/. I/. — seKcife sta dravsteo banovino v Ljubljani
T—	*	_m-m ____ ^C	== UrodnOtvo (n mprmvm, LJuH/mmm, Frmmtakmuk.m ulkm 6/1. Rokopuov Hm vrmiamo. Nefrmkiranth phem no •projemmmo.	«M* lotrtck. Naroinln* Mm
|F== JVteSGCna PttlOfja »MTOSVeia« =	„ u^e^tvo 80 Dim. Člmni akcijo J. O. U.ptmimJolM.ilmnmrino. 0MlmMi po conikmim dogovor*, davek po.ebo. Poit.iok.rol. 11.197. ToUfonSttl
Učiteljski dom v LJubljani
(Poročilo o občnem zboru.)
Dne 25. marca 1933. se je vršil V. redni	je pogodba in glavni situacijski načrti. Načel-
občni zbor Učiteljskega doma, reg. zadruge z	stvu je bil predložen popolen načrt bodočega
om. zavezo v Ljubljani. Računski zaključek	Učiteljskega doma v Ljubljani,
je bil razpoložen 14 dni pred občnim zborom	Na zadnji seji načelstva se je sklenilo, da
članom na vpogled, kakor predpisuje § 16.	založi zadruga Učiteljski dom v Ljubljani
pravil.	knjigo, ki bo vsebovala razne sestavke in de-
Za zapisnikarja je imenoval načelnik tov.	klamacije za narodne praznike in sicer v kro-
Vrhovec tov. Kobala, za o vero vatel j a pa tov.	nološkem redu.
Kržišnika in Urbančiča.	Tudi glede loterije se je razmotrivalo na
PORODIT O	vei seiah načelstva. Loterijo priredi zadruga
MACRT NlfA TiW VRHflVPA	Učiteljski dom v Ljubljani in da na razpolago
NAČELNIKA TOV VRHOVCA.	loterijskemu odboru za izvršitev loterije po-
Moje poročilo bo kratko, ker boste delo-	trebna sredstva. Zastopnika za loterijski od-
vanje zadruge itak zvedeli iz tajničinega in	bor sta za našo zadrugo tov. Urbančič in Ko-
blagajnikovega poročila. Omejiti se hočem le	bal. Ta dva bosta napravila program in ure-
na nekaj važnejših dogodkov.	dila ostaia dela. Načelstvo je pooblastilo oba,
Po lanskem občnem zboru, ki je naredil	ja se pogajata. z Učiteljskim domom v Mari-
sklep, naj se začne z zgraditvijo doma na	boru koliko odstotkov dobička dobi isti. Ožji
podarjenem -zemljišču, je načelstvo takoj za-	0dbor naj tvorijo samo trije člani. V tem od-
čelo s pripravljalnimi deli. Blagajnik je dal	boru bi bil tudi tovariš Urbančič. Širšemu od-
izdelati načrte oziroma skice. Skušalo se je	boru se iznese želja, da so vsi trije člani ožje-
urediti posestno stanje sveta, kjer naj bi stal	ga ocjbora v Ljubljani.
dom. V odboru samem se je pojavilo mnenje.	>ja vseh sejah načelstva se je razmišljalo
da bi bilo bolj umestno, če se začne graditi	in razmotrivaIo le o tem, kako bi se dohodki
pročelna leva stran kakor pa objekt na dvo-	zadruge zvišali, kje bi se našel vir prispevkov,
rišču. Razgovori so se vlekli skoro do decem-	in cilj nas vseh je, da bi čimpreje stala
bra. Ker se ni moglo posestno stanje povoljno	stavba z naslovom »Učiteljski dom«. Zal, da
urediti, je ostalo vse le pri načrtu.	ravno sedaj prilike neugodne, da straši
Ako bi začeli zidati, bi se denar potre-	vsepovsod denarna kriza, kar ovira realizacijo
boval, zato ni kazalo istega nalagati v razne	naših načrtov. Treba je dela! Ni samo izvo-
založbe, ker je izkušnja pokazala, da se ga le	[jeni ocjbor poklican za to, temveč vse učitelj-
počasi dobi nazaj, a mi bi vsega potrebovali	stvo s sodelovanjem vseh tovarišev in tova-
takoj oziroma bi ga še zmanjkalo.	rišic v skupnem delu se bo dosegel cilj, za
Ko je proračun pokazal, da gradnje ne	katerim vsi stremimo! zmoremo z lastnimi sredstvi, smo hoteli izdajati oziroma založiti razna učila in knjige.	RAČUNSKI ZAKLJUČEK Toda silno težka je izbira; kajti zalagati pred-	ZA V. POSLOVNO LETO 1932. mete, ki leta in leta leže v shrambi, ne kaže,	(Poroča blagajnik tov. Kobal.) ker je potem silno dvomljiv dobiček, za iz-
gubo se pa ne pulimo. Dobičkanosna bi bila	Članstvo,
le založba raznih samoučil, ki jih potrebujejo	V začetku leta je štela zadruga 181 za-
učenci, seveda, če bi bila ista po nizki ceni.	družnikov. Med letom so pristopili 3, tako da
Hvalevredna je misel, ki jo je tov. Dim-	je štela zadruga na koncu leta 184 zadružni-
nik izjavil, naj bi iz naših šol izginila razna	kov, ki so vplačali 234 deležev,
inozemska učila.	Revizija
To bi se dalo izvesti, a potem ne smemo	„ , .... i * , , .,
še misliti na zidanje in potrebno je imeti pra-	, Zadruga je članica Zveze slovenskih za-
vi temelj, kaj naj se založi. Manjka nam pa	^ug v Ljubljani, ki je izvršila uradno revi-
tudi pravih delavcev, ki bi se hoteli s takimi	Z1J° P° revizorju g. Rozetu 28. decembra 1932.
risbami pečati.	Blago.
Najhujša ovira vsem tem načrtom pa je	Med letom smo prodali 367 zemljevidov,
sedanja denarna kriza, ki je tako zamotana	27 broširanih in 16 vezanih Ribičevih igric. Za
m zapletena, da ni niti enega oporišča, po ka-	vse smo prejeli 1925 Din in imeli čistega do-
terem bi se dalo presojati kako se bo ista	bička 373 Din. V zalogi imamo še 6289 zem-
razpletla. Treba bo pač čakati, da se poka-	ijevidov in 591 igric v skupni vrednosti 22.708
žejo vsaj začetni obrisi zboljšanja.	dinarjev
Udeležil sem se zadnjič seje »Gospodar-	Promet,
skega sveta«. Razen mnogih lepih smernic, ki	•
jih je podal tov. predsednik in drugi delegati,	Vsega prometa je bilo 1,554.268 Din 10 p.
je padel očitek na našo zadrugo, da je naš	Ta je obsegal blagajno, ki je imela skupnega
denar zamrznil. Kdor pozna stiske današnje-	prometa 33.330 Din 29 par, tekoči račun z
ga zadrugarstva, ne more tega trditi; kajti	Zvezo v znesku 148.156 Din 40 par, tekoči ra-
denar je zamrznjen skoro povsod in ne samo	čun z drugimi zavodi 541.708 Din 40 par, te-
v enem zavodu.	koči račun s poštno hran. v znesku 15.530 Din
To bi bilo moje poročilo. — Načrtov za	46 par, rezervni zaklad v znesku 661.997 Din
bodočnost vam v teh časih ne morem podati.	86 par. Ostali promet se porazdeli na blago,
— Za orospeh je potreben denar in ta se bo	na deleže, na vrednostne papirje in na uprav-
dobil le s pridnim varčevanjem	ne dohodke in stroške v skupnem znesku
153.544 Din 69 par.
Tajniško poročilo	„ . , . , ,
, . Lil,- . TTV	Račun zgube in dobička.
je precital namesto obolele tajnice tov. Use-	v ,. . ... , . . , ,,	¡-0
ničnikove tov. Kobal:	Kosmati dobiček je znašal 63.415 Dm d2
„„, ,. , . , T • 11- . -	par. V tem znesku so: kosmati dobiček pri
Učiteljski dom r. z. z o. z v Ljubljani, je	blagu, pristopnine, obresti naloženega denar-
stela v poslovnem letu 1932. 184 člane.	■ vrednostnih listin in deležev ter upravni
Načelstvo zadruge je imelo v minulem	dohodki; nasproti tej postavki je zguba na
letu 6 rednih sej, na katerih so se obravna-	upravnih stroških v skupnem znesku 18.954
vale razne važne zadeve zadruge.	dinarjev 17 par, tako da ostane čistega d<5-
Načelstvo Učiteljskega doma se je v pro-	bička 44.461 Din 35 par, ki je izkazan v bi-
slem letu posvetovalo v vec sejah, kako bi se	iari„; „„j „i,*;,,;
i • , .1. . 1 . 1 C"1 t .1 11-	IdllLl 111CU 4KUV1.
dvignili prispevki zadruge. Sklenilo je, da bi
se založile fotografične slike najbolj karakte-	Bilanca,
rističnih krajev v državi. Vendar je cena vi-	Aktiva-
S°k/ -h I"6 iilo,dovolj.<)dziva z.lasti sedf j	Gotovina v blagajni . . Din 1.044'45
Lin i, ,m,?CnarnC krlZe' zat°	Gotovina v poštni hranilnici „ 186*26
^ ^ rt 1	Naložbe . ......„ 688.580-50
Nadalje je nameravala zadruga zaloziti	Blaao v zaloei 22 708'—
zemljevide posameznih banovin v obilki ri-	■ „„„:':•....... T7\Ar
sanke. Naznačeno naj bi bilo le najglavnejše:	STugje ? J . ! ! i	LIS^O
meje, gorovje, vodovje, glavno mesto, najvaz-	Pr_ -¿-p6J 4S1-50
nejši kraji, železnice, itd. Ugotovilo se je, da	rremicnine • • ■ • • • ■ ,. «13U
bi se taki zemljevidi težko razpečavali, zato	Skupaj Din 731.701*21 je načelstvo zaenkrat odložilo založništvo teh
zemljevidov.	Pasiva:
Tudi pohvalnice je hotela založiti zadru-	Deleži članov......Din 25.242'—
ga, ki so zakonito priporočane in jih dobe	,
koncem leta odlični in prav dobri učenci.	Prirastek.
Vendar je slične že izdala Slov. šolska matica	Ako primerjamo aktiva na koncu 1. 1931.
in bi tudi iz vzgojnih ozirov ne bile pripo-	v znesku......'. . Din 643.291*92
ročljive.	vidimo, da je naraslo premo-
Glede založbe raznih slik je ugotovil Go-	ženje v tem letu za...... 88.409*29
spodarski svet, da izdeluje strokovni svet na-	v tem prirastku je všteto premoženje li-
tančen program o zalaganju po učnem načrtu,	kvidiranega društva v pomoč učiteljem, njih
da dobimo nekaj sistematičnega. Tako bi za-	vdovam in sirotam, ki so prejele nekaj nad
menjali stare slike po šolah in bi ne bili več	2000 Din podpore. Na koncu leta je bilo 36
navezani na inozemstvo. Učiteljski dom ima	vdov in 3 sirote.
kapital, ki bi ga lahko dal na razpolago za	Tov. načelnik otvori o tajniškem poročilu
navedene založbe. Na lanskem občnem zbo-	in o računskem zaključku debato. Ker se
ru je bilo sklenjeno, da načelstvo Učiteljskega	nihče ne javi k besedi, preide k naslednji
doma v Ljubljani predloži Učiteljski tiskarni	točki, to je:
detajlni načrt in proračun prvega objekta ter	„ . .. . v..
generalni načrt za ostale tri objekte. Takoj	Revizijsko poročilo
BODOCI DOM J. U. U. za dravsko banovino v Ljubljani
v : s*
Mm
sUrt*»
drug v Ljubljani zadružni revizor g. Rožet dne 28. decembra 1932. V poročilu omenja, da oskrbuje knjigovodstvo, ki je pregledno in sproti vodeno, član načelstva tov. Jos. Kobal. Preizkusil je računske zaključke za leto 1931. in 1932. in ugotovil, da so pravilno sestavljeni, da se vjemajo s knjigami in izpiski in odgovarjajo resničnemu stanju zadruge. Načelstvo upravlja zadrugo s skrbjo dobrega gospodarja.
