ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija 1953 - if. 17 Popis strokovnih šol v šolskem lefu 1950/51 s kratkim pregledom razvoja strokovnega šolstva ZAVOD ZA STATISTIKO N EVIDENCO | LR SLOVENIIE dokumentacijski arhiv SI? •; > Ce* Imreitirn* Številk« Arhivska ~ A ^ ouatba: 2 9 X % LJUBLJANA 1953 MAJ ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija 1953 - št. 17 Popis strokovnih šol v šolskem letu 1950/51 s kratkim pregledom razvoja strokovnega šolstva LJUBLJANA 1953 MAJ ■> " ' — m - - C* L ^ ^ ^ a. i A* t" '< -' " ' * i ■ .. f, '-^ V .n {• -; '•. t r -. Pi^ , »♦ £ ' " i. iit^. :, V Si <% * ••• I £ k " h tv. f. r a r** S T> . * V •: .' 4. C -A r', 1'. , 'r1•% , J" . C ; .' ■ v • • :, -• \ ■ . <\ ■•-. . i. ' ' - Ti 'L* l -i ■ .!■% 7.. .. . I :" 4 ~ , \ ^ • f< A ' . . ^ i v. ,>. !Vfi ' 19 ift * •4. « ečGr' . . - ^ ^ • #v^ • # .. . . . • ' . ■ •». i-. *) . ;• .. <4t V 1 ' ' • VSEBINA Stran U VOD 1 NIŽJE STROKOVNE ŠOLE .' . .. . 11 A Primerjalni del . . . . . 11 1 «■ Razvoj po šolskih letih 11 2. Šole po vrstah in šolskih letih . 12 3Oddelki po vrstah šol in šolskih letih 13 4. - Učenci po vrstah šol .in šolskih letih H 5. Učno osebje po vrstah šol in šolskih letih . o . 16 B NIŽJE STROKOVNE ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 1950/51 . . ; > 6 6. Šole po resorih in vrstah . 18 7. Pregled šol, oddelkov, učencev in učnega oseh ja .. . . . . . . . . . . . . ■„ . 21 8 = Učenci po razredih, spolu in strokah . . 21 S. Učenci po socialnem izvoru in vrstah šol .. . . . . . . . . . 23 10. Učenci po narodnosti in vrstah šol . . . 2^ 11. Učenci po letih starosti in vrstah šol 25 12. Uspeh učencev ob koncu šolskega leta 19. 50/51 26 13» Učenci z opravljenim zaključnim izpitom v šolskem letu 1 950/51 . . . 27 14. Učno osebje po šolski izobrazbi in vrstah šol . 28 15. Učno osebje po predmetih poučevanja .. . . . 29 16» Pregled šol in učencev po okrajih 30 SREDNJE STROKOVNE. ŠOLE 34 A Primerjalni del .. . 34 17. Razvoj po šolskih letih . 34 18. Šole po vrstah in šols kih letih .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 19. Oddelki po vrstah šol in šolskih letih , . 36 20 «. Učenci po vrstah šol in šolskih letih o , . . „ 38 21 .• Pregled absolventov srednjih strokovnm šol po vrstah šol od ustanovitve šol do šolskega, leta 1950/51 . . . . 40 22 Uspeh na srednjih strokovnih šolah po šolskih letih . .. . . . . c . - . 42 23 . Učno osebje po vrstah šol in šolskih letih .. . . . . . . . . . . . 43 Srednje strokovne šole v šolskem letu 1950/51 . . 24. Nomenklatura in organizacijska struktura srednjih strokovnih šol . . . . 25. šole po resorih in vrstah šol . .. . .26« Pregled Šol. oddelkov, učencev in -učnega osebja . .. . . . . . . 27. Očcnci po razredih, odsekih in smereh . 28. Učenci po socialnem izvoru in vrstah šol .. . o . 29 . Učenci po narodnosti in vrstah šol . . . 30 o Učenci po letih starosti in vrstah šol •. \. .. . 31. Uspeh uiSencev ob koncu šolskega leta 1950/51 Absolventi z iEpitori v boleli :n Istu .1950/51 . . . . 33 £ Učno osebje po šolski izobrazbi in vrstah šol .. . . . . 3TNIŠKE ŠO^jE Primerjalni del 34 «. Razvoj po šolskih letih 35. Šole po vrstah in šolskih letih 36' f Učenci po vrstah šol in šolskih letih 37 r Učno osebje po vrstah šol in šolskžli letih Umetniške šole v šolskem letu 1950/51 • '. . 38 „ pregled šol, učencev in učnega osebja . . 39 - Učenci po razredih in vrstah šol . . . 40 o Učenci srednjih in nižjih glasbenih šol po razredih in oddelkih .. . . . . . . 41 o Učenci šole -z?, umetno obrt po oddelkih, odsekih in razredih .. . . . . . . . 42. Učenci po socialnem izvoru in vrstah šol . 43. Učenci po narodnosti in vrstah šol . . ■ 44. Učenci po letih starosti in vrstah šol .. . . . . . . . . . 45. Uspeh učencev ob zaključku šolskega leta 1950/51 46. Učno osebje po šolski izobrazbi in vrstah šol u v V tej publikaciji objavljamo splošne preglede o strokovnih in umetniških šolah na Slovenskem v zadnjih letih pred drugo svetovno vojsko in po osvoboditvi, podrobne je pa so razčlenjeni podatki o šolah za šolsko leto 1 95o/51. Za predvojna leta smo zbrali podatke iz "Statističnih pregledov šolstva in prosvete v Dravski banovini" , za povojna leta pa iz popisov, ki so jih izvedli Ministrstvo prosvete LRS, ministrstvo za delo LRS in drugi resorni organi, ter iz publikacije "Školstvo u FNRJ Jugoslaviji 1 9451 9 51 } ki/j o je izdal Svet za znanost in kulturo FLRJ , Podatki za leta po osvoboditvi niso docela točni, ker se je kompetenca nad strokovnimi šolami večkrat menjala in so jih popisovale različne usianove z različnih vidikov. Zato prikazujemo v glavnem le osnovne obrise o razvoju strokovnega šolstva. Kratka zgodovina strokovnega šolstva V uvodu" publikacije '' Šole . za splošno izobrazbo .v šol. 1 .-' i 95o/51 s kratkim pregledom o razvoju splošnoizobraževalnega šolstva na Slovenskem" smo prikazali kratek razvoj splošnega, šolstva, v naslednjem pa poglejmo, kako se je . razvijalo pri rta s strokovno šolstvo. Razen Francije, . ki je pričela organizirati obrtno šolstvo že v sredi 1 7 • stoletja, 'se • je * začela v drugih evropskih državah, med njimi • tudi 'v Avstriji, smotrnejša organizacijastroš kovnega šplstva šele v drugi polovici. 1 9 . stoletia. Do tega koraka jih je prisililo spoznanje da je za uspešen razvoj obrti, in industrije potrebno predvsem zadostno število dobrih mojstrov in podočnikov, ki ne obvladajo samo. prak, - tičnega dela, ampak so tu:" i teoretično strokovno izobraženi. Po pravilniku iz 1. 1851 naj bi bile realke obrtna učilišča z dvojnim ciljem: dajati tehniško izobrazbo učencem, ki nameravajo na višje šole, druge učence pa pripravljati Zavišje strokovne šole. Po omenjenem pravilniku naj bi se na realkah ustanavljale tudi oirtnonadaljevalne šole in se. , posebne strokovne šole za posamezne panoge tehniške izobrazbe, Ko pa so se realke 1. 1867 preosnovale v srednje šole za splošno izobrazbo ter so imele edini narnen, podajati splošno izobrazba in pripravljati za višje tehnične šole, so se začele ustanavljati samostojne obrtne šole, namenjene učencem, ki sennameravajo usposobiti za določen poklic brez posečanja visokih šol. V naslednjih, d eset let jih se je strokovno šolstvo organizaci j sko '. utrdilo "ter' smo imeli pred prvo svetovno vojno .na ozem lju AvstroOgrske naslednje tipe strokovnih šol obrtne osrednje zavode, državne obrtne šole , s&vbno in umetno rokodelske šole, strokovne šole za posamezne obrtne panoge splošne rokodelske šole, strokovne šole za obrtno risanje, splošne obrtne in strokovnoobrtne nadalj Ijevalne šole. Ustanovile sc se kuharske in gospodinjske šolo , obrtne šole za šivanje perila in izdelovanje oblek, zavodi za izobrazbo strokovnih "učiteljic . Ženskam se je načelr. 0 dovolil dostop do vseh obrtnih učilišč, ki so. bila do takrat samo za moške. Na Slovenskem so je prvič pojavilo vprašanje obrtnega šolstva v Ljubljani leta 1765, ko je Graš ki gubernj poslal deželnemu glavarstvu predlog, mjbi se sa mojstre in predvsem za pomočnike prirejala ob nedeljah in praznikih predavanja o uporabi šestila in merila ter drugih obrtnih veščinah. L. 1766 je izšel odlok o obveznem uvajanju omenjenih predavanj za mojstre in pomočnike, ki naj jih vodijo jezuiti. Deželna vlada je igorala javno razglasiti ljudstvu, da nihče ne more opravljati poklicev polirja ali mojstra, če nima izpričevala o uspešnem obiskovanju teh predavanj. Na deželi pa naj se ukaže dobro usposobljenim mojstrom, da svoje polirje, pomočnike in vajence poučujejo v stavbarstvu. L. 1851 so se začele, kot že omenjeno, v sklo pu nižjih realk formirati obrtno nadaljevalne šole. Prva taka šela je bila ustanovljena 1. 1852 tudi v Ljubljani in priključena reorganizirani niz ji realki. S preosnovan jem realk v srednje šole so se opustile tudi dotlej njim priključene obrtne na daljevalne šole. Nova doba zaobrtno šolstvo se je pričela z 1. 1870. Takrat sta bili ustanovljeni v Ljubljani strokovna obrtno nadaljevalna šola, v Celju pa gremialna trgovska nadaljevalna šola, ki po svojem ustroju že sliči poznejšim obrtno nadaljevalnim šolam v bivši Jugoslaviji. V obdobju od 1. 