Poročilo nadzorstva
je podal tov. Fran Mercina. Nadzorstvo je pregledalo predložene blagajniške knjige, jih primerjalo s prilogami ter našlo vse v vzornem redu. Pregledalo je tudi računski zaključek in se prepričalo, da je točno sestavljen. Zato predlaga občnemu zboru absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
O načrtih Učiteljskega doma
je poročal tov. Kobal. Omenil je, da je načelstvo skušalo realizirati sklep lanskega občnega zbora, ki je naročil, naj se preskrbe načrti in izvrše vse predpriprave za zidanje. V sporazumu s predsednikom Učit. tiskarne je naročil načrte bodočega doma. Izdelal jih je arhitekt ing. Fatur. Gradilo naj bi se postopoma in sicer najprej I. objekt na dvorišču na podarjenem svetu, nato III. in II. objekt, ki ležita ob Frančiškanski ulici. Tvorila bi pročelje doma. I. objekt bi bil štirinadstropen in bi služil za konvikt, II. in III. objekt bi bil petnadstropen. Pritličje je določeno za knjigarno, učiteljsko menzo, knjigoveznico in druge poslovne lokale. V I. nadstropju bi imeli svoje poslovne prostore: učiteljsko udruženje z vsemi svojimi ustanovami, Učit. samopomoč, Učiteljska samopomoč za otroke, Učit. hranilnica in posojilnica, Učit. gospodarska poslovalnica i. dr. Tu bi bila tudi zbo-rovalna dvorana. V II., JII., IV. in V. nadstropju bi bila lepa moderna privatna stanovanja, ki naj bi pomagala kriti skroške internata. Nekaj sob bi bilo rezerviranih za uči-teljstvo, ki prihaja z dežele po opravkih v mesto. Kakor razvidite, so naši načrti zasnovani širokopotezno in praktično. Treba le, da se usmeri vse naše delo v pravcu realizacije načrtov. Dom bomo mogli postaviti le, ako bomo strnili vse svoje sile in jih osredotočili na prepotrebni dom. Ker so potrebne še ne- ' katere formalnosti glede lastninske pravice podarjenega stavbišča in ker ni tekoče gotovine. je načelstvo vsa pripravljalna dela za gradbo odložilo.
Po kratki debati, ki je vanjo posegel predsednik sekcije tov. Dimnik, in po podanih pojasnilih je bilo poročilo sprejeto.
Loterija.
Poroča načelnikov namestnik tovariš Urbančič.
Lanski občni zbor je osvojil predlog, da se priredi v korist naših domov loterija. Na-
čelstvo me je pooblastilo, da ukrenem vse potrebno za izvršitev. Ker zadeva vsa akcija Učit. dom v Mariboru in Dom učiteljic v Ljubljani, je prevzel priprave za loterijo Gospodarski svet. Ta je pozval vse interesente na sodelovanje, na kar so pristali. Na seji 9. januarja 1933. je sklenil nastopno:
1.	Izvoli naj se akcijski odbor, ki naj bo sestavljen iz zastopnikov Učiteljske tiskarne, vseh treh domov, iz učiteljske organizacije in stanovskega glasila. Naloga tega odbora je sestaviti program in izvedbo loterije.
2.	Akcijski odbor izvoli ožji loterijski odbor po določilih člena 4. pravilnika o loterijah. Loterijski odbor naj ima zaradi dela-možnosti in ekspeditivnosti največ 3 člane.
3.	Loterijo priredi Učiteljski dom v Ljubljani, ki da loterijskemu odboru za izvršitev loterije potrebna denarna sredstva.
Kot zastopnik sekcije JUU se je izvolil tov. Lojze Skrinj ar. V akcijski odbor so no-minirale posamezne ustanove nastopne zastopnike:
Učiteljska tiskarna tov. Ferda Juvanca; Učiteljski dom v Mariboru tov. Blažiča; Dom učiteljic tov. Vito Zupančičevo; Učiteljski tovariš bo zastopal urednik tov. A. Skulj; Učiteljski dom v Ljubljani tov. Kobala in Urbančiča.
Naloga tega akcijskega odbora je nastopna: 1. Določiti program (obseg loterije). 2. Način izvedbe (organizacije). 3. Datum loterije. 4. Izvolitev loterijskega odbora, ki izvrši vse ad 1., 2. in 3.
Predpriprave so se nekoliko zavlekle, ker je bilo treba sporazumnega postopka in pristanka vseh prizadetih interesentov.
V uspeh loterije ne dvomim, ako bo vsak organiziran član našega udruženja izvršil svojo dolžnost s tem, da bo razpečal nekaj srečk ali pa jih sam odkupil. S tem bo dokumentiral ne samo stanovsko, ampak tudi gospodarsko zavednost kljub vsem današnjim težkim socialnim in gospodarskim prilikam.
Poročilo je bilo sprejeto.
Slučajnosti.
Tov. Dimnik želi, naj se za bodoče občne zbore pošljeje pismena vabila. Računski zaključek naj se razmnoži in pošlje vsem zadružnikom. Sprejeto!
Prav tako priporoča nakup učnih knjig, ki so jih spisali tov. Jedrlinič, Lesica in Polak in jih je založila Učiteljska tiskarna. Dalje opozarja že sedaj na slike: Ustoličenje koroških vojvod, prihod južnih Slovanov k morju, kralj Matjaž in stavbe na koleh. Slike bodo kolorirane in bodo stale v predprodaji po 160 Din. Bodo krasno učilo! Za nakup je potrebna agitacija že sedaj! Kasneje izidejo še: galerija naših mož, turški napad na tabore, kmetski upori itd.
S tem je bil občni zbor zaključen.
Josip Kobal, zapisnikar.
UiiteUska Samopomoč v Ljubljani
Pod tem zaglavjem je priobčil predsednik US g. Kocijančič v »Učit. tovarišu« št. 15., 16. in 17. lanskega leta kopico predlogov, ki se bavijo s preureditvijo sedanjih pravil. Večina teh stremi za tem, kako si z US pomagati že pri življenju. Iz poročil zadnjih občnih zborov so namreč člani zaznali, da ima US tudi rezervni sklad, ki je silno bogat in »ne koristi nikomur nič«. Zato pravijo mnogi: »Sedaj ko smo še živi, sedaj nam dajte, kaj po smrti? Nas bodo že spravili na ta ali oni način, saj nas morajo. Sedaj nas tarejo razne težave in nadloge in teh naj nas reši Učit. samopomoč s svojim rezervnim skladom, ki se veča in veča pa brez vsakega haska. Dolgovi, bolezni, želje po oddihu na svežem planinskem zraku ali na kaki rivieri, vse to nas teži. Pa še več. Ta ali drugi skrbi zaradi poroke; te so važne. Za te je treba ženinu podpore, da si uredi svoj dom in popelje nevesto na ženitovanj-
sko potovanje, pa brez vsakršnih gmotnih skrbi. Če čita človek vse te predloge in vidi v njih le golo pohlepnost po denarju, ki so ga z največjo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo nabrali tovariši v prošlih letih, se ga mora lotiti poseben gnjev. Večina teh predlogov je nastala brez posebnega preudarka, zato so med njimi tudi taki, ki so pri sedanjih razmerah sploh neizvedljivi, zlasti ne, ako se »prispevki za posmrtnine ne smejo zvišati, posmrtnine pa ne znižati«. Taki so sedanji časi in taka je duševnost sedanjih ljudi. Če pogledamo le par decenijev nazaj, vidimo, koliko več srčne omike so imeli naši predniki. Smilile so se jim udove in sirote po umrlih tovariših, ker so prejemale tako nizke penzije ozir. preskrbnine, da so jedva životarile. Da jim pomore jo, so ustanovili »Učit. vdovsko društvo«. Vdove so prejemale letno po 100 gl, sirote pa primerne podpore do do-
ločene starosti. Te podpore so lajšale gorje ubogim revam, za katere prejšnji gospodarji niso imeli srca.
Poleg U. V. D. pa si je učiteljstvo ustanovilo še »Učiteljsko samopomoč« z blagim namenom po smrti člana priskočiti na pomoč njegovim zakonitim dedičem, da jih obvaruje pred neizogibno stisko. Saj čakajo ostale tedaj ogromni izdatki. Treba je poravnati razne račune, ki so se nakopičili za časa bolezni. Ob smrti pa je treba poravnati tudi ne baš male pogrebne stroške, a to takoj. Toda, kje vzeti za vse to potrebni denar? Ali ni tu brez odloga izplačana posmrtnina balzam na odprto, skelečo rano? In prav te posmrtnine hočejo nekateri skrčiti na polovico zato, da si z ostalo polovico okoristijo že pri življenju, — In te polovice naj izplača rezervni sklad U. S. Ne pomislijo pa, da je prereven in da mora služiti drugim, plemenitejšim namenom. Priskočiti namreč mora na pomoč, ko odnovedo posmrtninski prispevki. Tu velja v polni meri stari naš pregovor: »Dvakrat da, kdor hitro da«. Brez rezerv, sklada bi bila vsaka točnost in hitra pomoč izključena. Ako bi storilo vse članstvo svojo dolžnost brez odloga, bi bil rez. skl. res nepotreben. Žal pa temu ni tako. Bilanca lanskega leta je izkazala na prispevkih 72.162 Din zaostankov. Zaradi teh bi morali dediči v šestih smrtnih primerih čakati mesece in mesece, preden bi se v blagajni nabralo toliko prispevkov, da bi bilo mogoče jim sukcesivno izplačevati posmrtnine. Ali bi spričo takih netočnosti ne trpel ugled Samopomoči? Kdo bi ji še zaupal? Člani bi jo začeli opuščati, in zgodilo bi se, da bi oni, ki je ves čas njenega obstoja, torej nad 30 let, redno plačeval posmrtninske prispevke, ne mogel svojcem iz tega naslova zapustiti niti pare. Ali bi bilo to prav? Menim, da ne! Zato naj vsi, ki jih mika ta ubogi sklad, puste, da more i nadalje izvrševati svojo vzvišeno nalogo. Res je sicer, da je vsakdo, ki je v kakršnikoli stiski, vreden pomilovanja, a poišče naj si drug vir, da ga reši iz mučnega položaja. Učit. hran. in posojilnica ter razni drugi denarni zavodi so vedno in rade volje prinravljeni pomagati vsakemu, ki jim nudi zadostno garancijo. Tudi si more učiteljstvo ustanoviti razne »Podporne sklade«, ki naj mu bodo na razpolago, kadar jih potrebuje. Toda ti skladi morajo biti samostojni in neodvisni od U. S.
Kar se tiče predlogov, da bi bili stari člani oproščeni nadaljnjih prispevkov, so pri sedanjih razmerah vsi neizvedljivi. Izvedljivi bi bili le tedaj, ako bi rez. sklad donašal letno zadostne stalne obresti, zakaj le te je mogoče uporabljati v ta namen. Rez. sklad kot tak pa mora ostati nedotaknjen. Ker pa je sedanji rez. sklad le nekako prometno sredstvo, ki mora biti blagajniku vsak hip na razpola-
go, ne more biti govora o kakih stalnih, omembe vrednih obrestih.
Vsi predlogi, ki zadevajo izpremembe paragrafa 13. pa so povsem na mestu. So namreč tovariši, ki namenoma čakajo na svoje 45. starostno leto. Tedaj se hitro včlanijo, plačajo minimalno pristopnino 50 Din in pridobili so si pravice, ki jih imajo njih tovariši, ki že 25 let opravljajo delo usmiljenja do svojega bližnjega, — do svojega tovariša. Marsikaterikrat so s težavo plačali svoj prispevek, a oklevali niso, ker so vedeli, da odvrnejo s tem gorje, ki bi sicer sigurno zavladalo nad že itak prizadeto rodbino. Med tem pa so zamudniki brezbrižno in hladnokrvno porabljali dotične zneske v svoje osebne namene, ne zmeneč se za trpeče vdove in sirote po umrlih svojih tovariših. To ni prav! Od takih, ne baš čednih špekulacij je treba odvrniti vsakogar s tem, da docela izpremeni-mo ta paragraf. Najprej naj se določi starost, za pristop, ki naj bi bila 25. leto. Do tega leta so že, z malimi izjemami, skoro vsi tovariši pri kruhu. Kdor pristopi v tej starosti, plača le upravnino ter prvi prispevek za po-smrtnino, in njegovi dediči imajo s tem zasi-gurano 100% posmrtnino. Vsak pozneje vsto-pivši član pa bi moral, kar bi bilo najpravil-neje, plačati vse prispevke in druga vplačila, ki so jih plačali njegovi enako stari tovariši, včlanjeni že toliko in toliko let pred njim. Ker pa narastejo ti prispevki v teku let na tako visoko vsoto, da bi jo novo vstopivši član le težko ali sploh ne zmogel, naj bi njegovi dediči prejeli za toliko manjšo posmrtnino. Skoro do istega rezultata dovede račun, ako naj vsak novi član ob vstopu v zadrugo vplača za zamujeno leto po 1'2 % tedanje posmrtnine ali, če tega ne zmore, naj bi njegovi dediči dobili le za 1'2% manjšo posmrtnino. Po tem ključu bi znašala posmrtnina n. pr. pri enoletni zakasnitvi le 98'8% pri 10 letni 88% in pri 25 letni zakasnitvi pa 70%. Komur je na tem, da preskrbi svojcem čim večjo posmrtnino, se bo gotovo požuril in pristopil kot član k tej dobrodelni zadrugi čim preje. S temi eventualnimi doplačili oz. prihranki na posmrtninah pa bi se rez. sklad izdatno povečal. Sedaj bi bilo možno, stare člane oprostiti nadaljnjih prispevkov. Od katerega leta naj bi veljala ta oprostitev, bi določale obresti rez. kap. Ako bi nastal tu kak superplus, bi se mogel le-ta brez vsake škode nakazovati onemu »Podpornemu skladu«, ki bi tedaj že obstojal.