18521913 je bilo na Slovenskem ustanovljenih 37 obrtno nadaljevalnih in 3 trgovsko nadaljevalne šole. Seveda te šole niso neprenehoma delovale, temveč jih je bilo nekaj med njimi, ki so bile več krat ukinjene in ponovno odprte. Med prvo svetovno vojno v teh šolah večinoma ni bilo pouka . Leta 1888 sta bili ustanovljeni v Ljubljani Strokovna šola za lesno industrijo in Strokovna šola za vezenje in šivanje čipk. S tem so bili postavljeni temelji današnji Tehnični srednji šoli. Ti dve šoli sta se kasneje združili v en zavod, ki se je imenoval od 1. 1911 dalje dršavna obrtna šola. Imel je 9 oddelkov, ki so imeli stopnjo današnje nižje oziroma nepopolne srednje šole V šolskem letu 1317/18 sta se ustanovila na šoli tudi pv^a dva višja oddelka, i. s. Stavbna strokovna šola in Višja obrtna šola mehanskotehniške smeri, ki sta bila že na stopnji današnje srednje strokovne šo3. e. V sredi oziroma v drugi polovici 19. stoletja so bi Is« ustanovljene na slovenskem ozemlju, še naslednje pomembnejše strokovne šole. Kmetijska šola v Gorici 1. 1869? Vinarskosadjarska šola v Mariboru 1. 1969} Kmetijska šola na Slapu pri Vipavi 1. 1875, ki je bila premeščena 1. 1886 na Grm pri Novem mesty; Podkovska šola v Ljubljani 1. 1850; Mahrova trgevska šola v Ljubljani 1. 1834. Po prevratu in nadalje v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je strokovno šolstvo v bivši Jugoslaviji nekaj napredovalo, čeprav ni bilo urejene šolske zakonodaje in se je moralo boriti s številnimi težavami. Strokovne nadaljevalne šole so se delile v obče in specialne strokovne obrtno nadaljevalne šole. V obče so bile organizirane tako, da j e upošteval njihov učni načrt po možnosti vse v kraju zastopane obrti, specialne pa so nudile nadaljnjo izobrazbo vajencem in pomočnikom iz posamezne ali več sorodnih strok. "Pregled o strokovno nadaljevalnih šoluk v Dravski banovini v šolskih letih 1928/291937/38 je naslednji: oolsko lete " ,v. , , * - i Specialne stroR. a!?c. g_gŽrPl^J?adJ. sole-. {adalj. šole V -» sol : učenčev šol učenčev 1928/29 1929/20 1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 1935/36 1936/37 1937/38 69 72 75 75 73 67 57 33 32 34 5979 6096 5575 5236 4291 3111 3863 3535 3632 4158 9 11 11 11 10 9 8 8 R 1616 1630 1683 1528 1349 1812 1120 10 2 v 1177 1217 Poleg tega je bilo. v teh letih še okrog 10 gremialnih trgovsko nadaljevalnih sol, ki jih je obiskovalo letno okrog 600700 učencev ter v letih 1935/361937/33 letno tudi okrog 30 občasnih strokovnih tečajev s približno 500700 učenci, Bole je obiskovalo od 5075 # vseh vajencev, Leta 1921 se Ijani preosnovala je Državna v Tehnično obrtna šola v Ljubsrednjo šolo, ki je kmalu Toridobila še nove odseke, čelno se 'menil tudi ustroj delo vod skih sklopu TSŠ, tako da so bile v 1; 1939 naslednje šole: Tehnična srednja šola z je sprein obrtnih šol v sklopu tega zavoda arhitekt .-gradbenim strojnim in elektrotehniškim odsekom ; Državna delovodska '" ••šola s 4 oddelki! Državna moška obrtna šola s 3 oddelki; Državna ženska obrtna šola s 3 oddelki in Banovinska šola za glasbila. Po prvi svetovni vojni so bile ustanovljene še naslednje srednje strokovne šole: Državna trgovska akadera. ija v Ljubljani 1. 1920; Državna trgovska akademija v Mariboru 1. 1926 Rudarska šola v Celju 1. 1919 in Tekstilna šola v Kranju 1. 1930. Delovale pa so tudi že preje ustanovljene dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Celju in Murski Soboti ter Sadjarsko vinarska šola v Mariboru, Ob pričetku druge svetovne vojne je bilo to rej v Sloveniji 9 državnih in 2 zasebni strokovni šoli, ki so imele stopnjo popolne oziroma nepopolne srelnje šole. Med nižjimi eno-, dvoin triletnimi šolami so bil^ poleg 56 obrtno in trgovsko nadalgrevalnih šr 1 v šol. 1. 1939/40 še: 4 zdravstvene, 5 kmetijskih, 11 kmeti jskogospodin jskih, 6 gospodinjskih, 1 gozdarska, 1 delovodska in 5 obrtnih šol. Nadalje je bilo še 26 občasnih strokovnih nadaljevalnih tečajev in okrog 200 najrazličnejših gospodinjskih in kmeti jskonadal jevalnih šol in tečajev, ki so trajali od nekaj mesecev do 2 let r Po osvoboditvi so bile postavljene z ozirom na ogromne . potrebe po kvalificirani delovni sili predstrokovno šolstvo velike naloge. Zakon o pet letnem planu je predvid. erral, da se bo povečalo število kvalificiranih delavcev od 350 000 v 1. 1946 na 750000 v 1. 1951. Srednji strokovni kadri pa bi se morali povečati od 65000 v 1. 1946 na 150000 v 1. 1951. Plan je določal tudi natančneje koliko in v katerih strokah je treba vzgojiti nove kadre. Tako kot mreža splošnoizobraževalnih šol se je začela širil; i tudi mreža strokovnega šolstva. . r; t Kongres pedagogov 1. 1950 na Bledu je razdelil razvoj strokovnega šolstva v ljudski republiki Sloveniji od 1. 1945 do 1950 v naslednje etape: 1, šolstvo od osvoboditve do osnovanja Komiteja za srednje in nižje strokovno šolstvo v 1. 1947. V tem razdobju v sistemu strokovnega šolstva še ni bilo načrtnosti. Vsak resor je ustanavljal v svojem okviru šole za švoje potrebe brez koordinacije z drugimi resor i. 2. Od ustanovitve Komiteja, za srednje in nižje strokovno šolstvo do prehoda strokovnega šolstva v kompetenco Ministrstva za prosveto LRS v 1. 1950. Z ustanovitvijo Komiteja za srednje in nižje strokovno šolstvo 1. 1947 se je tam koncentriralo vse strokovno šolstvo, ki se je organizacijsko precej utrdilo in je dobilo tudi prve perspektivne obrise bodočega razvoja. S prehodom nižjih strokov' nih šol pod kompetenco Ministrstva za delo v 1. 1948 pa sta začela živeti ločeno življenje srednje in nižje strokovno šolstvo, kar je seveda oviralc sistematično in kompleksno delo na torišču strokovnega šolstva in je imelo tudi slabe posledice za nadaljnji razvoj. 3. Tretje obdobje štejemo od 1. 1950 dalje, ko je Ministrstvo za prosveto prevzelo splošen nadzor nad vsemi strokovnimi šolami. V tem obdobju se organizacijske oblike vedno bolj razčiščujejo in utrjujejo. lifojvažnejs pa je to, da se vodi in ureja vsa šolska politika in problematika v okviru republike enotno iz enega mesta. Po osvoboditvi so nastali v naši republiki 3 temeljni -tipi strokovnih šol: Nižje strokovne šole, ki dajejo 'izobrazbo izučenega delavca v industriji in pomočnika v obrtni dejavnosti, kakor tudi kader za razne druge družbene in gospodarske dejavnosti (n. pr. v gozdarstvu, kmetijstvu, trgovini, zdravstvu itd. ) Strokovno izobrazbo si pridobivajo učenci s teoretičnim študijem v šoli in s praktičnim delom v delavnici . 2. Mojstrske šole za dosego višjih zvanj za delavce. Ta tip šole je bil doslej v naši državi slabo razvit. V Sloveniji bi približno ustrezala delovocska šola v okviru Tehnične srednje šole, ki pa smo jo prištevali med nižje strokovne šole. 5« Srednje strokovne šole izobražujejo srednje strokovne kadre ali tehnike, ki so nameščeni v posameznih strokah. Iz teh šol se lahko pod določenimi pogoji vpišejo na univerzo. Nižje strokovne šole smo delilido uredbe o strokovnih šolah 1. 1952, ki je te šole n& novo klasificirala, v industrijske šole, šole za učence v gospodarstvu in specialne nižje strokovne šole. Industrijske šole so po osvoboditvi novo nastali tip nižjih strokovnih šol ter jih ustanavljajo državna podjetja. V teh šelah se izuče učenci (v gospodarstvu), ki pridobe naziv izučenega delavca. Učenci ne sklepajo učrih pogodb in nimajo plače na uro, pač pa so večinoma oskrbovani s stanovanjem in prehrano. Pogoji za sprejem v šole so dopolnjena starost 14 let in 4-6 razredov osnovne šole oziroma do 2 razreda nižje gimnazije. Glavna prednost industrijskih šol je, da se učenci praktično izobražujejo v posebnih šolskih delavnicah in je na ta način mogoča med teoretičnim poukom in praktičnim delom stalna in smotrna povezava. Drugi tip šol, kjer Se poučujejo učenci v gospodarstvu, so šole za učence v gos pod ar sivn , ki dajejo naziv izučenega delavca ali o brtniškega -pomočnika. Tem šolam so v bivši Jugoslaviji približne ustrezale strokovne nadaljevalne šole . Za vstop v šol& učencev v gospodarstvu veljajo isti .starostni pogoji in šolska izobrazba kakor za industrijske šole. Učenci sklepajo učne pogodbe s podjetjem ali mojstrom in so plačani od ure. Teoretično se izobražujejo v šolah bodisi redno ali v določenih obdobjih, praktično pa delajo v podjetjih ali pri mojstrih, kjer so sklenili učno pogodbo, glavna pomanjkljivost teh šol je, da učenci namreč praktično ne delajo po učnem načrtu kakor v industrijski šoli, temveč po priložnostnem delu podjetja ali obrtne delavnice. Poleg tega se pouk v mnogih šolah zaradi raznolikosti strok in premajhne^ števila učencev ne vrši v polnem obsegu, mnogi učenci zaradi oddaljenosti prav tako ne obiskujejo rednih šol, temveč samo krajše tečaje itd. Najrazličnejši načini izučevanja učencev v gospodarstvu pa seveda v večini primerov ne dajo tako kvalitetne strokovne izobrazbe, kot jo dajejo industrijske šole. U2enci industrijskih šol in učenci v gospodarstvu opravljajo po izvršeni učni dobi in zaključenem zadnjem razredu šolanja izpite za pomočnike v obrtnih poklicih oziroma za izučene delavce v industriji. Učenci industrijskih šol opravljajo teoretični in praktični del izpita takoj po zaključku; pouka v industrijskih šolah. Učenci v gospodarstvu pa opravljajo v šolah samo teoretični del, praktični pa pred republiško obrtno zbornico oziroma pred izpitnimi komisijami podjetij. V to vrsto šol spadajo tudi šole učencev v trgovini, v statistiki pa smo jih -doslej šteli i!D' žd specialne nižje strokovne šole. . V naši republiki je še veliko število šol, ki nimajo skupnega naziva ter' jih zato imenujemo spe cialne nižje strokovne šole. Sprejemni pogoji so različni, od osnovne šole do nižje gimnazije. Te šole so: kmetijske, gozdarske, lesne, gostinske, zdravstvene itd. . Bile so' eno' - in dvoletne ter so usposabljale za posamezne gospodarske in družbene parioge le nižji strokovni kader. Poseben tip šol predstavljajo šole za višje nazive delavcev ali tako zvane mojstrske šole. Sem prištevano delovodsko šolo v sklopu TSŠ, ki ima svoje prve začetke že pred prvo svetovno vojno in se je nato še razširila z nekaterimi oddelki. Absolventi teh šol so se dobro uveljavili kot obrtniki, mojstri in poslovodje predvsem v raznih mehansko tehniških obrtih, stavbarstvu, mizarstvu itd. Potrebna pa bo razširitev mojstrskih šol še na razne druge poklice obrtne in industrijske dej avnosti . Srednje strokovne šole. Izredno naraščanje ugotavljamo v naši republiki prav pri srednjih strokovnih šolah. Za večino teh šol se je sprejelo ime tehnikum. Sprejemni pogoj je bil dovršena nižja gimnazija z malo maturo oziroma od 1. 19. 50/ /51 dalje sprejemni izpit. Sole so trajale prvotno 3} sedaj pa po 4leta in so bile ustanovljene po vseh važnejših gospodarskih in družbenih panogah. Njihovo število je naraslo od 9 v zadnjih letih predaprilske Jugoslavije od teh so bile prave srednje strokovne šole samo Tehnična srednja^ šola, Teks tilna šola, 2 trgovski akademiji in Šola za zaščitne sestre) na 36 v šolskem letu. 1950/51. Zlasti so se šole razširile na področju medicine, kjer so nastali najrazličnejši tipi medicinskih šol. Nadalje je omembe vredna ustanovitev raznih vrst delavskih tehnikumov v Šol. letu 1947/48. To je bil poseben tip popolne srednje strokovne šole, ki so jo obiskovali le kvalificirani delavci. V LR Sloveniji smo imeli naslednje odseke: kmetijski, strojni, gradbeni, elektrotehnični, kemijski, rudarski, lesni, tekstilni, metalurški in za proizvodnjo nafte. Delavski tebnikumi so bili ustanovljeni v Ljubljani, Jesenicah, Celju, Trbovljah, Mariboru in Dolnji Lendavi. Vpisovali so se predvsem tisti delavci, ki v bivši Jugoslaviji niso imeli možnosti za študij. Obiskovanje pouka pa je terjalo od učencev veliko napora, ker so poleg učenja morali biti se 4 ure dnevno zaposleni v tovarnah. Kljub težkim pogojea za delo so delavski vtehnikumi kot popolne srednje strokovne šole opravili veliko nalogo. Šolsko leto 1930/51 in primerjava s preteklimi leti. Nižje strokovne šele. Kake r že cmenjenr , :::e je vzporedno u razvojen splošnoizobraževalnega šolstva po osvoboditvi zelo razmahnilo tudi strokovno šolstvo. Skupno število šol in oddelkov L. e je od šol. 1. 1939/40. do 1. 1950/ /51 povečalo za 127 % oziroma oddelki za 129 Najbolj je v letih po osvoboditvi naraslo število industrijskih šol, ki se je od let, a 1546/47 do 1950/51 trikratno povečalo, število šol za učence v gospodarstvu in drugih nižjih strokovnih šol pa je nekoliko i ." T' . To je v skladu '' s prejšnjimi ugotovitvami in navedbami o načinu in uspešnosti poučevanja v teh šolah. Večjo pozornost so posvečali tudi razvoju šol v ostalih gospodarskih panogah, ki so specifične za našo republiko. Tako se je v prvih letih po osvoboditvi število kmetijskih ter lesnih in gozdarskih šol skoraj trikratno povečalo o - Največ šol, v katerih se poučujejo učenci v gospodarstvu in industriji, je kovinske, elektrotehnične, gradbese, rudarske in lesno predelovalne stro keo Isto sliko dobimo s primerjavo š' tevi]a učencev, ki se je proti zadnjim predvojnim letom 'povečalo za več kot 100 %' ■. Za nižje strokovne šole je karakteristično izredno veliko število strok in poklicev. Po dosedanji razvrstitvi .imar. ; o v industriji 28 strok in 527 poklicev, v obrti pa 111 strok z istim številom poklicev. V LR Sloveniji šolamo v rednih šolah nad 60 poklicev, ki se Šolajo še v enoi* večmesečnih tečajih. Od skupnega števila učencev se jih je v šolskem letu 1950/51 izučevalo največ v strokah : kovinski, lesno predelovalni, tekstilni, trgovski, elektrotehnični, { usnjarski in j rucarski, najmanj pa v: proizvodnji gradbenega materiala, kinot ehniški , proizvodnji keramično nezgorl ji\, ega. materiala , gumarski, grafični in proizvodnji papirja. Pred vojno so bili v šolah zajeti le obrtni in trgovski vajenci in še ti le okrog 5060 ■. % p medtem ko se pb osvoboditvi v industrijskih Šolah strokovno dopolnjujejo tudi delavci v industrijskih podjetjih. Glede možnosti za redno poučevanje učencev v gospodarstvu so prav tako kot pred vojno tudi po osvoboditvi še težave, ki smo jik že preje navedli, ter imamo zato najrazličnejše načine pouka. V statističnih popisih smo zajeli večinoma le učence v gospoaaršt vu , ki so obiskovali strokovne šole vse leto, nimamo pa evidence o učencih, ki so obiskovali šole s strnjenim poukom in ■ razlioneenoKiesecne : strokovne tečaje. Tako nimamo v. naših popisih zajetih vseh' učenčev v gospodarstvu in na tej osnovi ni mogoče realno ugotavljati, ali bo delavski in obrtni naraščaj v celoti in po posameznih strokah številčno ustrezal perspektivnim potrebam naših industrijskih podjetij in delavnic » Po spolu je bilo v šol. 1. 1 950/51 81 ,5 % moških in 18, 5 % žensk. Stroke, pri katerih so v šolah dekleta v večini, so: medicinska, trgovinska, gostinska, tekstilna in frizerska, po drugih strokah pa so ženske zelo malo zastopane. Po socialnem izvoru je . struktura naslednja: delavcev 37, 8 % kmetov 34, 5 % obrtnikov 10, 7 % uslužb. in nameščencev 11, 4 % ostalih 5, 4 % skupaj 100, 0^ Struktura po starosti pa je takale: 13 let 0, 4 % 14 " 10, 5 % 15 " 21, 6% 16 » 26, 3 £ • 17 » 20, 4 % 18 » 11 , 5 19 " 4, 9 % 20 ■ " 2, 0 % nad 20 2, 4-^ i • skupaj -100, 0$ ; • ■ Normalna učna doba učencev v industriji, zlasti pa v obrti -in v trgovini, je trajala navadno 3 leta, i. s. od 14 - 17 leta starosti. V tej starosti bi morali učenci tudi obiskovati in. zaključiti pouk v ustreznih strokovnih šolah. i r / Zaradi še nezadostno urejenih možnosti šolanja jv^likckra t pa tudi iz malomarnosti obiskujejo mnogi učenci šolo še v poznejših letih, večkrat sele potem, ko so svojo učno dobo že prestali. Tako znaša odstotek učencev, ki so stari nad 17 let, pri šolah za učence v gospodarstvu 19 j 3 % . Učni uspeh je bil v šol. letu 1950 na posameznih vrstah nižjih strokovnih šol naslednji: Vrsta šole Vse nižje strokovne šole Industr . šole Šole za učence v trgovini Spec. nižje strokovne šole Izdelalo razred v % 90, 0 89, 4 87, 7 94, 7 Opravilo zaključni izpit v rff /G 96, 0 94, 5 98. 4 93. 