Ce s tem člankom nisem ustregel temu ali onemu predlagatelju, naj mi ne šteje v zlo. Nisem storil tega iz slabega namena, ampak le za to, da ostane U. S. obvarovana pred kakim prenagljenim korakom. Za vsak boljši predlog pa bomo vsi člani U. S. iskreno hvaležni.	A. Sič.
Minister prosvete je pooblaščen, da za te spremembe in otvoritve, omenjene v točki 5., 6. in 7. tega paragrafa, izda vse potrebne na-redbe in pravilnike.
8. Da sme zaradi neobhodno potrebnih redukcij oseb in dohodkov v narodnih gledališčih (ali pa vsled neobhodne potrebe, da se uravnovesijo specijalni proračuni narodnih gledališč) že od 1. aprila 1933. razveljaviti pogodbe kontraktualnih članov, ki so veljavne do konca sezone 1932./33. in dalje.
Dodelitve. — Sreski šolski nadzorniki.
§ 29.
1.	Nameščenci osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol ne smejo biti dodeljeni izven šol, razen v ministrstvu prosvete, v ministrstvu za telesno vzgojo in pri banskih upravah, kakor tudi kot prosvetni referenti, delegati, lektorji in učitelji v tujini.
2.	Stalni sreski šolski nadzorniki, kakor tudi vršilci dolžnosti tega poklica, v kolikor bodo nameščeni iz vrst učiteljstva meščanskih ali narodnih šol, bodo prejemali svoje plače iz kredita, ki je predviden za izplačilo dohodkov tega učiteljstva v poglavju za osnovno šolstvo pri dotičnih banskih upravah. Specialne doklade po § 293. II. odst. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, prejmejo iz kredita, ki je odrejen za izplačilo specialnih doklad v poglavju doklad ministrstva prosvete. V kolikor bi bili ti nadzorniki nameščeni iz vrst profesorjev srednjih in učiteljskih šol, odpadejo njihove plače.v breme odgovarjajoče partije proračuna za srednje šolstvo.
3.	Ne glede na določbe čl. 1. in 2. uredbe štev. 84.600 z dne 12. dec. 1931. se bodo sre-skim šolskim nadzornikom izplačevali pavšalni potni stroški in dnevnice za dva redna pregleda šol po § 117. t. 2 zakona o narodnih šolah in na podlagi določbe p. br. 24.377/1930 in 31.884/1930. Pavšal znaša za dva letna pregleda terenskim razmeram ter številu šol in razredov primerno po 8000, 6000 ali 4000 Din. V mejah s proračunom odobrenih kreditov in po odredbi ministra prosvete. Ta kredit se ne more povečati.
Spremembe šolskega zakona. — Stanarine.
§ 30.
1. V zakonu o narodnih šolah se ukinejo, dodajo in menjajo odstavki in to:
V	§ 51. se menja in glasi »najmanjše in največje število učencev v posameznih razredih določa prosvetni minister.«
V	§ 84. se ukine zadnji odstavek in se zamenja z novim, ki se glasi: »Učiteljski pari, ki so v istem kraju, imajo pravico samo na eno stanovanje (odnosno eno stanarino) in drva za enega učitelja, a učiteljice, ki so poročene z neučitelji, nimajo pravice na stanovanje (odnosno stanarino) in drva.
Zadnji odstavek § 113. se menja in glasi: »V šolah z več nego 16 razredi v eni šoli je upravitelj oproščen pouka.
6. Šolski nadzorniki, ki so bili po zakonu o uradnikih iz leta 1923. prevedeni za oblastne šolske nadzornike, s pravico uradnika prve kategorije, smejo biti postavljeni za banske šolske nadzornike, tudi ako nimajo fakultetne izobrazbe.
Ostale odredbe.
§ 74.
5.	Ministri smejo nastavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in celokupnega kredita, ki je odobren s proračunom za osebne izdatke teh uslužbencev in to ne oziraje se na številčno stanje in višino kreditov odobrenih z istim proračunom v ministrstvu in posameznih banskih upravah ali finančnih direkcijah in njihovih področnih ustanovah in ostalih ustanovah.
6.	Plače, izplačane po odlokih o službenih odnošajih, ki so bile ukinjene z razsodbami državnega sveta, se iztirjajo od uslužbenca, na katerega se nanaša ukinitev odloka.
Uradniki, ki so pripravljali take odloke in predložili v odobritev pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu, odgovarjajo pred glavno kontrolo za povračilo škode, ako
Nesreča današnjega »časa strojev« pa je, da je človek oropan notranjega življenja in je primoran se zanimati pretežno za zunanje stvari, kajti notranji svet je zanj kakor pozabljene sanje.
Stroj ni slab, ni dober, lahko postane eno ali drugo kakor se ga pač uporablja. Eno in isto letalo lahko prinese v vsej naglici pomoč pokrajini, ki jo je zadela ta ali ona katastrofa, ali pa ,vrže bombe in isto docela opustoši. Jasno, da je letalo samo na sebi popolnoma nedolžno. Nova vzgoja naj pouči mladino, da je stroj dobrota, a ne prokletstvo za človeštvo. Nikakor ni potrebno, da ga odstranimo, a nad vse potrebno pa je, da se zavedamo, da človeštvo ni njegov suženj. Naraščajoča mehanizacija pa čim dalje bolj odvrača ljudi od notranjega življenja in tako je človeštvo v nevarnosti, da bo uničeno po svojih lastnih strojih.
Splošno mislijo, da je vzgojitelj brez-močen v tem kaosu sedanjega časa. Toda zakoni in upori nimajo ničesar ustvarjajočega. Zakoni samo potrdijo, oni ne ustvarjajo. Samo človek se lahko udejstvuje, zato se za političnimi spremembami in ekonomičnimi rekonstrukcijami kaže »živeč« človek. Kadar govorimo o socialnem redu, o ekonomičnem sistemu, načinu vladanja, moramo razumeti, da se ti objekti lahko spremene neodvisno od človeka; toda skušajmo si predstavljati, da so nekega večera zginila vsa človeška bitja s tega sveta, in da je zemlja zapuščena, mesta prazna in knjige brez ljudi, ki bi jih brali. Kje naj bi bil socialen red, ekonomičen sistem? Vse bi zginilo z živim človekom, v katerem in za katerega obstoja, kajti socialni red, ekonomičen sistem in način vladanja so le odnošaji človeka napram človeku. Oni so ustvarjeni za človeka, oni obstojajo radi nje-
ni bilo zadostnih razlogov in jasno razvidnih zakonskih pogojev za izdajo takega odloka, in ako je nemogoče iztirjati povrnitev stroškov od uslužbenca, na katerega se nanaša ukinitev odloka. Odlok glavne kontrole je izvršen, ako ga v slučaju pritožbe odobri kasa-cijsko sodišče. Rok za pritožbe trija 15 dni.
Zaposlitev upokojencev.
§ 76.
1.	Osebni državni in samoupravni upokojenci ne smejo biti zaposleni od države in državnih podjetij. To se ne nanaša na upokojene univerzitetne profesorje, ki predavajo kot priznani znanstveniki na univerzi kot honorarni profesorji. Ne nanaša se na upokojene univerzitetne profesorje, ki delujejo kot tehnični strokovnjaki na reviziji kamasa-cijskih operatov, stenografi v narodnem predstavništvu, uradnike centralnega presbiroja, kakor tudi ne na upokojence vojne invalide.
2.	Osebnim upokojencem, državnim in samoupravnim uslužbencem v službi banovin in občin ali njihovih podjetij v poklicih, ki jim dajejo pravice do pokojnine, pripadajo, dokler jim taslužba traja, zmanjšani pokojninski prejemki, izvzemši rodbinsko draginjsko doklado in to:
a)	za četrtino onim, katerih mesečni bruto dohodki od te zaposlitve znašajo od 600 do 1499 Din.
b)	za tretjino onim, katerih mesečni bruto dohodki od te zaposlitve znašajo 1500 do 2499 Din.
c)	za polovico onim, katerih mesečni dohodki od te zaposlitve znašajo od 2500 do 4999 Din.
3.	Odredbe drugega odstavka tega §-a veljajo tudi za one državne upokojence, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih po zakonih, ki so bili sprejeti pred 1. julijem 1923, ako znašajo njihovi bruto mesečni pokojninski prejemki več nego 3000 Din, ne računajoč pri tem rodbinskih draginjskih doklad. To velja tudi za upokojence vojne invalide, zaposlene od države, kakor tudi samoupravne oblasti, katerih mesečni prejemki znašajo več od 3000 Din, izvzemši rodbinske draginjske doklade.
4.	Upokojencem iz drugega odstavka tega §-a, kakor tudi upokojencem vojnim invalidom ne pripadejo pokojninski prijemki, ako znašajo njihovi dohodki zaradi zaposlitve od države ali samoupravne oblasti več nego 5000 Din.
Izpitne pristojbine.
§ 78.
1. Članom komisije za polaganje državnih strokovnih izpitov in višjih državnih strokovnih izpitov, kjer so ti uvedeni, ne pripada nagrada niti od države, niti od kandidata. Vsi predpisi posameznih zakonov, uredb in pravilnikov, ki so v nasprotstvu z določbami tega §-a, so s tem razveljavljeni.
Vštetje časa v službeno dobo.	j
§ 80.
4.	Ostala je stilizacija, ki predvideva priznanje vojnih let od leta 1912. do 1920. le zdravnikom in ne vsem državnim uradnikom.
5.	Predpisi §-a 124. uradniškega zakona in §-a 131. zakona o državnem prometnem osebju se naj razumejo tako, da se za čas odrejen s temi predpisi, računa samo čas v aktivni državni službi in to po svojem efektivnem trajanju in da se v teh primerih ne more uporabljati odredba §-a 123. zakona o uradnikih in §-a 130. zakona o državnem prometnem osebju, po katerih se smatra započe-tega pol leta za celo leto.
6.	V §-u 132. zakona o uradnikih in §-u 138. zakona o državnem prometnem osebju se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. S prestopom v državno službo v stroki, ki daje pravico do pokojnine, dokler traja služba. V primeru, da ta uslužbenec dobi pokojnino tudi od samouprave, ne sme uživati obeh pokojnin, marveč ima pravico izbrati eno od obeh.«
ga in izginejo z njim. Tu je velika moč vzgojitelja, ker ima opraviti s človekom prihodnosti in ne s sedanjim človeštvom.
Ko vas vidim tu zbrane, več kot 1700 vzgojiteljev, pripadajočih tolikim različnim narodom, vidim v duhu poleg vas tudi stoti-soče otrok, na katere vi posredno in neposredno vplivate in na katere boste vplivali še v prihodnosti. To je moč vzgojitelja. Gre za generacijo prihod'nosti, od katere je odvisen socialen red prihodnosti.
V tem težkem času krize ne pozabimo, da ne vzgajamo človeštva za sedanjo dobo, marveč osebnosti prihodnje dobe, ki se bodo morale prilagoditi prihodnosti. Zato je treba, da morajo vzgojitelji sami sebe prehiteti, kar je zelo težavna naloga. Treba je, da razumejo izpreminjajoči se položaj krog njih na ta način, da najdejo, česar išče in želi mlada generacija. Vzgojitelji morajo črpati iz življenja, ki je osnovano izven vsakdanjosti, na idealih in vrednotah, katere mi težje razumemo. Truditi se moramo, da to storimo in s tem pomagamo onim, ki so jih nam zaupali, da tako v naših malih poglobimo in oplemenitimo duševnost.
ADAM MILKOVIČ:
Pravljica iz gozda
Preden bom podal kratko informativno oceno Milkovičevega mladinskega dela »Pravljica iz gozda«, s katerim se je dostojno uvrstil med naše mlajše mladinske pripovednike, se mi zdi potrebno omeniti, da je tovariš Milkovič že več let eden najvidnejših sotrud-nikov ameriške »Prosvete«. V tem listu objavlja svoje fantastične prispevke daljše vsebine, katerim se pozna bujna domišljija pisa-
Važne določbe finančnega zakona
za 1.1933./34.
Iz celotnega zakona za leto 1933./34. posnemamo naslednje za učiteljstvo važne določbe:
Ministrstvo prosvete.
§ 26.
Prosvetni minister je pooblaščen:
1.	Da sme na osnovi odlokov razdeljevati kredite, ki so odobreni za subvencijo in podporo do vsote 50.000 Din, v kolikor ni ta razdelitev izvršena že s proračunom.
2.	Da sme na račun kreditov, predvidenih v proračunu za osebne izdatke za stalno osob-je, nastavljati kontraktualne uslužbence in dnevničarje, a na račun odobrenih kreditov za kontraktualno in honorarno osobje nameščati stalno osobje, le da se s tem nastavljanjem ne prekorači število in vrsta predvidenih pokli-klicev, kakor tudi ne višina odgovarjajočih zakonitih plač in kreditov.
Nekaj misli iz referatov priznanih vzgojiteljev na svetovnem pedagoškem kongresu v Nizzi
(Nadaljevanje.)
Glavne lastnosti sodobnega socialnega razvoja.