5 Na nižjih strokovnih šolah prevladujejo med učnim osebjem honorarni predavatelji. V šolskem letu 1950/51 je bilo od skupnega števila predavateljev le 22, 5 % stalno nameščenih. Gled^ kadra so najslabše šole za učence v gospouarstvu ki imajo celo okrog 92 fhonorarnih. Precej boljše stanje je na industrijskih in tudi kmetijskih šolah, ker so posamezni resori lažje skrbeli za razmeroma majhno število šol. Glede poučevanja p. skupinah predmetov je bila slika predavateljev v šolskem letu 1950/51 takale: c Predmeti Splošnoizobras Strokovne^ Prakt. vaje^ Skupaj skupaj 1 175 873 299 2 347 Predavatelji stalni 216 126 187 529 honorarni 959 747 112 1 818 Tako sploanoizobraževalne kakor strokovne predmete predava torej le kakih 1418 % stalno nameščenih predavateljev, medtem ko vodijo praktične vajo v industrijskih šolah razni kvalificirani delavci, mojstri in tehniki v posebnih šolskih delavnicah. Tudi Šolska, posebno pa še pedagoška izobrazba predavateljskega kadra je velikokrat pomanjkljiva. Zlasti je značilno, da na teh šolah cesto predavajo mlajši učitelji in profesorjipripravniki, ki zaradi premajhnih izkušenj ne spadajo na strokovne šole. Srednje strokovne šole. V skladu s številom šol je seveda naraslo tudi število dijakov, in sicer od leta 1946/471950/51 za okrog 280 V šolskem letu 1950/51 so imeli največ šol ekonomski tehnikumi in industrijske srednje strokovne šole s Tehnično srednjo šolo v Ijubljani. Od skupnega števila dijakov je bilo okrog 40 $ moških, od teh pa približno 2/3 na. ekonomskih tehnikumih ih srednjih medicinskih šolah, drugod pa so prevladovale ženske. Kot na nižjih strokovnih šolah opazimo tudi na srednjih šolah največ zanimanja za strojno (10, 5 %) in elektrotehničnostroko (7, 5 $), če izvzamemo ekonomske tehnikume, na katerih je bilo 24, 1 % vseh dijakov. - 8 Po socialnem izvoru prevladujejo na srednjih strokovnih šolah, čeprav ne: tako kotvv višjih razredih gimnazij, otroci uslužbencev in nameščencev Teh učencev 33, 9 %, medtem ko je delavcev okro, 28 %, kmetov pa 24, 8 % . Zanimiva je naslednja primerjava, ki nam pokaže, kako so na šolah zastopane najvažnejše socialne skupine: Na 100. 0 uslužbencev kmetov delavcev Obiskujejo o t roci vis .razr gimn . 22, 7 2; i 2, 1 sred . strok šole 15, 1 3 jO 4, 6 niž . str šo li -U 12, 4 1o, i 1 5 jI Učni uspeh je nekoliko slabši kot na niž j m strokovnih šolah, kjer je izdelalo v šolskem letu 1950/51 razred 90 je pa še vednj boljši oi gimnazij, kjer je uspešno dokončalo razrede le 74, 3 ?° • V obravnavanem šolskem letu je bil usp^h takle : Vrsta šole ilzdelalo v % Položilo dipl, izpit v % od prijavljenih _ Industrijske šole j 89, 5 Gradb .tehnikum Kmetijske in gozdar skeš. 89, 9 Prometne šole 23, 5 Ekonomske in gostinske 87, 9 Dvolet .administr .šole 91, 2 Medicinske šole j 83, 8 Fizkulturne Šole 86, 1 Delavski tehnikumi j 94, 9 94, 2 92, 0 94, 4 100, 0 98, 4 95. 7 1 87. 8 Od srednjih ekonomskih .šol smo zbrali, "tudi po datke o Številu absolventov od ustanovitve pošamez nih šol do šolskega 1. 1950/51. Te podatke prikazujemo v tabelah pr. posameznih skupinah šal. V času pred prvo svetovno vojno umo zajeli 522 absolventov dvorazrednih trgovskih šol v Ljubljani in Celju, v času med obema svetovnima ' vojnama pa. 4732 absolventov , i. s. na naslednjih vrstah Šol: tehiična srednja Šola 1017 tekstilna šola 132 trgovska akademija 966 dvorasredna trgovska šola 2503 •šola za medicinske sestre 164 Med okupacijo: 109H absolventov na: tehnični sredr. ji šoli 122 trgovski akademiji 343 dvorasredna trgovska šola 555 šoli za medicinske sestre 78 Po osvoboditvi pa 5223 absolventov i -s . : tehnična srednja šola 139A tekstilni tehnikum 203 usnjarski tehnikum 27 gradbeni tehnikum 497 želez, prometne šole 128 kmetijske in gozdarske šole 440 ekonomske srednje šole 1557 administrativne šole 147 medicinske šole 436 fizkultu rna srednja šola 36 delavski tehnikumi 289 Po spolu je struktura pri absolventih približ no - ista kot pri študentih. Umet niške^šole . . Na področju umetnostne obuti pred prvo svotovro vojno kakor tudi v obdobju med obema svetovnima vojnama Slovenci nismo imeli posebno razvitega šolstva. V okviru državae obrtne čole, ki je bila ustanovljena 1. 1911 in je pozneje prešla v Tehnično srednjo šolo, so obstajali umetnostjo obrtni oddelki za rezbarst/o, kiparstvo, umetnostno vezenje itd. Na primorskem je bilo tudi nekaj nižjih šol za kle3; ]ganje, v -ostalem pa so se vršili za povzdigo domače obrti od časa do časa krajši tečaji oziroma so posamezne stroke poučevali tudi po različnih nižjih strokovnih šolah. Sele po osvoboditvi je bila ustanovljena v Ljubljani samostojna srednja šola za umetno obrt z devetimi odseki. Prav tako tudi glasbene šole niso bile mnogo razširjene. V okviru državnega konS •srvat ori ja v Ljubljani sta bili poleg višje tudx nižja in srednja glasbena šola, izven Ljubljane pa je bilo še 6 šol Glasbene matice in 8 šol raznih društev in cerkvenih organizar?i j . Po osvoboditvi se je razširilo število državnih nižjih glasbenih šol, ki so se tudi organizacijsko že precej utrdile, poleg tega pa obstajajo še številne glasbene šole v okviru raznih kulturno umetniških društev. Iz pregleda starostne strukture učencev glasbenih šol ugotavljamo, da jih je ndd 50 ^ mlajših od 13 let, medtem ko število učencev po 17. letu starosti zlasti na nižjih glasberdh šolah precej pada. Kar se tiče instrumentov, se jih uči 58 f* klavir, okrog 25 $ razne pihalne in godalne instrumente, medtem ko so drugi predmeti bolj redki. Na novo sta bili ustanovljeni po osvoboditvi Na novo sta bili ustanovlj eni po osvoboditvi tudi nižji baletni šoli v Ljubljani in Mariboru, ki vzgajata baletni kader. Viri: 1. Popisi strokovnih šol, ki jih je izvedlo Ministrstvo za prosveto in Ministrstvo z& delo 1RS. 2 c Statistični pregledi šolstva in prosvete v Dravski banovini (šol. leta 1936/371939/40) . 3. Spominski zbornik, Slo venije 1. 1939. 4. "Čkolstvo u ITIE Jugoslaviji 19451951" 1. 1952 5. Zbornik Državne tehniške srednje -šole v Ljubljani ob njeni šestdesetletnici , 1. 1948. 6. Spoininska knjiga Tehniške srednje šole ob 50letnici, 1. 193& . 7. Bertoncelj Ivan, "Razvoj strokovnega šolstva v LR Sloveniji" , diplomska naloga, 1. 1^52. ' 8. M. Presl "Strokovnošolska politika" , 1. 1934 Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije 10 - NIŽJE STROKOVNE ŠOLE A. PRIMERJALNI DEL 1. Razvoj po šolskih letih Šolsko leto ^ ! Od:: Sole | del. - ! ki 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 194 S/4 9 1949/50 1950/51 65 67 71 74 202 164 176 166 167 261 270 281 291 444 O f 9 5. 99. 669 Učenci skupaj: moški 6 031 J 6 637 7 095 7 443 4 311 4 876 5 156 5 331 13 428 : 11 952 12 475 I 9 997 15 893 i 12 586 18 920 : 15 829 18 073 ! 14 830 skupaj ženske 1 720 1 761 1 939 2 112 1 476 sk. 451 567 639 655 1 343 m . 405 513 582 600 z , 46 49 57 55 Učno osebje stalno sk . 40 47 60 60 94 ra. 2 478:1 706:1 320 j 386 i 288 j 211 3 307 | 3 091 2 652 1 .. . ; .. . r '586 3 243 12 347 11 9071 440 ; 529 : 433 z . honorarno 77 96 sk . 41 'i 520 579 595 |l 249 ;1 418 • • 12 066 ll 818 m . 1 109 1 474 z 309 344 11 2. Šole po vrstah in šolskih letih Šolsko leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47' 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 3) Šole skupaj 65 67 71 74 202 164 176 166 167 Vrste šol industrijske 14 21 34 38 42 T" : 2) sole za učence v gospof darstvu 50 52 55 56 137 103 98 96 94 specialne nižje strokovne šole skupaj 15 15 16 15 5! 40 44 32 31 trgovske in gostinske 24 8 16 16 14 zdravstvene 2 2 2 4 3 3 3 3 3 kmetijske 6 č 7 7 18 19 19 7 10 lesne in gozdarske 1 1 1 1 1 delovodske in obrtne 6 6 6 6 2 7 5 5 2 1) Zasebne šole ter različni tipi gospodinjskih in kmetijskih nadaljevalnih šol niso všteti. 2) V predvojni Jugoslaviji oo vajenci posečali strokovne nadaljevalne šole. 3) V letih 1946/471950/51 so šole za učence v trgovini upoštevane med "trgovskimi in gostinskimi šolami" t 3. Oddelki po Trskah šol" in šolskih letih SolSko leto 1936/37 1937/33 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 Oddelki Skupaj / indusizij-; ske 261 270 281 291 444 599 669 Vrste šol 59 187 241 šole za učence v gospodarstvu 215 232 242 250 334 321 350 specialne nižje strokovne šole skupaj 46 38 39 41 51 91 78 trg0V^ adr avan gosto ske 2 2 2 11 47 46 4 4 kmeti jske 9 7 S 8 20 10 15 . n "i lesne in gozdarske 2 1 1 1 1 delavodske in obrtne 33 28 28 28 12 21 10 nad zor niš korudar Lske 2 2 13 4. Učenci po vrstah šol in šolskih letih Šolsko leto 1936/37 1937/38 1938739 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 Učenci skupaj skupaj 6031 6637 7095 7443 13428 12475 15893 18920 18073 moški 4311 4876 5156 5331 11952 9997 12586 15829 ženske 1720 1761 1939 2112 1476 2478 3307 3091 industrijske skupaj 14830; 3243 1225 1754 5095 7021 (F 595 moški 1181 1608 4891 6699 6340 zenrske 44 146 204 322 255 šole za učence v gospodarstvu Vrste šol specialne nižje strokovne šole skupaj skupaj 5476 6010 6397 6693 9695 S035 8215 9274 9322 moški 4000 4501 4707 4898 9695 7501 6408 7991 7702 žensko 1476 1509 1690 1795 1534 1807 1283 1620 škripaj 555 627 698 750 2508 1686 2583 2625 2156 moški 311 375 449 433 1076 880 1287 1139 788 ženske 244 252 249 317 1432 798 1296 1486 1368 trgovske in gostinske skupaj 1373 357 1213 1533 moški 420 76 280 239 1208 : 190 ženske 953 281 933 1294 1018 14 Nadaljevanje tab. 4 Vrste šol specialne nižj e strokovne šole zdravstvene kmetijske lesne in gozdarske j delovodske in obrtna s kupa j 35 32 32 85 ■162 142 132 12? 175 moški 95 nskej skupaj moški j žemskelskupaj; moški jženskej skupaj 35 ; 174 32 i 240 32 i 233 85 ! 213 67 i 559 132 127 698 363 175 ! 442 109 156 150 129 467 298 65 84 83 84 142 ; 662 ! 348 ! 314 231 65 267 ! 175 23 26 35 28 247 : 312 i 140 57 19 23 26 35 28 139 S5 19 323 329 398 424 199 373. 480 549 264 mo ški 179 193 264 276 100 314 480 549 264 ženske 144 nad z o r - sko" " - r i d£ -ske skupa, noski 136 134 148 99 59 75 95 60 53 48 75 95 60 53 48 žensk 15 5. Učno osebje po vrstah šol in šolskih letih Šolsko leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51; Učno o. sebje skupaj skupaj 451 567 639 655 1343 1706 2652 2347 stalni 40 47 60 60 94 288 586 529 honorarni 411 520 579 595 1249 1418 2066 1816 Vrste šol industrijske skupaj IS 9 283 956 816 stalni 10 68 420 347 honol rarni 179 215 536 469 šole za učence v gospodarstvu skupaj 380 474 532 526 952 1186 stalni hono rarn 380 474 532 526 952 1092 1356 1226 126 106 1230 1120 specialne nižje strokovne šole skupaj skuj stal-' paj I ni 71 i 40 93 I 47 107 129 60 60 202 ! 84 237 i 126 340 i 40 305 ! 76 ho norarni 31 46 .47 69 118 111 300 229 trgovske in gostinske skupaj 97 65 146 153 160 stalni 17 23 5 14 31 16 Nadaljevanje tab. 5 V r s .t e sol specialne in nizie strokovne sole zdravstvene skupaj 9 9 9 .36 38 27 29 43 41 stalni 1 1 1 9 6 \ 6 3 onoarni 9 S 0 35 38 IS 23 37 38 kmetijske Skupaj [stalni; honorarni lesne in gozdarske , j . ' . i. honoskupajstalm-: rarni delovodske in obrane! hono nadzorniško — rudarske 31 42 58 53 60 79 110 61 61 22 22 29 26 60 63 50 19 37 20 29 25 16 60 42 24 10 12 11 11 16 3 3 3 3 7 t 9 S 8 14 skupaj 21 30 2929 50 12 11 83 26 stalni 15 21 27 28 29 1 4 rarni 6 '■ 9 2 1 pkupa; 21 82 22 stalni honorarni 1) Učno osebje delovodskih in nadzorniškorudarske šole je v šolskih letih 1946/471950/51 delno izkazano pri Tehnični srednji šoli. / -> B. NIŽJE STROKOVNE ŠOLE V. ŠOLSKEM LETU 1950/51 6. Šole po resorih in vrstah Vrsta šole SKUPAJ Industrijske šole Šole za učence v gospodarstvu Specialne nižje strokovne Šole trgovske in gostinske zdravstvene kmetijske lesnogozdarske delovodske nad zor niškorudarske oole s kupa j 167 42 94 31 14 3 10 1 2 1 Gen. dir za stro jegradnj e 3 2 Gen. dir i Gen .dir. za za proiz^ „ nafte FLRJ 2 1 črno me talurg. FLRJ 8 -6 Resori Gen. dir. za ■rudarstvo FLRJ 3 3 Min . za železnice FLRJ 5 2 Min. pošte FLRJ Min. za pros ve-; l to in kulturo LRS 8 1 1 1 (nadaljevanje "bab. 6) R e s o r i Min« za gradn j e LRS 6 2 1 •1 Min« ca lokalr. i prome" t LRS 1 Min, za kmeti' st vo . LRS 10 10 10 Min. za ljudsk> zdra v. st vo LRS Gen .dir. lesne industrije LRS 1 1 Gen. dir elektro gospodarstva LRS Gen .dir. za ' str ojegradnje LRS 1 Gen. diri G en .dir .Gen .dir. &en . dir za rudarstvo LRS 2 kovinJriza tekel eldroi stil in indusudobut ev .LRS ! LRS 8 8 kemic - ne i; - du. -jtr . LRS Ilomite j za turir zem in gostin , LRS OLG (M, J) 74 1 73 2 2 19 C 7. Pregled šol, oddelkov, učencev in učnega osebja Vrsta šole SKUPAJ Industrijske šole - Šole za učence v gospodarstvu Specialne nižje strokovne šole •trgovske in gostinske zdravstvene kmetijske le s nogo zd ars ke nadzorniškorudarske delovodske Šole 167 42 94 31 14 3 10 1 1 2 Oddelki 669 241 350 78 46 4 15 1 2 10 UČenr. ?. Učno osebje skupaj 18073 6593 9322 2! 56 1208 175 442 19 48 264 moški 14830 6340 7702 783 190 267 1? 48 264 zenoke 3243 255 1620 1368 1018 175 175 skupaj sk. 2347 816 1226 305 160 41 61 12 5 26 m . 1907 749 945 213 109 25 41 11 5 22 440 67 281 92 51 16 20 1 stalno sk 529 347 106 76 31 3 37 1 m . 433 311 79 43 18 21 1 96 36 27 33 13 3 16 4 1 honorarno sk . 1818 469 1120 229 129 38 24 11 5 22 m , 1474 438 866 170 91 25 20 10 5 19 344 31 254 59 38 13 4 1 20 8/1. Učenci po razredih , spolu in strokah Stroka SKUPAJ Rudarska Topilniška Kovinska Elektrotehniška Teh, elektroveza Kinot ehniška Gradbena Grafična Proizvodnja' papirja Usnjarska Gumarska Učenci skupaj sk. 18073 719 349 7719 957 «86 13 396 68 73 723 .45 m. 14830 719 349 7648 946 77 3 392 59 56 668 45 z . 3243 71 11 9 10 4 9 17 55 sk. 6692 220 97 2556 272 35 6 209 23 21 330 m. 5335 220 97 2540 272 ' 29 1 209 21 21 297 z . 357 16 33 Razred II. III. sk .6812 273 134 2637 360 27 7 135 1 23 311 18 m. 5331 273 134 2620 355 24 2 132 1 15 289 18 z . 1481 17 5 3 5 3 8 22 sk. 4569 226 118 2526 325 24 52 4, 1 29 82 27 m. 4164 226 118 2488 319 > 24 51 37 20 82 27 8/2. Učenci po razredih, spolu in strokah Stroka Tekstilna - Živilska Steklarska Proizvodnja keramično ne zgorljivega materiala Kemijska Proizvodnja gradbenega materiala Lesno predelovalna Kmetijska Gostinska Brivskofrizerska Učenci v trgovini Medicinska sk. 2002 120 222 20 147 2307 461 4063 230 3) 830 175 1) Učenci skupaj m. 653 115 201 20 86 5 2270 280 45 38 155 1349 5 21 61 37 181 361 192 675 175 Razred I. sk . | m, 796 | 240 67 ; 66 68 | 58 10 ; 10 56 : 21 4 1017 277 165 96 221 146 4 1000 163 20 16 30 556 1 "10 35 17 114 145 80 191 146 sk. 863 33 67 9 M 809 183 145 101 600 29 II. m. 282 31 56 9 32 797 116 8 16 121 z , 581 2 11 15 12 67 137 85 479 29 sk. 343 20 871 44 1 481 1 96 33 III m o 131 . 18 87 1 33 1 473 1 17 6 4 1) Skupno število učencev v gostinski stroki in v stroki za učence v trgovini je v tej tabeli večje K§t' v tab„26, ker so v te dve stroki všteti tudi oni učenci, ki se učijo trgovske ali gostip99 ske s^v^ke in obiskujejo ŠUG raznih strok, tako da niso zajeti pri gostinskih šolah niti pri šolah za učence v trgovini . Isto velja tudi za kmetijsko stroko. 9. Učenci po socialnem izvoru in vrstah šol Vrsta šole Učenci s kupa j SKUPAJ Industrijske šole Sole za učence v gospodarstvu Specialne nižje strokovne šole trgovske in gostinske zdravstvene kmetijske le s nogozdarske delovodske nad zorniškorudarske 18 073 6 595 9 322 2 156 1 208 175 442 19 264 48 Socialni izvor delavci 6 756 2 566 3 441 t 749 486 =25 101 10 87 40 kmetje člani zadrug samostojni 597 218 231 148 38 9 85 4 11 1 5 76 S 1 897 3 181 r 687 313 98 198 3 71 4 .Obrtniki 1 946 599 1 177 170 102 8 24 35 1 uslužbenci in namešč enci 2 048 890 84 9 309 196 25 28 58 2 ostali 961 4. •::> 443 93 73 . 10 . • t 6 2 2 1) Pri posameznih socialnih skupinah so všteti tudi upokojenci« v 23 10. Učenci po narodnosti in vrstah šol Vrsta šole | Učen! ci \ skuI paj SKUPAJ ! 18073 Industrijske šole j 6595 Sole za učence v gospodarstvu 1 9322 Specialne nižje strokovne šole | 2156 trgovske in gostinske | 1208 zdravstvene | 175 kmetijske ~ | 442 les nogozdarske | 19 delavodske 264 nadzorniškorudarske 48 Slovencu 16543 5560 8891 2092 1192 175 402 19 259 . 45 Srbi 512 423 75 14 2 8 4 Hrvatje 7S8 495 264 29 5 20 1 3 Črnogorci 22 15 Narodnost Musliš Makedonci 14 mani (neopredel. jen 75 65 3 3 Ostali t) 1 o— vani 13 11 Italijani Memci 21 11 MadžaiDru n 74 70 24 11. Učenci po .letih starosti ih vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ Industrijske šole Sole za učence v gospodarstvu Specialne nižje strokovne šole trgovske in gostinske zdravstvene kmetijske ^ lesncgozdarske delovodske r. ad z orniškorudarske Učenci skupaj 18 073 6 595 9 322 2 156 lf 208 175 442 ; 19 "264 48 Leta starosti 13 70 44 21 5 2 14 1 889 832 15 3: 908 1 546 949 , 2 050 108 74 34 312 245 67 16 4 762 1 854 2 485 423 338 5 77 2 1 17 3 687 1 312 2 011 364 250 29 78 3 4 18 2 081 645 1 178 258 155 26 59 5 13 19 890 262 448 180 91 17 37 6 28 1 20 356 81 143 i32 29 12 24 1 61 5 12. Uspeh učencev ob koncu šol. leta 1950/51. Vrsta šole V^i i ucenci zač?" tek šol . leta konec šol. leta izdelali razr. v junijskem • roku napravi lipo prav■ ni izpit v j es enskem roki Uspeh izdelali razred skupaj I. II, III. niso izdelali SKUPAJ Industrijske šole Sole za učence v gospodarstvu Specialne nižje strokovne šole trgovske in gostinske zdravstvene kme tijske lesnogozdarske delovodske nadzor niškorudarske 18 073 ' 6 595 9 322 2 156 1 208 175 442 19 264 48 18 877 6 060 10 503 D 2 314 1 435 112 399 78 244 46 1) 14 672 4 623 8 015 2 034 1 245 112 342 73 226 36 2 160 799 1 203 158 103 37 2 10 6 16 832 5 422 9 218 2 192 1 348 112 379 75 236 42 5 622 1 509 3 348 765 314 83 211 34 105 18 6 722 1 742 3 654 1 326 948 29 168 26 131 24 4 488 2 171 2 216 101 86 15 2 045 638 1 285 122 87 20 3 8 4 1. ) Pri ŠUG in specialnih nižjih strokovnih šolah je število učencev ot) zaključku šolskega leta več je, ker jih je med temi šolami nekaj s strnjenim poukoia in so pri junijskem oziroma jesenskem popisu zajete vse tri izmene učencev, v popisu ob' pričetku pa samo prva izmena« 13. Učenci z opravljenim zaključnim izpitom v šolskem le" tu 1950/51. Vrsta šole SKUPAJ Industrijske šole Šole za učence v gospodarstvu Specialne nižje strokovne šole trgovske in gostinske zdravstvene kmetijske lesnogozdarske d elo vodske nadzorniškorudarske Prijavili so se 4 999 2 072 2 280 647 283 61 135 15 129 24 Izpit so napravili skupaj sk , 4 799 1 958 2 235 606 256 61 133 15 122 19 m . 