Živeča družba je v stalnem položaju razvoja. Od svetovne vojne dalje, pravi dr. James Mac Donald iz New Yorka, smo se z nekako čarovnijo vede, znanosti in iznajdb nehote pretvorili v družbo svetovnega poleta. Napredovanja, znanosti, poudarja na drugi strani holandski vseuči. profesor dr. Van der Leeuw v svojem predavanju »The Task of Education in a World Crisis« — o nalogi vzgoje v svetovni krizi, da so bila že pred vojno tako obsežna, da so hotela uničiti daljave; vedno hitrejše prometne zveze so pripomogle, da so se narodi sveta medsebojno družili in ni bil več daleč trenutek, ko bi vsi tvorili en sam organizem. Svetovna vojna pa je strmoglavila ta razvoj. Takrat je svetovno edinstvo postalo organična realnost, ko so se narodi dvignili v sovražnosti drug proti drugemu, ko so se trudili, da se medsebojno po-gazijo in uničijo. Doba po svetovni vojni pa kopiči v tem oziru prav iste smrtne pogreške kot vojna sama. Vedno bliže in bliže prihaja zlo in se razširja vsepovsod. Naš svet, tako se nam zdi, nadaljuje učeni profesor, drvi neizogibni katastrofi naproti v tej ali oni obliki. Morda je katastrofa vprašanje nekaterih let, morda pa že nekaterih mesecev? Vendar
3.	Da sme izdati uredbo o klinikah medicinske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu.
4.	Da sme najeti posojilo pri »Državni hinotekarni banki v Beogradu za zgradbo novega poslopja za žensko učiteljsko šolo v Beogradu in to v višini anuitet, določenih v ta namen v proračunu.
5.	Da pretvori državno štirirazredno gimnazijo na Krku v popolno 8 razr. gimnazijo na ta način, da odpade vzdrževanje obstoječih višjih razredov na račun državnega proračuna.
6.	Da otvori namesto višje samoupravne gimnazije v Beranih, višjo državno gimnazijo tako, da bo v tem kraju popolna drž. gimnazija. Otvoritev popolne drž. gimnazije se mora izvršiti v začetku šol. leta 1933./34.
7.	Najkasneje do začetka šol. 1. 1933./34. naj se spremenijo samoupravne (občinske) gimnazije v Daruvarju, Sinju, Kosovski Mi-trovici in Svilanjcu v državne gimnazije.
tm
je ista neizogibna, če ne pride radikalna iz-prememba.
Mnogo ljudi to spoznava, toda zdi se nam, da je svet tako rekoč paraliziran, brez moči. Tudi oblasti so brezmočne napram tej nevarnosti. Izprašujemo se, zakaj države ne delajo, preden bo prepozno, a iste odgovarjajo, da narodi tega ne dovolijo. In medtem, ko se častništvo in moštvo prepira, se bro-dovje potaplja.
Oni pa, ki razumejo, kar se godi, ne mor rejo gledati, kako svet počasi toda gotovo propada. Toda čudovito je, da oni, ki razumejo, ne delajo, oni pa, ki delajo, ne razumejo. Usoda mislecev je namreč ta, da so počasni v delu in ne zadosti odločni, da bi zasledovali političen konec.
Revolucionarne spremembe so vedno delo nagona in strasti množice, pri kateri je upor razumljiv zaradi trpljenja, toda množica, ista množica nikakor ni usposobljena, da bi sprejela vodilno vlogo. To je ravno naša tragedija.
Zbrali smo se vzgojitelji vsega sveta. Kako naj pomagamo človeštvu v tem nadvse težkem času? Občutek nemoči se nikakor ne sme dotakniti vzgojitelja. On mora pomagati mladi generaciji, da ustvari nov svet. V svoji politični eksistenci je človek živel do-zdaj kot bitje samo za sebe. Zdaj se mora naučiti, da bo živel kot stanica v živečem organizmu. Tehnika je združila ves svet in vendar živimo, kot da so narodi v bistvu ločeni. Človeško življenje mora imeti, če govorimo s praktičnega in s filozofskega stališča, dvojno lice: zunanje življenje dela, ki ga obdaja težka raznoličnost in notranje življenje misli čuvstev, navdihov, želja in strasti. V tem, notranjem življenju čuti, da je življenje univerzalno.
7.	V drugem odstavku §-a 144. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. se zamenja rok 20 dni z rokom 40 dni.
8.	V 5. točki prvega odst. §-a 153. zakona o uradnikih in k 5. točki 1. odst. §-a 159. zakona o državnem prometnem osebju se postavi na koncu namesto pike vejica in doda še te besede: »ako postanejo nesposobni za-pridobivanje, kar se ima ugotoviti potom komisije analogno predpisom §-a 83., se jim prizna rodbinska pokojnina, dokler traja ne-s"osobnost a le pod pogojem, da je nesposobnost nastopila do dovršenega 23. leta in da nimajo lastnih sredstev za vzdrževanje.
Priznanje let senatorjem in nar. poslancem državnim uslužbencem.
§ 81.
Senatorjem in narodnim poslancem, bivšim državnim uradnikom se računa, ako ponovno stopijo v državno službo, v napredo-
vanje in pokojnino ves čas, ki so ga prebili kot senatorji in narodni poslanci in to po-čenši z 20. novembrom 1920. dalje.
Pri povratku v drž. službo ne veljajo zanje odredbe §-a 62., §-a 49. in tretje alineje §-a 117. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. V primeri upokojitve se nanje ne nanaša prvi odst. §-a 268. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
To velja tudi za senatorje in narodne poslance, izvoljene 8. nov. 1931. in 2. januarja 1932., ki so stopili v državno službo pred uve-ljavljenjem tega zakona, kakor tudi za one, ki bi se vrnili v državno službo, ko jim poteče mandat, bodisi neposredno ali pa pozneje.
§ 82.
2. V krajih, kjer so meščanske in narodne šole nastanjene v državnih in ne v občinskih poslopjih, so šolske občine dolžne skrbeti za popravila in vzdrževanje teh zgradb iz lastnih sredstev, ako ne plačajo državi nikake najemnine.
ščenja prostorov in podobno. Dalje bodo morale občine skrbeti v sporazumu z učitelji in nadzorniki telesne vzgoje za pravilno in redno vzdrževanje prazniških tečajev, zdravniških pregledov, v primeru potrebe skrbeti tudi za vzdrževanje reda in discipline v teh tečajih. Dalje bodo morale občine skrbeti s svojim stalnim sodelovanjem in pomočjo za čim boljšo izvedbo telesne vzgoje v smislu tega zakona in skrbeti za snovanje fonda za prazniške tečaje.
Pri vsaki občinj se osnuje fond za prazniške tečaje, v katerega se stekajo vse kazni, ki bodo izrečene, če kdo ne bo sledil temu zakonu, kakor tudi darovi in drugi dohodki. Te fonde upravlja občinska uprava v sporazumu s pristojnim nadzornikom telesne vzgoje. Denar iz tega fonda se bo porabil zgolj za prazniške tečaje. Osebe izven šol, ki bodo po tem zakonu obvezne telesni vzgoji, se bodo za primer neizpolnjevanja zakona kaznovale z zaporom do pet dni ali z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Z enako kaznijo bodo kaz-
novani tudi njihovi starši, skrbniki ali delodajalci, v kolikor bodo zakrivili, da se zakonu ni zadostilo. Kazni bodo izrekale policijske oblasti, kjer teh ni, pa upravne oblasti prve stopnje. Osebe, ki bodo 1. 1933. dovršile 20 let, so oproščene obveznosti tega zakona. Vsaka občina mora v teku dveh mesecev po objavi tega zakona izdelati na podlagi matičnih knjig spise vse mladine izven šol, ki je v občini obvezna izpolnjevati ta zakon. Minister za promet bo pooblaščen, da izdela pravilnik o voznih popustih za obveznike, učitelje in nadzornike, ki jih določa ta zakon. Prav tako bo pooblaščen minister za vojsko in mornarico, da izdela uredbo za olajšavo vo jaške službe osebam, ki so z uspehom dovršile pouk o telesni vzgoji. Za izvršitev tega zakona se odobri kredit dva milijona dina'rjev za proračunsko leto 1933./34. v namene za kritje vseh osebnih in materialnih izdatkov.
Podrobnejše odredbe o izvajanju tega zakona bo predpisal s posebno naredbo in s privilniki minister za fizično vzgojo naroda.
Zakonski predlog o obvezni teleini vzgoji
Minister za fiz. vzgojo naroda, dr. Han-žek je predložil narodni skupščini osnutek predloga zakona o obvezni telesni vzgoji.
Zakonski predlog določa, da se v namenih telesne, moralne in narodne povzdige mladine uvaja obvezni pouk telesne vzgoje za vso moško in žensko mladino v šolah in za vso moško mladino izven šol do 20. leta starosti. Obvezni pouk .telesne vzgoje se bo izvajal za šolsko mladino v vseh državnih, samoupravnih, konfesionalnih in zasebnih šolah, razen univerz in njim enakih visokih šol in sicer po načrtu, ki ga predpišejo ministri, pod katerih pristojnost te šole spadajo ter v soglasju z ministrom za fizično vzgojo.
Izvzeti od te vzgoje so oni obvezniki, ki so bolni za nalezljivimi boleznimi, dalje za takimi boleznimi, pri katerih je telesna vzgoja nemogoča ali za okrevanje škodljiva, dokler ta bolezen traja; trajno pa so oproščeni oni, ki so bolni za trajnimi kužnimi boleznimi, kakor tudi oni, ki imajo trajne umske pomanjkljivosti ali telesne napake, zaradi katerih je telesna vzgoja nemogoča. Vsi, ki jih ta zakon veže na telesno vzgojo, kakor tudi njihovi starši, skrbniki in delodajalci, so oproščeni vseh taks za vse listine in potrdila, ki se nanašajo na obvezno telesno vzgojo.
Vsak obveznik mora obiskovati pouk telesne vzgoje v kraju, kjer stalno prebiva, oziroma v kraju, pod katerega področje za telesni pouk spada. Če obveznik menja kraj svojega prebivanja, mora v roku 15 dni nadaljevati obvezni pouk telesne vzgoje v onem kraju, kamor se je preselil. Mladeniči, ki pred svojim 20. letom prostovoljno vstopijo v stalni vojaški kader, so oproščeni obvezne telesne vzgoje.
Obvezni telesni pouk za mladino izven šol se bo izvajal v tečajih ob praznikih, v združenjih in ustanovah, ki imajo za namen telesno vzgojo in v zasebnih šolah za telesno vzgojo. Za vsako področje osnovne šole, na katerem je najmanj 30 obveznikov, se osnuje na kraju, kjer je osnovna šola, tečaj ob praznikih, v katerem bo skupni pouk telesne vzgoje. Minister za fizično vzgojo razpiše način ustanovitve, organiziranja in dela v teh tečajih.
Društvom in ustanovam, ki imajo za namen telesno vzgojo, more izdati minister za fizično vzgojo dovoljenje za izvajanje obveznega pouka telesne vzgoje po tem zakonu, v kolikor društva odgovarjajo pogojem ministrstva. Minister more to dovoljenje ukiniti, kadar to zahtevajo koristi obveznega pouka telesne vzgoje. Osebe, ki spadajo pod obvezni pouk te telesne vzgoje, so oproščene tečajev ob praznikih, če pripadajo omenjenim društvom in če goje telesno vzgojo.
teljeva. Ne samo, da je od konzorcija imenovanega lista opetovano prejel »nagrado v dolarjih«, ko se je s svojimi deli udeleževal nagradnih natečajev, temveč tem delom tudi sicer ni oporekati neke posebne literarne zmožnosti, ki temelji na zrelem opazovanju in vestnem oblikovanju (»Sužnji krvi« itd.).
V naši domači književnosti smo redkokdaj srečali njegovo ime. Pred tedni pa je izdal mladinsko knjižico »Pravljica iz gozda«. (S slikami opremil Maksim Gaspari. Založila Učiteljska tiskarna).
Snov te pravljice je pestra in zlasti za deco nad 10 leti nad vse zanimiva. Zajeta je iz življenja v gozdu. Pisatelj prikazuje življenje in dogodivščine Samoglarjeve Tončke, ki je ušla z mamičinega doma in zašla globoko, globoko v gozdove. Njena družba so medvedi z Debeloglavcem na čelu, ki so nad vse ljubka prikazen v tej pravljici. Dalje slika pisatelj iz svoje neizčrpne domišljije podzemni svet, kamor je zašla Tončka s svojimi gozdnimi prijateljčki. Namah se znajde ta družbica v Afriki med samimi eksotičnostmi. Pripovedovanje je živahno, razgibano in ne pozna stroge meje in mere v realnosti podavanja. S tega vidika nalikuje priljubljenim G. Th. Rotmanovim stvaritvam.
Milkovičeva »Pravljica iz gozda« ne pogreša niti socialne tendence. Posrečen je zlasti zaključek: »Živeli sta še dolgo; srečni in zadovoljni. Pomagali sta revnim, dobrim in potrebnim. Čudežna roža jima je ustregla vsako željo, ki je bila pravična in plemenita. —
Oni dan sem obiskal tovariša Milkoviča.