4 046 1 876 1 886 284 40 90 13 122 19 z . • 753 82 349 322 216 61 43 2 v junijskem roku v jesenskem roku sk. 4 159 1 630 1 990 539 204 61 126 15 116 17 m. 3 498 1 565 1 671 262 31 85 ^13 116 17 z . 661 65 319 277 . 173 61 41 2 sk . 640 328 245 67 52 6 2 m. 548 311 *215 22 9 6 2 E 92 17 30 45 43 Izpita ; I niso ; haprai I vili ^ 200 11. 4. 45 41 27 7 5 27 14. . Učno osebje po šolski izobrazbi in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ Industrijske šole Šale za učence v gospodarstvu Specialne nižje strokovne šole trgovske in gostinske j zdravstvene kmetijske — lesnogozdarske delovodske nadzorniškorudarske Stalno osebje skupaj 529 347 106 76 31 3 37 1 4 po izobrazbi f alui 1:Ti?ja teta jPetego ska sol 34 14 5 10 27 21 4 2 2 popolna; sredn j a šola 230 114 69 47 19 1 22 1 4 niz j a šola 34 23 2 3 strokovna zajraktič .dolo 204 175 22 7 5 Honorarno osebje skupaj 1 818 469 1 120 229 129 38 24 11 22 5 s pedagoško izobrazi le. 1 004 178 663 163 98 27 12 6 15 5 28 15. Učno osebje po predmetih poučevanja / Učno osebje skupaj o t! h a5 + ' C/3 O a 5H c6 Jh o C o X . k. m. z. sk, m. 529 433 96 1 818 1 474 344 splosno - S KU— paj 216 141 75 959 660 299 predme4! Predmeti poučevanja strokovni predmeti profesorji 8 )r ednetsi učit 29 8 151 112 39 21 8 175 125 ucitel 159 ostali 96 63 453 266 50 ; 187 20 16 4 180 157 23 skupaj 126 111 15 747 709 i h žeteh; de lavostanirjii nlki ; ci li 19 16 121 120 1 63 i 7 61 i 7 2 ; - 298 ; 94 295 ; 90 3 i 37 27 10 234 204 30 praktične vaje sicu— paj 187 181 112 105 7 inženirji tehniki d l lav-, ci 27 27 15 12 160 154 97 93 3 4 29 1 6/1 . Pregled A1 . . v • = dcenOkraj m sole ; "CELJE MESTO. v 980 Ind .isatalurSka šola pri "Cinkarni" > Celje 43 Indt kovinar .s-. pri" Tov. . emajlirane "posode" Celje - 179 oUG rasnih strok, Celje 548 ŠUG trgovske stroke, Celje 6^ ŠUG kovinske stroke, Celje 49 Šola zb. otroške negovalke, Celje ; 32 Vrtnarska šola, Medlog i 67 CELJE OKOLICA | 1 112 Ind . steklarska šola, Rogaška Slatina • j 154 Ind .metalurška šola, Štore pri Celju j 169 ŠUGraznih strok, Št .Pavel pri Preboldu j 36 ŠUG Eras lovce ! 51 ŠUG Št, Juri j pri Celju j 23 ŠUG Vojnik j 26 ŠUG , Vransko j. 15 ŠUG Laško I 65 ŠUG , Žalec j "/O ŠUG -" -j Rogaška Slatina^ \ 50 ŠUG Slov. Konjice j 85 Niž .gostinska šola, Rogaška Slatina i 333 Živinorejskašola, Št .Jurij pri Celju ,j 35 ČBNOMELJ r 129 ŠUG raznih strok, Črnomelj j 129 GORICA | 274 Ind. šola pohištvene stroke, Solkan j 58 30 šol in učencev po okrajih Okraj in šole Ind . ko vinarska šola, Anhovo ŠUG raznih strok, Miren SUG kovinske stroke, Vrtojba SUG oblačilne stroke, Vrhpolje (pri Vip ŠUG pri kurilnici JUD. Ž. , Gorica KOČEVJE Industrijska rudarska šola, Kočevje ŠUG raznih strok, Kočevje Živinorejska šola, Kočevje KRAK J Ind .gumarska šola, "SAVA" , Kranj Ind. šola "ISKRA" , Kranj Ind .čevljarska šola, Žiri ŠUG kovin. stroke "ISKRA" , Kranj ŠUG oblačilne stroke, KranjPriTiskovo ŠUG rasnih strok, Kranj ŠUG raznih strok, Železniki ŠUG -" -j Škof j a Loka ŠUG Tržič ŠUG Cerklje ŠUG Trata - Gorenja vas ŠUG trgovske stroke, Kranj ŠUG inštalaterske stroke, Kranj Mlekarska šola, Kranj (Čirčiče) KRŠKO ŠUG raznih strok, Brežice ŠUG , Krško ŠUG , Senovo 16/2. Pregled šol in učencev po okrajih Okraj in šole Učencev ŠUGr raznih strok, Sevnica ŠUG trgovske stroke, Brežice LJUBLJANA MESTO Industrijska grafična šola, Ljubljana Industrijska železniška šola, Ljubljana Ind .papirniška čola, LjubljanaVevče Ind. Š. za telegraf . ,telef. mehanike, Ljub. Ind .avtomehanična šola, LjubljanaŠt . Vid Ind. š. sa steklopihaštvo in optiko, Ljub« Ind .ko vin -š . za fino mehaniko, Ljubljana Ind .kovin , šola "Litostroj" , Ljubljana kovinske stroke, Ljubljana rasnih strok, Ljubljana lesne stroke, Ljubljana oblačilne stroke, Ljubljana avtomehanske stroke, Ljubljana 79 78 3 492 SUCt oUGŠUGr ŠUGŠUG ŠUCi ŠUGŠUG ŠUG v gradbeništvu, Ljubljana "TESAR" ' , Ljubljana v gluho nemnici , Ljublj pri podjetju rasnih strok v 5 trgovske stroke, Ljubljana Delovodska tesarska šola, Ljubljana Delovodska šola pri TSŠ, Ljubljana Nadsorniškorudarska š. pri TSŠ, Ljubljana Nižja lesna šola, Ljubljana Šola za otroške negovalke, Ljubljana Babiška šola, Ljubljana ; LJUBLJANA OKOLICA Ind . elektrogospodarska Ind. lesna šola, Duplica Ind. kovinarska šola, "TITAN šola, Črnuče (Kamnik) ■Kamnik 52 326 73 83 115 54 30 263 419 207 341 444 218 94 44 26 229 16 248 48 19 60 83 •947 ' 44 79 135 Okra; SUs .pri "TAM" , Maribor sola, Maribor kovinar železniška ' V . elektrogospodarska šola, kovin. š. "Livarna" , Maribor tekstilna šola , Mariborpri tovarni "Franc^Leskošek" , pri delavnici J. D. Ž. , Maribor pri kurilnici J. D. Ž. , Maribor lesne stroke (LIP), Maribor kovinske stroke, Maribor oblačilne stroke, Maribor lesne stroke, Maribor raznih strok, Maribor trgovske stroke, Maribor v elektrogospodarstvu, Maribor a gostinska šola, Maribor Maribor Maribor Učencev 82 68 95 139 103 55 62 33 52 171 84 37 50 3321 937 572 106 157 187 107 177 49 57 321 201 153 1 24 70 43 60 16/3. Pregled učehce Okraj in šole | J ev " MARIBOR OKOLICA ' j 556 Ind .metalurška š. "liViPOL" , Slov .Bistrica I 134 Ind. šola kemične stroke, Ruše j 165 ŠUGraznih strok, Ruše - - i 51 ŠUG , Race ' ! 43 ŠUG , Slov. Bistrica j 99 Vinarskosad j arska šola, Svečina j 64 MURSKA SOBOTA j 5^ 3 Industrijska rudarska šola, Dol. Lendava ! 122 ŠUG rajnih strok, Murska Sobota i 115 3U0 , Crensovci i 51 ŠUG - - , Dol. Lendava j 65 SUG pri proisvoloji nafte, Dol. Lendava I 112 ŠUG trgovske stroke , Murska Sobota I 21 Kmetijska šola, RakiČan | 57 NOVO MF; STO | '413 ŠUG rasnih strok, Novo .mesto ■; 229 ŠUG , Št. Jernej j 33 ŠUG trgovske stroke, ?-Jovq mesto - • ! 120 Kmetijska šola, Grm . j 31 POSTOJNA . . -j . 214 SUG rasnih strok j Postojna' ; 37 ŠUG , Cerknica ' f 66 ŠUG , Stari trg pri Ložu 26 ŠUG , Ilirska Bistrica j 85 PTUJ j 395 Industri jska pletarbka šola j Ptuj I 46 32 in šol po okrajih ^ _ __ _0ta:*a; ) 111 ole i cev ŠUG raznih strok, Ptuj 125 SUG lesne stroke, Ptuj 55 SUG raznih strok, Ormož ~ 43 ŠUG pri:' tov. aluminija" , Strnišce pri Ptuja ■ 71 ŠUG trgovske stroke, Ptuj • ■ 40 Melioracijska šola, Ptuj -15 RADOVLJICA 146 Ind . kovinarska šola, ' "PLAMEN" , Kropa ' 88 Ind .kovinarska šola, "VERIGA" , Lesce 164 ŠUG raznih strok, Radovljica : 112 ŠUG , Bled ! 54 ŠUG , Jesenice j 112 ŠUG , Koroška Bela | 44 SUG trgovske stroke, Jesenice i 56 ŠUG raznih strok, Boh. Bistrica j 20 Živinorejska šola, Poljče j 34 Ind .metalurška šola, Jesenice i 462 SEŽANA | 66 ŠUG raznih strok, Sežana j 66 SLOVENJ GRADEC " I 571 Industrijska rudarska šola, Mežica j 59 Ind . kovinarska šola, Muta ob Dravi i 71 Ind .metalurška šola, Guštanj (Ravne) j 170 ŠUG raznih strok, Marenberg I 32 ŠUG , Slovenj Gradec j 83 ŠUG , Gustanj ^ (Ravne ) 40 ŠUG pri rudniku, "ČRNA" , Črna ! 85 Poljedelska šola, Marenberg I 31 Okraj in šole 16/4. Pregled šol in ucenceV po okrajih \ Okraj in šole ŠOŠTANJ Industrijska rudarska šola, Velenje ŠUGraznih strok, Velenje ŠUGn, Šoštanj oUO !1, Rečica o/Savinji ŠUG trgovske stroke, Šoštanj TOLMIII Ind . elektrogospodarska šola, Cerkno Ind. rudarska šola, Idrija ŠUG raz ni h st ro k , Id r i j a ŠUG , Tolmin Ucefccev 2§1 109 114 90 " / 24 365146 85 93 41 TRBOVLJE Ind .kovinarska Šola pri "CEMENTARNI" , Trbovlje Ind. rudarska šola, Trbovlje Ind. rudarska šola, Zagorje raznih strok, Hrastnik , Radeče , Toplice (pri Zagorju) , Trbovlje trgovske stroke, Trbovlje SUG ŠUG ŠUG ŠUG ŠUG Učenčev 931 43 282 249 107 45 62 107 36 33 Šolsko le~to 1936/37 1937/33 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 jole 9 9 12 20 32 31 36 Oddelki 39 40 4^ 40 68 H7 207 255 267 SREDNJE STROKOVNE SOLS A. PRIMERJALNI DEL' 17. Razvoj po šolskih letih Ucenci skupaj 1208 1214 1263 1296 1950 3753 6341 7317 moški 723 753 818 842 984 2019 3633 4324 7415 i 4418 šenske sk . 