»Povej mi, kdaj si pričel pisati in kaj te je zvabilo na Parnas!« sem ga pozdravil in že izvlekel ošiljeni svinčnik iz žepa.
»Zgodaj, dragi tovariš, zelo zgodaj. Bilo mi je komaj petnajst let, ko sem se opogu-
mil in stopil z zbirko svojih »pesmi« k — Finžgarju. Vlil mi je poguma. »Fant, zaljubljen si, močno zaljubljen,« mi je dejal, ko jih je pregledal. »Pusti verz in loti se proze!« — Ubogal sem ga. Sem in tja sem poslal kako krajšo stvarco v »Mladiko«. V ameriški »Pro-sveti« pa sem se našel vsega. Ko je bil pred dvema letoma urednik Mollek v Ljubljani, je v svojem intervjuvu laskavo omenil tudi moje literarno sodelovanje pri »Prosveti«.
»Čemu si pošiljal svoja dela izključno v Ameriko?«
Molk. Zamahnil je z roko. »Doma nisem niti dosti.poizkušal. Saj jih poznaš — kritike... Doma je vsaka reč slaba, v tujini jo nam pokažejo in nas opozore na njene lepote...« Nasmehnil se je trudno, zamišljeno...
In vendar, si uspel s svojimi deli?
Kar precej. Veš, Amerika ni tako sentimentalna kot pa — — —
»Slišal sem, da Te vleče v Ameriko!«
»Da, res je. Če se ne bi gospodarske razmere tudi tam tako strahovito zaobrnile, bi nemara že davno odrajžal. Zdaj pa ni več časa za takšna ugibanja...« je pokazal, sme-joč se, na svojega malega sinčka Mirana, ki je razposajeno privihral v sobo. »Vidiš ga, ves je moj. »Pravljico sem njemu poklonil in posvetil. Naj ima lep spomin na moje učiteljsko službovanje v Karlovici, v vasici sredi smrekovih gozdov.«
Obsedela sva v tihem kramljanju.
Prijazna vasica Karlovica se je ovijala v noč, ko sem zapuščal prijazen dom tovariša Milkoviča. ves zavzet nad lenoto idilične pokrajine, obdane od temnih smrekovih gozdov, ki so kot »genre« od nature ustvarjeni za poetično prikazovanje finih dušnih odtenkov, kakršna je »Pravljica iz gozda«.
Lojze Zup«nc.
SploSne vesti
Minister za telesno vzgojo mora dovoliti snovanje zasebnih šol za telesno vzgojo pod pogoji, ki jih bo razpisal. Minister more ta dovoljenja tudi ukiniti. Tudi učenci teh šol so oproščeni prazniških tečajev.
Pouk v prazniških tečajih je brezplačen in ne plačujejo obvezniki ne vpisnine, ne šolnine, ne kakšne druge davščine za pouk.
Obvezni pouk telesne vzgoje v prazniških tečajih, združenjih, ustanovah in v zasebnih šolah za telesno vzgojo se bo vršil po učnem načrtu, ki ga bo predpisal minister za fizično vzgojo. Minister bo tudi določil, ob katerih prazničnih dnevih se bo vršil pouk v prazniških tečajih.
Obvezniki telesne vzgoje se bodo morali dati vsako leto vsaj enkrat pregledati zdravniku. Zdravniški pregled v prazniških tečajih bodo opravljale brezplačno šolske poliklinike, okrajni zdravstveni referenti in občinski zdravniki. Zdravniški pregled članov društev in ustanov za telesno vzgojo ter učencev zasebnih šol bodo opravljali zdravniki teh ustanov. Pouk v prazniških tečajih bo v prostorih vseh šol po krajevnih potrebah.
Obvezni pouk bodo izvajali: v prazniških tečajih učitelji, telovadni učitelji in osebe, ki jih določi minister; v društvih in ustanovah za telesno vzgojo ljudje, ki jih ta društva in ustanove same določijo in ki jih odobri ministrstvo; v zasebnih šolah za telesno vzgojo pa osebe, ki jih odobri ministrstvo za fizično vzgojo. Osebe, ki bodo učile v prazniških tečajih, bodo morale opraviti učno izkušnjo pred komisijo. Ministrstvo bo v ta namen osnovalo po potrebi posebne tečaje za učitelje telesne vzgoje. Ministrstvo bo po proračunskih možnostih določilo tudi nagrade osebam, ki bodo učile v prazniških tečajih.
Nadzorstvo nad učitelji telesne vzgoje vrši ministrstvo po nadzornikih in njihovih-pomočnikih. Nadzorniki dajejo posebna navodila in skrbe za pravilno izvajanje obvezne telesne vzgoje. Njihova področja določa minister. Predpisi prazniških tečajev in njihovih nadzornikov imajo uradni značaj ter se opro-ščajo vsek taks in poštnin. Če učitelji ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, bodo kaznovani po uradniškem zakonu.
Občinske uprave bodo morale vsako leto do 1. junija na podlagi matičnih knjig izdelati spise po rojstnih letih za vso mladino izven šol, ki je dolžna prisostvovati telesni vzgoji in te spise poslati nadzorniku obvezne telesne vzgoje. Občine bodo dolžne določiti potrebne prostore za prazniške tečaje. Dalje bodo morale določiti primerno zemljišče za telesno vzgojo, trpeti vse stroške za vzdrževanje prazniških tečajev, kar se tiče pisarniških potrebščin, kurjave, razsvetljave, postrežbe, či-
GLAVNA SKUPŠČINA JADRANSKE STRAŽE
V nedeljo, 2. aprila dopoldne se je vršila v Novem mestu XI. glavna skupščina ljubljanskega Oblastnega odbora JS, ki sta se je udeležila kot zastopnika sekcije podpredsednica ga. Engelmanova in poslovodeči tajnik tov. Kumelj. Skupščina je bila viden dokaz mogočnega razmaha te naše prevažne narod-no-obrambne organizacije v dravski banovini.
Po desetih letih dela si je O. o. JS izbral mesto za svojo glavno skupščino prvič izven Ljubljane, da počasti s tem petletno delo novomeške podružnice, najmočnejše postojanke JS na podeželju, ki ji predseduje tov. Viktor Pirnat.
Po pozdravu gostov na kolodvoru in pozdravnih govorih na Glavnem trgu je krenila mogočna množica ljudi med špalirjem šol. mladine, pozdravljana z navdušenim vzklika-njem v slavnostno okrašeno sokolsko dvorano, kjer je otvoril predsednik ljubljanskega Obl. odbora pomočnik bana g. dr. Pirkmajer XI. glavno skupščino z izjavo vdanosti in naj-skrbnejšemu čuvarju Jadrana Nj. V. kralju. Iz izvajanj predsednika g. dr. Pirkmajerja in tajnika g. dr. Jegliča posnemamo, da se je pokazala narodna zavednost in ljubezen do morja Slovencev zlasti po trogirskih dogodkih. Tako v O. o. samem, kakor tudi izven njega, posebno v tedaj že obstoječih krajevnih odborih, se je namah pričelo živahnejše gibanje, pripravljali so se propagandni programi, iskalo se je novih moči, od moža do moža se je pričela širiti ideja JS, dokler ni v teku zime vzplamtela s takšno silo med narodom, da je danes le še zelo malo krajev v dravski banovini, kjer ne bi še bilo člana, zastopnika ali prijatelja JS.
Že preden je padla na lanskem kongresu v Skoplju deviza, da JS preide od čisto idejnega k ustvarjajočemu nacionalno-socialnemu delu, je bilo na drugi seji eksekutive sklenjeno, da mora O. o. najti sredstva in pota, da omogoči predvsem mladini, pa tudi odraslim članom JS, osebno spoznavanje morja samega. Izhajajoč iz dejstva, da prihaja vsaka pravilna evolucija iz mladine, se je začelo delo pri njej.
O. o. Ljubljana šteje danes 7 krajevnih odborov in 5 poverjeništev, ki vsa lepo delujejo, a pripravlja se ustanovitev nadaljnjih 4 KO in 1 poverjeništva. Želimo, da bo novi O. o. ob letu mogel poročati o podvojenem številu KO in poverjeništev.
Ob koncu poslovnega leta šteje oblastni odbor 12 ogrankov z 2551 članom, kar pomeni nasproti lanskemu poročilu porast za 7 ogrankov in 1554 članov.
Za razmah organizacije JS v banovini si je steklo največjih zaslug baš učiteljstvo, ki se, kakor v vseh kulturnih, nacionalnih in na-rodno-obrambnih društvih, udejstvuje tudi pri JS z brezprimerno požrtvovalnostjo. (Prijetno nam je beležiti to, na skupščini ponovno tako s predsedniškega mesta kakor v tajniškem poročilo poudarjeno priznanje. Poudarjamo, da je bila JS prva, ki je dala učiteljstvu za njegovo delo javno priznanje. Op. ured.).
Največjo važnost polaga O. o. na organiziranje mladine v podmladkih JS.
Prosvetna uprava je bila naklonjena in tako je odbor razposlal šolskim vodstvom prošnje za organiziranje podmladka. Ti pozivi so bili najprej odposlani vsem srednjim, meščanskim in večjim narodnim šolam, skupno 210, a kasneje še vsem osnovnim šolam od trirazrednic navzgor, Skupno 78. Že v najkrajšem času so se prijavili številni podmladki, videlo se je, da so z največjim veseljem pristopili k organiziranju mladih stražarjev. Pri tem večji kraji niso baš prednjačili. nasprotno je bil odziv baš z dežele močnejši. Složno s svojimi učenci je pristopilo tudi učiteljstvo v krog članstva JS. Naslednje številke še niso popolne in jih navajamo le, da vidite uspeh, odkar je pričela v decembru ta akcija. V območju ljubljanskega O. o. je sedaj osno-vanih 45 sekcij podmladka z nad 5030 člani. Če primerjamo te podatke z lanskim poročilom Izvršnega odbora, po katerem je bil ljubljanski O. o. s 3 sekcijami (295 člani) uvrščen v razpredelnici kot 17., bi po prejšnjih podatkih po številu sekcij bil na prvem, po številu članstva pa na drugem mestu.
Ta velikanski razmah podmladka JS je naložil O. o. tudi velike dolžnosti. Na eni strani je nastala nujna potreba, najti sredstva podmladku, nuditi in preskrbeti mu primerno letovališče, mu omogočiti česte ekskurzije na morje, mu pribaviti primerno literaturo in snov za priložnostne deklamacije in akademije. na drugi strani pa je administracija podmladka zahtevala nujno preosnovanje poslo-
vanja v odboru samem. O. o. se je lotil takoj tega dela in pričel s pripravami za izvršitev sprejetih zaključkov. Uvedel je obširno akcijo materialne narave, da bi si osigural sredstva za ureditev lastnega letovališča in je pod-vzel potrebne intervencije na merodajnih mestih.
•Ideja JS v območju ljubljanskega O. o. prav lepo napreduje. Želja nas vseh je, da se prihodnje leto globoko ukorenini v široke mase, da tudi one čim prej občutijo potrebo in stopijo v naš krog. JS mora tudi v dravski banovini postati močna nacionalna organizacija, ki naj bo izraz jadranske zavesti vseh Slovencev. Vsi se moramo prepričati, da v morju leži moč, bogastvo in napredek naše države. JS je simbol moči in trdne volje vseh Jugoslovenov, da očuvamo in ohranimo naše morje. Mi ne iščemo krvavih borb. temveč želimo in hočemo, da ohranimo ono, kar je bilo od preko tisoč let naše in kar smo si po stoletnih krvavih borbah zopet osvojili. V vprašanju Jadrana ni med nami nobene razlike, nobenega nesporazuma, ker je Jadran last vsega našega naroda. Vsi smo složni v tem in pripravljeni, čuvati ga, braniti in očuvati ga. Ako bomo znali in hoteli združiti in zediniti se v delu za ustvarjenje splošne pomorske zavesti in splošne nacionalne in državne jadranske orientacije, bomo postali ne samo stražarji Jadrana, marveč tudi graditelji pomorske Jugoslavije! Zato: Čuvajmo naše morje!
Če bi imel jaz televizor, posnel iz »Daj-Dama« bi prizor, ko avtomat dobrot deli, a gostom lice se smeji.
\ '
—	Prihodnja številka Učiteljskega tovariša izide v četrtek po Veliki noči. Vsem tovarišem, tovarišicam, sotrudnikom in čitate-ljem želita vesele velikonočne praznike: Sekcija JUU Ljubljana.	Uredništvo.
—	Ekskurzija jugoslovenskega učiteljstva y Češkoslovaško. Jugoslovensko - Češkoslovaška liga v Zagrebu je prevzela vodstvo in organizacijo ekskurzije jugoslovenskega učiteljstva v Češkoslovaško. Ekskurzija bo prirejena v času od 14.—29. maja 1933. Prijave je poslati najkasneje do 15. aprila na naslov: Jugoslovensko - Čehoslovaška liga, Zagreb, Ilica 5. Pred odhodom se bodo ekskurzisti sestali v Zagrebu, da se medsebojno spoznajo. Stroški za ekskurzijo bodo znašali približno 2000 Din. Ta znesek je treba vposlati najkasneje do 5. maja t. 1. na naslov lige. S tem zneskom je plačana vožnja, prenočnina in prehrana. — Ekskurzisti se ustavijo na Dunaju, Bratislavi, Zlinu, Brnu, Hradec Kra-love, Pragi, Plznju in Čeških Budjejovicah.
* — Namen ekskurzije je spoznati šolstvo in učiteljstvo v Češkoslovaški in okrepiti zveze s severnimi brati v duhu gesla: »Zvestoba za zvestobo.«
—	Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani v aprilskem roku se bodo zaradi podaljšanja Velikonočnih počitnic do Bele nedelje začeli v petek dne 21. aprila t. 1. ob 8. uri dopoldne, ne pa, kakor je bilo prvotno oznanjeno, dne 19. aprila t. 1. Kandidatov, ki bodo pripušče-ni k polaganju izpita, izpitni odbor ne bo o tem posehej obvestil, temveč samo one, ki eventualno iz zakonitih razlogov k izpitu ne bi bili pripuščeni. Rok za dospelost prošenj je podaljšan do 18. aprila t. 1. Izpitni odbor.
Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani direktor:	N. Marolt.
—	Zaradi velikonočnih počitnic se bodo vršili praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Mariboru namesto od 19. t. m. šele od 24. t. m. dalje. K izpitu pripuščeni kandidati (-tke) naj se javijo v ravnateljevi pisarni zavoda v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 7. uri v jutro, ker se bodo začeli prvi pismeni izpiti že ob 8. uri istega dne. — Predsednik: Direktor F. Kadunec.
—	Urednik »Popotnika« v Mariboru se je preselil v Koroščevo ulico 7/III. Rokopisi naj se pošiljajo od 10. aprila dalje na njegov novi naslov. Isto velja za knjige in časopise, ki se pošiljajo uredništvu v oceno.
—	V dolini divjega potoka (št. 31.), je
mesto, kjer se omenja tuk. šola, netočno. Ves tuk. šolski okoliš spada v črnomaljski srez in ne šteje niti ene kočevarske družine. Šolsko stavbo je zgradila CMD 1. 1909. pred dvema
drugima nemškega Schulvereina v sosedstvu in pouk se od tedaj vrši na tuk. šoli v slovenskem jeziku, medtem ko imajo vse sosednje šole, razen semiške, v istini manjšinske oddelke.
—	Učiteljski sestanek s ciklusem predavanj v Zagrebu. Učiteljsko društvo »Jedin-stvo« za mesto Zagreb ter zagrebški samo-borski in dugoselski srez priredi v soboto 8. aprila drugi ciklus izobraževalnih predavanj za učiteljstvo svojega področja v Zagrebu v dvorani kaptolske osnovne šole. Na dnevnem redu so nastopna predavanja: od 10.—11. ure »Življenje in poezija Gjure Jakšiča«, predava J. Milojevič; od 11.—12. »Sodobna pedagoška šolska in stanovska vprašanja in potrebe« vprašanja in predlogi članstva; od 15. do 16. ure »Šolska reforma na Poljskem« predava dr. F. Ilešič, univerzitetni profesor. Od 16. do 17. ure »Čuvstveno življenje (psihologija in vzgoja)« predava dr. Z. Pregrad, prof. učiteljišča. Na sestanku se bo sklepalo tudi o prireditvi ekskurzije in počitniške kolonije na morju. Vsi udeleženci so ta dan prosti v smislu odloka prosvetnega ministra O. N. br. 80363 — 1932.
—	Turneja zagrebškega učiteljskega pevskega zbora. Zagrebški učiteljski pevski zbor »Ivan Filipovič« namerava v drugi polovici maja prirediti pevsko turnejo po teh krajih: Slavonski Brod, Beograd, Jagodina, Niš, Vranje, Skoplje, Veles, Priština, Kosovska Mitro-vica, Kraljevo, Žiča, Kruševac, Kragujevac, Topola, kjer obiščejo grob kralja Petra Velikega osvoboditelja, od tu se vrnejo preko Arandelovca domov. Zbor si je nadel nalogo, da v takih turnejah prepotuje Jugoslavijo. Poleg tega bi rad odšel tudi izven mej naše države, da bi s tem izvajali poleg prosvetne propagande tudi svoj poučni program. Zbor je pod pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Dirigent zbora je Boris Pa-pandopulo, znani mladi glasbenik. Na to turnejo pojde moški zbor 50. pevcev. Zbor pripravlja turnejo in je naletel s svojimi pripravami povsod na najboljši odziv.
—	Dve učiteljici v kraju 2 km oddaljenem od železniške postaje, v bližini večjega mesta, želita zamenjati službeno mesto, pripravno za zakonski par. Naslov na uredništvo pod »Zamenjava«.
—	Uprava »Oračev« sporoča vsem svojim naročnikom, da bo 4., 5. in 6. številka izšla za Veiiko noč. Obenem prosi cenjene naročnike, naj čimprej pošljejo zaostalo naročnino.
Osebne zadeve
—i Napredovali(e) so učitelji(ce) v VII. skupino Završnik Rudolf iz Ljubljane; Ljube j Franjo iz Ljutomera; Lunaček Slavo iz Št. Ru-perta; Sušnik Emilija iz Ptuja; Ljubic Matko iz Podzemlja; Župančič Jože iz Litije; Vajt Franjo iz Vel. Dolenčev; Vrišar Ivana iz Most; Vončina Marija iz Iga vasi; Vidic Albin iz Št. Andraža; Vaupetič Angela iz Ljubljane; Vidmar Drago iz Sv. Jederti; Vrišar Evlalija iz Škofje Loke; Pavlin Marija iz Maribora; Potokar Ivanka iz Most; Podlogar Rudolf iz Konjic; Poropat Marica iz Kamnika; Metlika Anton iz Slov. Bistrice. V višjo skupino so napredovali tudi: Mislej Josip iz Stare ceste; Mervar Franc iz žužemberga; Perko Marija iz Mokronoga; Traven Albina iz Ljubljane; Žitko Marija iz Moravč; Bačič Josipina iz Ljubljane; Berden Franc iz Zg. Šiške; Rup-nik Ivana iz Kranjske gore; Resman Mihaela iz Trate; Čuk Klara iz Zagorja; Špan Franc iz Drašičev; Zavodnik-Dežela iz Dol. Logatca; Deržaj Viljem iz Ljubljane; Dominkuš Maks iz Ljutomera. Debeljak Albert iz Škofje Loke; Kante Slava iz Ljubljane; Kolarič Antonija in Kozak Ljudmila iz Ljubljane; Kožar Franc iz Veržeja; Josip Kristan, Kovačič Marija in Edvard od Sv. Marjete; Kvac Marija iz Vojnika; Kneisel Vida iz Zagorja; Kra-molc Marija iz Št. Vida; Kristan Zmagoslav iz Slovenske Bistrice; Kovič Ivan iz Poljčan; Sancin Franc od Sv. Barbare; Stopar Slavko iz Ljutomera; Stopar Marija iz Tržiča; Herbst Pavel iz Mokronoga; Golobic Pavla z Jesenic; Hlebš Ivan iz Sv. Križa.
Učiteljski pravnik
—§ Napredovanja. V prošnji za napredovanje v polož. skupini mora biti navedena številka in datum odloka - ukaza, s katerim je bil prosilec postavljen v skupino, v kateri je bil na dan 31. marca 1931. in na podlagi katere je bil preveden 1. aprila 1931. po novem urad. zakonu. Dogajajo se namreč primeri, da prosi nekdo za VI. skupino in pravi: »... sem bila postavljena... z ON br. 11022
z dne 28. II. 1924. v 4. skupino.....in bila
prevedena po ur. z. iz 1. 1931. v VIL skupino ...... prosim za VI. skupino.« — »Postavljen biti«, se pravi, navesti ono skupino, ki jo je kdo imel na dan 31. marca 1931. — Navedba štev. in datuma dekreta v prošnji se mora ujemati z ono, ki jo res nosi dekret in z ono, ki je navedena v prevednici. — Prosim, označujte prošnje z A in B in primerno prilogo.
—§ Odgovor: M. V. v S. Ženi pripada stanarina.
—§ Odgovor tov. J. Č. v Z. Rodbinska doklada za sina ne pripada.
—§ Prošnja za upokojitev. V 24. št. »Uč. tovariša« z dne 2. februarja t. 1. smo pojasnili, kako se rešujejo prošnje onih s polno službeno dobo in tudi, kaj je priložiti prošnji za upokojitev. Ker se je "ojavilo v zadnjem času veliko povpraševanje, kaj je treba vse priložiti prošnji za upokojitev (V. skupinarji), ponovimo še enkrat. Prošnji je priključiti: i. overovljen prepis ukaza V. skupine, 2. reše-
nje o razvrstitvi iz 1. 1924., 3. dekret o 15% povišku, 4. prepis prevodnice, 5. izjavo, kje bo bival kot upokojenec in 6. izvod iz Uslužb. lista ter 7. listino, ki eventuelno zvišuje prejemke po prejšnjem zakonu (n. pr. 10%).
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz prejemkov za februar in marc. Darila: Za »Dimnikov kamen«: učiteljstvo I. dekl. osn. šole v Mariboru 65 Din. III. deške osn. šole v Mariboru 95 Din, IV. dekl. osn. šole v Mariboru 60 Din; Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih, 50 Din; Malenšek Jože, učitelj v Mariboru, 50 Din; Oset Miloš, trg. v Mariboru, 100 Din; Majer Franjo, trg. v Mariboru, 100 Din; Roglič Ivan, trg. v Mariboru, 100 dinarjev. Vodenik Šimon in Franja, Kranj, v spomin na pok. tov. Jos. Žemljica v Mariboru 100 Din. Tomo Kurbus, šol. upravitelj v p., Rogaška Slatina, mesto venca na grob pok. tov. Miroslava Pučelika v Framu 100 Din. Žolnir Ivan, šolski uprav, v Ptuju, v spomin odličnega šolnika ter svojega najboljšega prijatelja in iskrenega svoječasnega ožjega tovariša Miroslava Pučelika v Framu 200 Din. — Prav prisrčna zahvala vsem darovalcem! — Na deležih in pristopnini je bilo do konca marca vplačanih 10.825 Din. — Gospodarska podjetja: zemljevidi 10.431 Din; slike 1310 dinarjev; grb 102 Din; oder 27 Din.
■■■■■■■■■■■■^■■■HIHHBHaBHBie
Mladinska matica
—mm Velikonočna številka »Našega roda« izide zaradi velikonočnih praznikov že 8. t. m. Dne 10. aprila se izvrši ekspedicija tako, da dobijo to številko vsi še gred prazniki.
Vsebina:
VI. Klemenčič: Prišel bo vuzem. (Pesem.)
Fr. Gorše: Velika noč. (Risba.)
O. Hudales: Med vulkani in atoli.
Stano Kosovel: Kadar prihaja pomlad. — (Pesem.)
Ivan Primožič: Gregorja Galjota preža-Iostna smrt.
Angelo Cerkvenik: Matičkova sraka.
Cvetko Kristan: Romarjevi nasveti.
Vida Taufer: Velika noč. (Pesem.)
Marija Kmetova: Bureži — brbrači.
Tone Seliškar: Slikarja Vidmarja.
Edo Kardelj: Trgovina in trgovci.
B. Kacova: Pozvačini.
A. Černejeva: Pismo iz mračne doline. — (Pesem.)
Cicibanov rod.
Krista Šuler: Sinček. (Pesem.)
K. Ahačič: Jaka Spaka. (Pesem.)
Mladina piše. Uganke.
Z ilustracijami oz. slikami so zastopani: Gorše, Jakac, Justin, Tine Kos, Gaspari, Aha-čičeva in brata Vidmarja.
Še zadnje številke nekompletnih letnikov »Našega roda« razdamo po 20 par.
»O Tesli« je prinesel v zadnji številki ugodno oceno tudi dijaški list »Mentor«.
—mm Med knjigami rednih publikacij, ki
izidejo letos, bo našim najmlajšim v posebno veselje Držajeva barvana slikanica »Za vesele in žalostne čase«. Besedilo za slikanico je priredila Anica Černejeva. V preprostih verzih je mnogo šegavosti in poezije in otroci bodo znali kmalu vse na pamet. Slikanica je razdeljena na 12 delov po mesecih in vsaka skupina obsega po 5 slik. Skupaj bo imela tedaj slikanica 60 slik.
—mm Marsikomu bo Čermeljeva knjiga »N. Tesla in razvoj elektrotehnike« v marsičem pravo razodetje. Na Slovenskem se je najprej elektrika praktično uporabljala. To dejstvo je malokomu znano. Da smo Jugoslovani toliko prispevali na polju elektrotehnike kot noben drugi narod, je tudi malokomu znano. Da ni Marconi izumitelj brezžičnega telegrafa, ampak Tesla tudi malokdo ve, vsaj oni, ki se ne pečajo izrecno z elektrotehniko. Tesla je pravi ustvaritelj radio-tehnike. Sezite po knjigi, ki vam razodene vso veličino Teslovih izumov. Dajte to knjigo mladini, da dvigne v njej narodno samozavest.