485 : 131 461 445 454 966 1734 2708 2993 2997 147 149 151 269 364 750 835 927 skupaj m . 112 124 128 129 764 z 19 23 21 22 668 l 167 163 Učno osebje stalno sk. 109 114 117 119 153 221 296 355 402 m, !S4 312 90 honorarno s k . ; in •> 22 33 32 32 116 143 454 91 i 480 525 404 452 34 18. Šole po vrstah in šolskih letih Šolsko leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47" 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 Vrste šol Sole skupaj S 9 9 9 12 20 32 31 36 industrijske 3 3 3 3 2 2 A 5 5 gradbene 1 1 1 1 kmetijske in gozdarske 1 1 1 1 1 2 4 3 3 prometne 1 1 1 2 ekonomadminiske In stragostis: tivne ske r. "t 4 4 4 6 8 9 7 7 2 2 medicins ke fizkulturne 1 1 1 1 3 5 6 5 6 1 1 1 1 Idelavski t ehnikumi 6 6 9 35 19. Oddelki po vrstah šol in šolskih letih Šolsko leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1945/50 1950/51 Oddelki skupaj 39 40 40 40 68 117 207 255 267 Vrste šol industrij ske 17 18 18 17 23 30 48 62 63 gradbene 8 25 30 28 \ kmetijske in gozdarske 2 2 2 2 3 7 19 24 24 (nadaljevanje -tab. 19) V r s t o. š o 1. prometne 4 4 4 7 ekonomske in gostinske 19 19 19 19 36 54 71 74 74 administrativne 3 5 medicinske 1 1 1 2 6 12 17 15 18 fizkulturne 2 4 6 6 delavski t ehnikumi 19 37 42 37 20. Učenci po vrstah šol in šolskih letih Šolsko - leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 skupaj 1208 1214 1263 1296 1950 3753 6341 7317 Učenci skupaj moški zen" ske 723 753 818 842 984 2019 3633 4324 7415 ;4418 Vrste šol industrijske skupaj 485 ! 387 i 461 4 45 454 966 1734 2708 2993 2997 399 426 459 633 923 1574 1828 1743 moški 380 392 420 452 589 860 1392 1587 1506 ženske 7 7 6 7 44 63 182 241 237 gradben^ skupaj 350 760 851 744 moški 299 600 673 600 ženske 51 160 178 144 kmetijske in gozdarske sku paj 56 49 51 58 103 292 611 845 787 moški 56 49 51 58 80 222 480 640 630 ženske 23 70 131 205 157 prometne skumoški pa j :ske 142 128 259 132 138 j 128 122 246 10 10 6 13 38 (nadaljevanje tab. 20) ekonomske in gostinske skupaj 739 740 766 746 1069 1626 2076 2146 2025 moški 287 312 347 332 292 399 417 383 325 ženske 452 428 419 414 777 1227 1659 1763 1700 administrativne sku paj mo ški 71 122 ženske 66 117 Vr ste šol medicinske skupaj 26 26 20 33 145 368 613 557 626 moški 23 55 89 86 94 ženske 26 26 20 33 122 313 524 471 fizkulturne skupaj 52 111 154 532 ; 137 moški 52 80 107 68 31 47 69 delavski tehnikumi žen; skuske paj 458 737 972 moški 447 721 944 39 21. Pregled absolventov srednjih strokovrih šol po vrstah šol od ustanovitve do šolskega leta 1950/51 • Šolsko leto SKUPAJ Do 1929/3) IS 30/3 t 39/40 1940/4144/45 1945/461946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 Absolventi skupaj ! skupaj :11625 ! 2629 2675 1098 311 323 817 809 moški 6252 126o 1439 396 125 164 422 466 1521? 888 ženske 5373 1369 1236 702 186 159 395 343 633 skupaj industri; moški 1442; 1092 v 350 2895 426 723 122 87 106 209 188 370 • 664 Vrste šo. 2716 405 703 122 86 95 201 185 344 575 skc ženske 179 21 20 1 11 8 3 26 89 gradbene skupaj 4 97 72 70 160 195 moški 423 68 59 136 160 ženske 74 h 11 24 35 kmetijske in gozdarske "sku-" Pa D moški 440 298 104 166 170 81 113 104 ženske 142 23 53 66 prometne skupaj 128 37 91 moški 121 37 84 ske (nadaljevanje tab. 21 ) Vrste šol eko nemške in gostinske skupaj 2935 224 742 343 137 195 506 264 520 "4 moški 1047 138' 341 143 29 69 148 58 119 ' 2 ženske 1888 86 401 200 108 126 358 206 401 2 dvoletne trgovske in administr skupaj 3727 1920 1105 555 ' 87 60 moški 1257 717' 395 131 10 4 z enske 2470 1203 710 424 77 56 medicinske skupaj 678 • ' 59 ■ 105 78 22 30 134 138 112 moški 68 5 34 ie 13 ženske 610 59105 78 22 25 100 122 99 fizkulturne skupaj 36 36 moški 36 36 ženske dela v ^ki tehnikami sku-" pa j 289 12 40 237 moški 286 12 40 234 41 22. Uspeh na srednjih strokovnih šolah po šolskih letih Šolsko leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 Vsi ucenci začetek šolskega leta 1 950 3 ^53 -6 341 7 317 7 415 konec olskega leta 1 208 1 214 1 263 1 296 2 050 3462 6 "0 10 7 043 6 805 izdelal^apravi. ni' 3 s ke ni roku 1 782 -2 980 4 805 L . 5 524 4 922. li popravni izpit v j esenskari Uspeh izdelali razred 207 344 731 892 1 12' 8 ' skupaj 1 071 1 .. 044 1 115 1 196 1 989 3 324 5 536 6 416 6 050 I. 840 1 747 3 198 2 148 1 746 II. 538 819 1 623 2 714 1 835 III 352 485 715 1 554 2 469 IV, 259 273 42 23. Učno osebje po vrstah šol in šolskih letih Selško leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/4. 9 1949/50 1950/51 Učno osebje skupaj skupaj 131 147 149 151 269 364 750 835 927 stalno 109 114 117 119 153 221 296 355 402 honorarno 22 33 32 32 116 143 454 480 525 Vrste šol industrijske skupaj 80 81 81 83 92 82 165 204 254 stalno 71 71 72 7569 76 99 111 134 honorarno 10 9 10 23 £ 66 93 120 gradbene skupaj 19 55 43 84 stal-: hono no 19 34 43 52 rar no 21 32 kmetijske in gozdarske skupaj 4 12 14 13 26 37 75 71 stalno 4 5 6 6 18 17 27 36 ho ne prometne sku rarnd pa 3 7 8 7 21 19 52 48 35 20 25 30 stalno 12 honorarno 43 (Nadaljevanje tab. 23) Šolske leto 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 ekonomske in ' gostinske sku:Stalpaj : ni' 37 38 36 37 111 128 179 154 135 34 35 36 37 71 89 109 115 106 honorarni 3 3 40 39 70 39 29 Vrste šol administrat ivne sku paj stalni 18 23 honorarni 12 16 medicinske skupaj 10 16 18 18 40 81 i 126 143 141 stalni 8 14 24 31 24 honorarni 10 13 15 15 32 67 102 112 117 f izkulturne skupaj 17 17 18 stalni 7 21 ; 13 honorarni 12 10 8 delavski te hnikumi s kupa j 119 155 168 stalni 10 18 44 B. SREDNJE STROKOVNE ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 1950/51 24/l. Nomenklatura in organizacijska struktura srednjih strokovnih šol Vrste šole, smer, odsek I. SREDNJE INDUSTRIJSKE SOLE 1. Tphniška srednja šola strojai kemijski elektrotehniški lesnoindustrijski rudarski metalurški avtoremontni 2. Tekstilni tehnikum predilski tkalski apreterski 3Usnjarski tehnikum 4. Grafični tehnikum stavci tiskarji litorisar ji litostro jniki knjigovezi II. GRADBENI TEHNIKUM splošno gradbeni arhitektonski nizke gradnje konstrukcijski industrij ski geometrski Šole 5 2 1 1 Trajanje šoiinja, leia 3 3 3 3 3 (4) Vrsta šole, smer, odsek III. KMETIJSKE IN GOZDARSKE SOLE 1. Kmetijski tehnikum splošni odsek zootehniški vinar .-sadjarski polj edel. -živinorejski vrtnarski 2. Veterinarska srednja šcla 3. Gozdarski tehnikum IV. PROMETNE ŠOLE 1. Železniški tehnikum prometnotransportni elektrotehniški V. EKONOMSKE IN GOSTINSKE ŠOLE 1. Ekonomske srednje šole 2. Sred. šola za turizem in gostinstvo VI. DVOLETNE ADMINISTRATIVI® ŠOLE VII. MEDICINSKE ŠOLE 1. Sred. šola za medicinske sestre 2, Zo bo tehniška sred. šola Sole 3 1 1 1 1 1 7 6 1 2 6 2 1 Trajanje ŠO-: panj a, leta | 45 24/2« Nomenklatura in organizacijska struktura srednjih strokovnih šol Vrsta šole, smer, odsek 3. Srednja farmacevtska šola 4. Srednja šola za medicinske tehnike 5. Fizioterapevtska šola VIII. FI. 7. KULTURNE ŠOLE IX. DELAVSKI TEHNIKUMI 1. Industrijski delavski tehniku m strojni elektrot ehniški rudarski lesnoindus tri j ski 2. Rudarski delavski tehnikum rudarski . kovinarski elektrotehniški. 3. Kmetijski delavski tehnikum 4. Metalurški delavski tehnikum -V 5. Lelav. tehnikum pri izvorih nafte 6. fžlezniški delavski tehnikum Sole 1 1 1 9 1 1 1 Trajanje šolanja, leta 3 2 4 3 3 3 3 3 3 Vrsta šole, smer, odsek strojni elektrotehniški kemi j ski lesno industrijski tekstilni gradbeni 7. Gradbeni delavski tehnikum So. le Trajanje šolanja ,i leta 46 251 Šole po resorih in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ Industrijske šole Gradbeni tehnikim Kmetijske in gozdar, šole Prometne šole Ekonom. in gostinske šole Dvoletne administrativne šole Medicinske šole Fizkulturne Šole Delavski tehnikumi •1-3 ai ■ P< 3 m CD T— i C >to • 36 5 1 3 2 7 2 6 1 9 Rescri Pr PH ^ 00 r-3 >-H a? o 'g 1—1 O 0) 1 T3 1 f ajiH en PM •r-S nz ^ ; cd c C fcid cS Nt) C d > cd U. drstij. 