Knjiga »N. Tesla in razvoj elektrotehnike« se dobi pri Mladinski matici v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1. — Do konca tega meseca se prodaja knjiga po znižani ceni, karto-nirana po 26, vezana po 32 Din.
—mm Do konca aprila se dobijo pri Mladinski matici s 25% popustom naslednje knjige:
Kresnice I., Kresnice II., Kresnice III., Kresnice IV., Kresnice V. (samo vez.). Skulj: Sadjarčki. Seliškar: Rudi. Pipan: Kako smo delali radio. Rehar: Začarani krogi. Erjavec: Pod grajskim jarmom. Grimm: Mizica, pogrni se! Ribičič: Miškolin. Skulj: Vrtnaričice. Bevk: Lukec išče očeta. (Samo vez.) Deržaj: Življenje hudobne kavke Katke. Bevk: Lukec in njegov škorec. Hafner: Botra z Griča. (Samo vez.) Lovrenčič: Tiho življenje. »Naš rod« I. in II. letnik.
Ekskurziiski odsek
— EO se pripravlja za izletniško sezono. Izbiro tur prepuščamo Vam: tovariši in tova-rišice. Stavite predloge enodnevnih, zanimivih izletov. Navedite vse podrobnosti: za avtobusne z izhodiščem iz Ljubljane; točno razdaljo v kilometrih, glede prehrane, ceno itd. Navedite tudi, koliko prijavljenih interesentov že imate za predlagano turo.
Predloge dostavite na Ekskurzijski odsek JUU v roke tov. Jožeta Župančiča, Litija.
Šolski radio
—r XXV. teden. V torek, dne 11. aprila bo oddajala licejska osnovna šola v Ljubljani sledeči program:
1. M. Grošelj: Zajčki rjavosrajčki. Velikonočna basen; pripoveduje M. E.
NAČRT MODERNE FRANCOSKE ŠOLE »Zakaj hočemo enotno šolo?« »V imenu vesti.«
Današnja francoska šola ima dve vzporedni vrsti šol, ki se med seboj razlikujeta le po tem, da vstopajo v prvo vrsto le otroci revnih slojev, dočim so otrokom iz višjih slojev prosto odprta vrata. Tako se vzgajajo otroci francoskih aristokratov popolnoma ločeno. Prva vrsta šol nima nikake šolnine, dočim je treba plačati na tako zvanih sekundarnih šolah visoko šolnino. Nova vrsta šol, to je reformna šola, ima odpraviti navedeno razliko in ustvariti iz njih novo enotno šolo, v katero bodo imeli dostop revni in premožni učenci. V enotni šoli ne bodo več otroci razdeljeni na dve skupini po slučaju njihovega rojstva. Enotna šola zahteva, da se brezplačni pouk začne za vse otroke v isti starosti, da bodo vsi otroci enotno določeni po svoji nadarjenosti in sposobnosti za nadaljnji pouk in študij. To so temelji, na katerih sloni glavna reforma francoskega šolstva.
Pod imenom »École unique« je razumeti enotno organizacijo na vseh učnih stopnjah. V ta namen je francoska šolska liga izdelala- reformni učni načrt, ki temelji na principih enotne šole.
Principi:
Glavno načelo reforme francoskih šol je enotna šola, to je enake pravice vseh do pouka. Enotna šola mora biti izvedena že na prvi učni stopnji: povsod enak učni načrt in enake pravice za vse otroke. Glavne določbe so naslednje:
Po prvi učni stopnji ima vsak otrok nc oziraje se na rod ali premoženjsko stanje, pač pa na njegove zmožnosti in nadarjenost pravico da vstopa v višjo učno stopnjo.
V šolah ali njenih oddelkih mora biti večji del šolskega pouka usmerjen splošni izobrazbi.
Mladina, ki v 13., 14. ali 15. letu zapusti šolo, mora imeti še vedno možnost nadaljevati svojo izobrazbo v enakopravni šoli. Pred uresničenjem je pretehtati naslednje:
a)	Brezplačen pouk na vseh stopnjah in gmotna podpora onim rodbinam, ki ne morejo vzdrževati svojih otrok.
b)	Racionalni izbor učencev, ki naj se začne že na drugi učni stopnji.
c)	Mladini, ki se šele pozneje duševno razvije, naj se nudi možnost, da doseže višje razrede.
Učne stopnje:
Na temelju navedenih načel in oziraje se na starost in duševni razvoj učencev, je razdeljeno šolstvo na 4 stopnje.
Najnižja učna stopnja od 6. do 12. leta. Tu naj se predela učna tvarina, odgovarjajoča
Stanovska organizacija JUU
9z društev:
VABILA:
= JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo
zborovalo v torek, dne 11. aprila 1933 ob 10. v Kozjem.
Poleg običajnega je na dnevnem redu predavanje sr. kmet. ref. »Kmetijska posvetovalna služba in gospodarski program za šmarski srez« in tov. Kukovičič »Varčnost v gospodinjstvu«.
Pridite vsi in točno!	Odbor.
POROČILA:
JUU SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER
je zborovalo 11. februarja 1933. v osnovni šoli v Gor. Radgoni.
Navzočih je bilo 56 članov.
Po pozdravu članstva je podal predsednik tov. Mavric svoje situacijsko poročilo. Očrtal je v njem delo in stremljenje sekcije. Članstvo naj zaupa v udruženje; le v skupnosti bomo močni in se lahko nadejamo uspehov. Dotaknil se je še dveh dogodlkov zadnjih dni, ki se nas tičejo osebno. Prvi je politična punktacija, glede katere upa, da ostane učiteljstvo to, kar je bilo — namreč jugoslovansko. Drugi je episkopatski napad na Sokol-stvo, s katerim smo vsekakor prizadeti tudi mi; saj se čuti obče vznemirjenje i zunaj i v šoli. — Poslovil se je še od članstva v imenu tov. Horvatiča Andreja, ki je premeščen kot sreski šolski nadzornik v Črnomelj, ter pozdravil tov. Turka iz Štrigove.
Živahno se je razpravljalo o mnogih društvenih in stanovskih zadevah. Članstvo se je izreklo proti pravnemu konzulentu, ker je organizacija sama poklicana v to, da pravno ščiti članstvo, razen da se pri sekciji osnuje poseben fond. — V odbor za obravnavo zaščitnih slučajev so bili izvoljeni tov. Stopar, Klanjšček, Mislej. — Glavni odbor naj dela na to, da se razpišejo vsa mesta v državi, ki so prosta, in v času, da lahko vsakdo vloži prošnjo. — Članstvo naj pristopa k društvu Učiteljskega doma na Omišlju. — Nove knjižice za učence so nepraktične in uvedejo se naj stara šolska izpričevala.
Zanimivo je nato predaval tov. Stopar o novi metodi pouka čitanja in pisanja v elementarnem razredu. Predavatelj je orisal svo-
2.	Poljska narodna: Pomlad. Poje dekliški zbor.
3.	M. Grošelj: Pogovor cvetja, pomlad se budi. Prizor; izvajajo učenke.
4.	Po Fr. Gerbiču: Čebelar. Poje dekliški zbor.
5.	Narodna: Grabljice. — Poje dekliški zbor.
6.	M. Grošelj: Upor v šolski torbici, —j Prizor; izvajajo učenke.
starosti in duševnemu nivoju učenca. Izpričevala naj bodo na tej stopnji povsod enotna. Po končanem pouku v prvi stopnji prestopi učenec lahko na drugo učno stopnjo. Ako pa nima veselja, lahko še nadalje ostane v dosedanji šoli in tu konča izobrazbo druge stopnje.
Druga stopnja. Pouk traja od 12. do 15. starostnega leta. Učni načrti so različni.
Z ozirom na učni cilj je pouk splošen ali specialen.
Študijska doba more biti zaključena že s 15. letom ali se pa še nadaljuje. Dijaki, ki na tej učni stopnji končajo svoj študij, lahko obiskujejo tečaj za splošno izobrazbo, ali pa vstopijo v strokovne tečaje.
Tretja stopnja. Pouk traja od 15. do 18. starostnega leta. Zopet opazimo splošen in specialen pouk: pouk- klasičnih jezikov, poljskega gospodarstva itd.
Četrta stopnja po 18. letu ima značaj visoke izobrazbe. Pouk se vrši v univerzitetnih zavodih, strokovnih visokih šolah, itd.
Učni zavodi: S poenostavljenjem pouka se bo dosegla tudi reorganizacija učnih zavodov. Tu so tangirane le državne šole, dočim bodo zasebni zavodi z uveljavljenjem te ga zakona popolnoma odpadli. Učni zavodi naj bodo urejeni tako, da bodo ustrezali učnim stopnjam. Vsaka učna stopnja bo torej imela svoj zavod oskrbljen z učili, ki odgovarjajo dotični učni stopnji. Prav posebno bodo orga-j nizirane učiteljske šole — ker le dober učitelji more dobro vzgojiti mladino.
V vnanji šolski organizaciji niso nastale na Francoskem vidne izpremembe, zato se je pa duh francoske šole jako razvil. Ta bo prijetno deloval na vse francosko narodno delovanje. Ta prirodni postopek je za Francijo bolj gotov, kakor nagle reforme, ker je združen s soglasjem narodne večine.
Najvažnejši že praktično izvedeni rezultati dosedanjih reform v duhu enotne šole so:
Notranje ujedinjenje v duhu in v učnih načrtih.
Izbor najsposobnejših učencev z blagodejnim štipendijskim sistemom. .
Ujedinjenje osnov primernega šolstva z osnovami sekundarnih razredov, Iicejev, itd.
Možnost poenostavljenja in ureditve nekaterih šolskih zavodov.	i
Poenostavljenje in ujedinjenje srednjega šolstva.
Brezplačnost pouka tudi na višjih srednjih šolah.
Olajšan pristop na visoke šole.
Organizacija šolskega obiska in pošolske izobrazbe.
Spremembe nekaterih učiteljskih naslovov.
je delo v razredu, kjer dela po Fleretovi čitanki. Pokazal je svoj način, ki je ljubek — in svoj uspeh: deca se igra in vendar dela. misli; deca pride sama do cilja. Kar si otrok sam pridobi, to mu ostane za večno. Pisave so individualne. Koreferentinja tovarišica Kovačeva je podala nelkaj misli o stari metodi. Njene besede so izzvenele v tem: vsaka metoda je dobra in prava, ki se po njej pride na lep način do cilja.
Po sklepu zbora se bo vršilo prihodnje zborovanje 6. maja v Strigovi. K. Mavric, predsednik. M. Klemenčič, tajnica.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo 18. marca 1933 v Ljubljani. Ob 9. je otvoril tov. predsednik Arrigler zborovanje ter pozdravil vse navzoče. Predavanju sreskega referenta so prisostvovali tudi kandidati in kandidatinje zadnjega letnika drž. učiteljišča ter profesorji istega zavoda gg. Černejeva, Čopič in Jeglič.
Kot prva točka dnevnega reda je bilo predavanje sreskega referenta tov. Lukežiča: Pouk v oddelkih s posebnim ozirom na zahteve modernega pouka. Zanimivemu in poučnemu referatu je sledila debata, v katero so posegli učiteljiščniki in nekateri tovariši. Nato je poročal tov. predsednik o organizačnih zadevah. Nadalje so se prebrali došli dopisi. Z ozirom na dopis glede pisem s strani učitelj-stva poslancem in drugim vplivnim osebam za dosego boljših sklužbenih mest se sprejme naslednji predlog.
Toplo pozdravljamo izjave gg. narodnih poslancev, ker nam dajo upanje, da bo vendar enkrat prišel red v način nastavljanja učitelj-stva.
Odločno pa moramo ob tej priliki odkloniti očitek nediscipline, kakor da bi učiteljstvo samo bilo krivo teh pisemskih popla\. Uverjeni smo, da bo ta samaobsebi in hitro ponehala, kadar bodo pri premestitvah in namestitvah učiteljstva odločali uradno ugotovljeni razlogi, in pa kadar gg. narodni poslanci načelno ne bodo hoteli za učiteljstvo posredovati.
To sta edini dve možnosti, ki bi onemogočili, oziroma izdatno omejili pritiskanje kljuk. Dokler pa bo možnost za posredovanje dana, je popolnoma naravno, da si bodo gotovo pomagali na ta način.
Nato se je sklenilo, da se bo v dogled-nem času vršil zbor upraviteljev. Predloge je treba zbrati do 1. aprila in jih poslati tov. Pri-
Inozemsko šolstvo in uiiteljstvo
r
UČITELJSKA TISKARNA
LJubljana — Frančiškanska ulica 6
možicu. Odbor bo potem sklepal, katere da v obravnavo na upraviteljskem sestanku.
Sreski referent tov. Lukežič je priporočal ustanovitev Podmladka Jadranske Straže. Tov. predsednik Arrigler je svetoval, naj se z dobičkom šolskih prireditev krije članarina za PRK in PJS.
Z ozirom na to, da se učiteljstvu še vedno pošiljajo razne knjige, brošure, itd., ne da bi jih učiteljstvo naročilo, se je zopet poudarilo, da smatra učiteljstvo, kar se mu pošlje na ogled, kot podarjeno in bo učiteljstvo le to plačalo, kar bo naročilo.
Nato se je zborovanje zaključilo. Anton Arrigler s. r., Gizela Ušeničnik s. r.,
predsednik.	tajnica»
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA
je zborovalo 18. marca v Ljubljani pri Mikli-ču. Ob 9. dopoldne je pozdravil predsednik tov. Župančič 75 tovarišev(ic), imenoma pa tov. nadzornika Bezeljaka. Nato je podal si-tuacijsko poročilo ter prečital došle dopise. Resolucije tov. Pelka, ki so bile sprejete na zagorskem zborovanju, je vzela sekcija JUU na znanje. Zlasti je tov. predsednik podčrtal važnost Učiteljskega obmorskega doma na Omišlju in priporočil vsem včlanjenje. Priporočil je tudi delo pri Jadranski straži, ki si je postavila .pomembno nalogo: Čuvajmo naše morje! Podrobno smo razpravljali o zaščiti članstva ter po navodilih okrožnice sekcije JUU izvolili naslednji zaščitni odbor: Jože Župančič iz Litije, Maks Kovačič iz Šmartna, Janez Kopriva iz Zagorja. Po sklepu zagorskega zbora je prišla nato na dnevni red »Težka zadeva«. Člani so se vneto udeležili debate, za zaključek pa je bil sprejet predlog tov. Golobica: Uredništvo »Učiteljskega tovariša« naj ne prinaša člankov, ki razburjajo naše vrste.
Tov. Golobic Peter s Primskovega je predaval o esperantu, mednarodnem jeziku. Za zanimivo podajanje važnega problema in za recitiranje esperantske himne je žel splošno pohvalo. Sreski kmetijski referent g. Sušter-šič Franc iz Litije je po prečitanju dopisov v zadevi banovinske razstave šolskih vrtov
podal smernice za složno sodelovanje učitelj-stva in sreskih kmetijskih referentov v pro-speh kmečkega stanu. Sprejet je bil njegov predlog, da se priredi pred banovinsko še sreska kmetijska razstava. V pripravljalni odbor za obe razstavi so bili izvoljeni tova-
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
napravijo mesto nezaposlenim učitelj, kandidatom.«
4.	Učiteljice so se poročile s pristankom šolskih oblasti in so zgradile svojo eksistenco na možnosti obojestranskega zaslužka. Ker je to njih uzakonjena pravica, se jim ne sme vzeti.
5.	Odločno smo proti temu, da bi nosilo bremena, ki jih je povzročila splošna gospodarska kriza, v prvi vrsti učiteljstvo. Takšen način reševanja krize je enostranski, ker ne upošteva dosedanjih pridobljenih pravic.
6.	Poročenim ženam se dovoljuje v vseh državah, da sodelujejo v vseh panogah neo-
riši: Kopriva iz Zagorja, Kovičeva iz Jevnice, Rostohar iz Litije, Kovačič iz Šmartna, Weber iz Žalne, Intihar s Krke, Jevnikar iz Št. Vida, tov. Kolenc iz Zagorja kot predsednik sreskega kmetijskega odbora ter sreski kmet. referent g. Šušteršič. Prihodnje zborovanje bo v Stični v prvi polovici maja. Zvečer so si naši člani ogledali predstavo v operi oziroma drami ob znižanih cenah. Zahvaljujemo se za ljubeznivost g. upravniku. Jože Župančič,	Maks Kovačič,
predsednik.	tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR — MESTO. Na izrednem zborovanju, ki se je vršilo dne 1. marca 1933 ob 16. uri na I. dekliški osnovni šoli v Mariboru, so bile soglasno sprejete sledeče resolucije:
1.	1. »Učiteljski tovariš« naj ne prinaša člankov, ki so pisani iz popolnoma osebnih vidikov, kakor je bil članek »Težka zadeva«. Taki članki povzročajo vznemirjenje in ne-voljo v lastnih vrstah, vzbujajo sum, da se sekcija s tem strinja, opozarjajo javnost na naše zadeve in bodo dovedli do ukrepov, ki utegnejo imeti za naš stan nedogledne posledice.
2.	Poročene učiteljice so enakovredne članice organizacije, zato naj sekcija njih interese zastopa z enako vnemo in vztrajnostjo kakor interese ostalega članstva. Organizacija naj ne načenja vprašanja odpustitve omoženih učiteljic katerekoli vrste, ker eni redukciji slede neizogibno druge.
3.	Sekcija JUU za drav. banovino naj napravi potrebne korake v zadevi resolucije ba-novinskega svetnika dr. Senčarja ob razpravi banovinskega proračuna, ki se glasi: »Poročenim učiteljicam, zlasti onim, ki niso poročene z učitelji, je s primerno odpravnino odnosno z znižano pokojnino omogočiti, da
v: sa
Učiteljska
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
virano pri reševanju skupnih nalog človeštva, tem boij je na mestu učiteljica-mati na polju vzgoje mladine.
7.	Sekcija JUU za dravsko banovino naj revidira svoje stališče napram vprašanju poročenih učiteljic v obče in naj poda izjavo, da je proti vsaki redukciji poročenih učiteljic.
8.	Ako sekcija ne poda izjave, da bo ščitila vedno in povsod pravico vseh poročenih učiteljic, izjavljajo vse učiteljice, tudi neporočene, ki se čutijo istotako prizadete v svojih osnovnih človeških pravicah, da bodo izvajale konsekvence.
9.	Uvidevamo potrebo nastavitve novincev. Organizacija naj posreduje:
a)	da se vsa izpraznjena mesta zasedejo z novinci.
b)	Povsod, kjer je število učencev v razredih nadštevilno, naj se dovolijo vzporednice.
c)	Pospeši naj se upokojitev vseh onih, ki imajo polna službena leta, in onih, ki so f.e prosili za upokojitev, a čakajo že mesece in mesece na rešitev. Izposluje pa naj se tudi, da se jim pokojnina avtomatično nakaže z upokojitvenim dekretom.
č) Vsi učitelji, ki so zaposleni v drugiih resorih. naj se prevedejo v proračun istih. Isto velja za učiteljstvo osnovnih šol, ki služijo na meščanskih šolah. S tem bo izpraznjenih toliko mest, da se bodo lahko namestili vsi novinci.
UM . j*. K«£t v» u	«LtJu, — '.ItNtefu/ A4.
LJUBLJANA Za gotovino:	MARIBOR
Gledališka 4 Selenburgova 4	Slovenska 18
10.	V bodoče naj se sprejme na učiteljišče samo toliko kandidatov, kolikor je dejansko potrebno učiteljev, učiteljic. Vsa zasebna učiteljišča naj se ukinejo, druga pa naj se preosnujejo v srednje gospodinjske in višje obrtne šole.
11.	Ker je bil sprejet na seji banovinskega sveta predlog, da se ukine državnim nameščencem odtegovanje za kuluk, prosimo sekcijo, naj izposluje, da se nam vplačani zneski vrnejo, ker se nam itak uradno odteguje prispevek za brezposelne.
III. Učiteljsko društvo Maribor — mesto poziva sekcijo, da zastavi ves svoj vpliv, da
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
mk
se zmanjša zahtevano število razredov za oprostitev razrednega pouka šolskim upraviteljem od 12 na 10.
Ciril Hočevar, predsednik. Iv. Womer, tajnik.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5-—
TRISOBNO STANOVANJE
poceni odda takoj ali pozneje »Učitelj v pokoju«. Ljubljana 7, Dravska ul. 9.
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete,' očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, Izprašan optik In urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno
Tovariši (ice)! Ne pozabite na obmorski učiteljski dom in pošljite prijavnice!
Oglejte se zbirko učil
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
Damske plašče za Veliko noč
v veliki izbiri po izredno nizkih cenah tudi na obroke dobite pri
Izdelujemo tudi po mer i UBIJAM!, ALEKSAHDROVA 4
IGN. ZARGt
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 11
A. ZIBERT
LJUBLJANA
Prešernova ulica Trgovina s čevlji
ZA DAME! ZA GOSPODE! ZA OTROKE!
Obleke, plašče, bluze, perilo.
Krasne srajce, velika izbira kravat.
Ravnokar je došla velika pošiljka najno-
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH!
Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice.
50% - 70%
popusta
do 1. maja 1933.
Podaljšali smo čas za naročanje naših knjižnih zbirk po znižanih cenah, da omogočimo njihovo nabavo tudi tistim, ki so šele sedaj prišli do tekočih sredstev. — Kdor nima več popisa naših zbirk, naj piše, da mu ga pošljemo!
vejših čevljev za gospode in dame, do-
mačega in tujega izdelka po jako nizkih
cenah © Se priporočamo cenj. učiteljstvu
Proračun - učila
Vsaka šola ima v svojem proračunu znesek za učila!
Kje imajo posebno pripravna učila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo?
Vse to Vam nudi:
UČITELJSKA TISKARNA - Oddelek za učila
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44
iS
p
»i,
Glavni in odgovorni urednik Andrej Skulj. — Izdajatelj: J. U. U. — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Za sekcijo odgovarja Ivan Dimnik.
Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). — Vsi v Ljubljani.

MOŽEM
OTROKOM
Le enkrat v letu je Velika noč, — praznik pomladi, veselja in ljubezni. Pričakajte ga v naših novih čevljih. Z novimi cenami smo omogočili vsakomur, da si zamore letos kupiti poceni dobro obutev.
Vrsta 4538-00
V pomladanskih dneh najudobnejši čevelj za lahko hojo. Iz sivega platna z gumijastim podplatom.
ŽENAM
m^mSmm. <u.. m •«>.
Vrsta 2947
Za lepe sončne dneve Vam je vsekakor potrebna ta lahka in udobna sandala z usnjenim podplatom.
it. 20-26	Vrsta 4531-0.
Lahek otroški čeveljček za dnevno uporabo. Gornji deli iz angleškega platna, gumijast podplat. — Št. 27—34 Din 25-—.
Vrsta 3335-10
Ženski sivi platneni nizki čevlji z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dneve.
Vrsta 9375-03
Lahek in eleganten čeveljček iz satena z visoko, okusno peto.
St. 19—27	Vrsta 3661-00
Otročičkom lepe pomladanske visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona.
Vrsta 9815-03
Okusen dekolte-čeveljček iz finega baržuna ali satena. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame.
Vrsta 1845-52
Ti čeveljčki iz finega baržuna, kombinirani z lakom, zamorejo zadovoljiti še tako fin okus in nadomestiti čevlje iz jelenje kože.
Vrsta 0167-00
Čižme iz mastnega usnja z močnim vulka-niziranim gumijastim podplatom. Prikladne za delo na polju, zgradbah, cestah in za vsak drug štrapac.
Vrsta 2942-00
Otroška sandala z usnjenim podplatom samo Din 35-—. Jamčimo za vsak par. — Moške Din 49—.
Vrsta 3945-05
Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Izdržljiv v vsakem štrapa-cu. Za vsakdanjo uporabo nenadomestljiv.
Vrsta 3925-03
Močni čevlji iz črnega boksa s čvrstim gumijastim podplatom. Za štrapac in vsakdanjo uporabo.
Vrsta 1937-29
Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za dnevno uporabo, rjavi ali črni.
Vrsta 4562-29
Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge športa, za turizem in za razne igre.
Vrsta 2945-11
Čevlji iz rjavega boksa. — Praktični in elegantni. Ravno taki iz laka za nedeljo in praznik po ceni Din 99—.
Vrsta 9805-07
Pumps-čeveljček iz rjavega boksa ali laka. Enostaven, toda vendar vedno moderen in eleganten čevelj.
Vrsta 1977-22
Visoki čevlji iz finega črnega telečjega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Odlični za vse one, ki polagajo posebno važnost na trajnost obutve.
Št. 20-26	Vrsta 5851-30
Za ljubljenčke lakaste ali rjave kombinirane čeveljčke. Zelo lepi in okusni.
Vrsta 9675-38
Eleganten čeveljček iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo kačje kože.
Vrsta 2605-16
Okusen čeveljček k športnemu kostimu. Izdelan iz temnorjavega boksa.
Št. 27—34	Vrsta 3922-00
Iz boksa za nemirne dečke. Močni podplati iz krupona, zelo trpežni čevlji. Št. 35—38 Din 69-—.
K vsakemu paru čevljev izberite odgovarjajoče nogavice
VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BARVAH IN DESENIH:
OTROŠKE NO^GAVI^CE:
^Ssftifl^^J/	Močne bombažaste.......5—
Vrsta 3967-22
Iz močnega boksa, široka in udobna oblika, močni gumijasti podplati. Prav posebno trpežni čevlji.
Št. 27—34	Vrsta 5842-40
Za deklice te udobne, kombinirane fleksibl čeveljčke iz laka ali rjavega boksa.
Št. 35—38	Vrsta 5844-05
Dekliški fleksibl-čeveljček iz laka, usnjena peta. Neobhodno potreben za nedeljo in praznik.
Vrsta 1637-21
Iz prvovrstnega telečjega rjavega ali črnega boksa. Lakasti za isto ceno. Zelo praktični in udobni čevlji.