1 — I 'H CL? Ct O-n >>0 r — \ 1 — I Ct> •' -5 -P 1 1 tO (Z K} C ■H 1 O -p CD > O U & 13 B ctf N CO & \-=i O > 4-3 03 ■r-3 •H -P r ^ pč, ■I~3 | r> d a? ^ • CS3 bi G C O > ■H M -p S3 C0 CQ ta cd CS GJ N T-S C • t3 rt cfl ■H S bD 1 10 s a3 1 N U a3 * Ti c Z N •H O -P S boco t 03 « C0 ec; •H c G A! -H reS Q rH fn -H -i < •H -P • -O C0 U aJ rH * -H a5 C o rH -H ^ O >-P T" " -' •H | O ^ ■S 03 ^ 3 o: •H fnenj ■o . 1-4 - a3 > N o a3 > H 05p cb^co 1 I 3 -P o5 n 0) •H s o lid 1 ra o pd bflpl o > CO G tS3 -H H -P fH CO 1 47 \ 26. Pregled šol, aidelkov, učencev in učnega osebja Vrsfca šele SKUPAJ 1. Industrijske šole 2. Gradbeni -tehnikum 3. Kmetijske in gozdar. šole 4. Prometne šole • 5. Ekonom. in gostinske šole 6. Dvoletne administrativne šele 7. Medicinske šole 8. Fizkulturne šole 9. Delavski tehnikumi Sole 36 5 1 3 2 7 2 6 1 9 Oddelki 267 63 28 24 7 74 5 18 6 42 Učenci ' sk . 7415 1743 744 787 259 2025 122 "626 137 972 m. 4418 1506 600 630 246 325 5 94 68 944 2997 237 144 157 13 1700 117 532 69 28 Učno osebje skupaj sk. 927 254 84 71 30 135 23 141 21 168 m. 764 226 75 62 30 98 16 93 17 147 48 z . 163 28 9 37 7 48 4 21 stalno sk. 402 134 52 36 12 106 7 24 13 18 m . 312 120 44 28 12 75 2 6 11 ' 14 z . 90 14 8 8 31 5 18 2 4 bonosrarno sk . 525 120 32 35 18 29 16 117 8 150 m. 452 106 51 34 18 23 14 . 87 6 133 27/1. Učenci po razredih, odsekih in smereh Odsek, smer SKUPAJ Strojni Kemijski Elektrotehniški Lesnoindustrijski Rudarski Metalurški Avtoremontni Prometnotransport ni Kovinski Splošno gradbeni Arhitektonski Nizke gradnje Učenci skupaj sk . 7415 785 24S 502 20 1 182 164 84 39 35 377 270 119 m. 4418 777 123 490 185 174 162 84 39 35 349 212 100 z . 2997 8 125 12 21 8 28 58 19 I. sk . 2329 266 68 139 59 36 52 32 39 221 41 Razred m . z . 1370 262 33 137 57 36 • 52 32 39 199 34 959 4 35 2 2 22 7 sk. 2351 257 61 174 54 77 51 31 15 59 110 53 II. m . 1421 256 28 167 45 77 50 31 15 59 III. 86 44 z . 930 1 33 7 9 sk . ■ m . 24 9 2735 262 119 189 93 69 61 21 2. 0 97 119 66 1627 259 62 186 83 61' 60 21 20 91 92 56 1108 49 27/2 < Učenci po razredih, odsekih in smereh Odsek, smer Konstrukcijski Industrijski Geometrski Vrtalni (za nafto) Predilski Tkalski Apret erski Tekstilni (splošni) Kmetijski (splošni) Zootehniški Vinar, sadjarski Pol jedel. živinorejski Vrtnarski Učenci skupaj sk . 58 61 168 89 58 54 19 38 241 52 100 60 23 m. 42 53 140 89 36 27 S 33 151 45 78 48 3 z. 16 8 28 22 27 11 5 90 7 22 12 20 sk . 21 57 36 33 104 25 29 I m. 21 49 36 14 19 ! 25 4 79 j 21 j : I 23 ! i sk . 22 69 23 22 19 17 78 27 30 Razred II. m , 21 1 61 | 23 ! 13 | 8 l 14 j 45! : 24 j i 21 i z. 1 8 9 11 3 33 3 III sk. i c. 58 18 42 30 25 32 21 59 60 42 11 30 30 22 14 19 27 41 | 34 48 23 j 16 7 12 3 18 2 32 7 12 20 50 27/3. Učenci po razredih, Odsek, smer Gozdarska Veterinarska Usnjarska Grafična Ekonomska Administrativna Turističnogostinska Za medicinske sestre Za medicinske tehnike Farmacevtska Zobotehniška Fizioterapevtska Fizkulturna USenci skupaj . sk. ~ 275 104 72 22 1792 122 253 282 105 116 100 : 23 ■ 137 m. 259 102 70 12 274 5 51 • 33 7 54 68 z . 16 2 2 10 1518 117 182 72 109 46 23 69 dsekih in smereh Razred I. m. z . sk 5 1 441 ' 55 67 127 28 35 17 23 26 '' 87 41 21 558. 66 76 85 45 41 35 47 II - m. 82 40 .. . 20 .105 4 23 13 2 17 27 z . 5 1 . 1 453 62 53 85 32 35 18 20 ■sk . 117 29 30 22 736 72 70 23 37 3° 44 III. ■ m . 111 29 29 12 112 1C 11 2 19 21 28. Učenci po socialnem izvoru in vrstah sol Socialni izvor D" Vrsta šole SKUPAJ lo Industrijske šole 2, _. Gradbeni tehnikum 3« Kmetijske in gozdarske šole 4. Prometne šole 5 o Ekonomske in gostinske šole 6 ; Dvoletne 'admini šlrrativne šole' " " " T. Medicinske šole 8. Fizkulturne šole 9 o Delavski tehnikumi Ušer. c' skupaj 1743 744 787 259 delavci štev 7415 I 2076 C00 142 118 117 2025 i 501 122 626 137 972 43 101 28 426 % 28, 0 34 , 19, 15, 0 45, 24, 35, 16, 20, 4 43, 8 kmetje Slani zadn štev . 295 44 17 83 22 57 • 3 22 7 40 % 3, 2, 2, 10, 8, 2, 2, 3 ; 5, - 4 ? samo. sta j ni štev. 1556 275 113 309 15 461 26 101 22 234 * obrtniki štev 20, 9 691 15, 8 15. 2 39. 3 5, 7 22, 7 21, 3 16, 1 16, 1 24, 0 153 88 43 25 199 12 65 34 72 % 9, 3 8, 8 11, 8 5, 4 9, 8 9, 8 10, 0 10, 5 24, 8 7, 4 uslužbenci in nameščenci štev . 2501 632 371 208 71 754 34 211 46 174 ostali $ jštcv, 33, 9 36/2 49 26, 4 27, 4 37, 2 27, 8 33, 7 33, 6 18, 0 296 39 13 26 9 53 4 126 26 1) Pri posameznih socialnih skupinah so všteti tudi upokojenci 29. Učenci po narodnosti in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ I« Industrijske šole 2t, Gradbeni tehnikum 3. Kmetijske in gozdarske šole 4. P±ometne šele 5. Ekonomske in gostinske šole 6. Dvoletne administrativne šole 7. Medicinske šole S, Fizkulturne šole 9. Delavski tehnilauni Učenci skupaj 7415 1743 744 787 259 2 325 122 626 137 972 Slovenci 6896 1665 Narodnost 730 776 72 1986 122 614 101 830 Srbi 178 27 97 38 Hrvatje 254 32 11 71 24 19 88 Črnogorci 30 10 10 Makedenci 28 Ostali Slovani — j 4 11 Italijani Nemci Madžari 18 Drugi 6 1 ' 10 53 30. Učenci pc letih starcslsi in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ 1. Industrijske šole 2. Gradbeni tehnikum 3. « Kmetijske in gozdarske šole 4Prometne šole 5. Ekonomske in gostinske šole6 c Dvodelne administrativne šole 7. Medicinske išole 18. Fizkulturne šole 1 9. Delavski tehnikumi i I Učenci skupaj 7415 1745 744 787 259 2 Q25 1 22 626 j 137 j 972 I leta starosti 13 H ij II 82 17 6 2 2 47 7 1 14 350 98 25 24 17 144 2 34 6 15 16 820 171 79 62 49 322 5 110 21 1 1286 291 17 1406 333 137 ; 169 121 | 133 55 1 44 497 ! 487 i j 27 j 41 125! 133 23 } 28 loj. 38 18 1123 310 149 133 171 285 2. 4 95 29 81 19 709 198 77 93 9 134 9 45 10 134 i 520 127 48 80 18 51 3 32 8 153 2122 512 122 28 63 21 27 7 27 10 207 2324 nad 24 atinGsnmKtttgstKjfs::; 246 41 12 56 11 7 2 10 1 106 361 35 14 20 16 24 2 8 242 54 31. Uspeh učencev ob koncu šolskega leta 1950/51. Vrsta šole J • SKUPAJ Industrijske šole GraSbeni tehnikura Kmetijske in gozdarske šole 4. Prometne šole 5. Ekonomske in gostinske šole 6. Dvoletne administrativne šole 7. Medicinske šole 8. Fizkulturne šole 9. Delavski tehnikumi Učenci, skupaj začetekl konec šolskei Šolskega letal ga leta 7 415 | 6 805 1 743 | 1 606 744 | 648 787 J 750 259 j , 251 i 2 025 I 1 896 122 626 137 ■972 114 561 122 '857 ,U s p e h izdelali v junijskem roku napravili po^pravni izpit v jes. roku 4 922 1 158 428 587 163 1 342 79 381 76 708 izdelali 1 128 280 136 87 53 324 25 89 29 105 skupaj UM::; : T : a : ; .v : .T. nv. V. V^V* 6 050 1 438 56? 674 216 1 666 104 470 105 813 oo razredih II 1 746 346 139 147 135 460 43 173 38 265 1 835 404 149 213 508 61 163 34 278 III 2 469 688 275 314 56 698 134 33 270 55 32. Absolventi z zaključnim izpitom v šolskem -letu 1950/51 Vrsta šole SKUPAJ 1 . Industrijske šole 2. Gradbeni tehnikum 3. Kmetijske in gozdarske šole 4« Prometne šole 5. Ekonomske in gostinske šole 6. Dvoletne administrativ ceioale 7. Medicinske šole S. Fizkulturne šole 9. Delavski tehnikumi N -H virH 0) o 'O E •H O O o m •H > ctf 05 -P fn -H Ph P« 1 549 705 21 2 180 61 117 270 Izpit so napravitli •r-J 05 a m ta •rl X0 O e 664 | 195 1 575 160 170! 104 4 i «1 1121 -} 237| i 23 a) M tO C CD >ts) 1 •" 442 jI 092 I 350 89 35 66 21 4 ! ■13i i s ^ 5 O en -H -H C i l •H aj > -P cfl •H f-H & P) N 05 M C 56 99 107 41 17 i ~ š 5 j t i 33 rt •r-s •rH C 0) > O rH oo 1 336 649 1 52 10 I 164! 41 60! 1111 1 96i Republiška pripadnost cfl •r-3 ■r-i U m 42 8 25 P K 38 3 13 9 t 20 cG C •nI c: > H O £35 CD G m o PQ 11 10 «5 ■r-> •r-1 c o T5 0) 05 5? 1 2 I GJ u o bO 05 C fH >o 3 2 56 33Učno osebje po šolski izobrazbi in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ 1 . Industrijske šole 2. "Cradbeni tehnikum 3. Kž. netijske in gozdarske Šole 4. Prometne šole 5. Ekonomske in gostinske šole 6. Dvoletne administrativne šole 7. Medicinske šole 8. Fizkulturne šole 9. Delavski tehniku mi : skupaj 402 134 52 36 12 106 ' 7 24 13 18 248 -69 43 22 5 81 2 6 9 11 Stalno po izobrazbi fakulj višja teta ipedago I šola 22 6 1 4 4 1 2 popolna srednja šola 73 23 2 1 16 2 16 3 6 nižja l šola 22 13 4 2 1 i stroko v4 i ne m j za prai tič .deib Honorarno I s peda| goško skupaj | izobrasI bo 37 23 4 7 1 525 1 20 32 35 18 29 16 117 8 150 256 67 2 27 5 18 1 2 60 8 57 drugi 269 53 ' 30 8 13 11 4 57 93 57 UMETNIŠKE ŠOLE A. PRIMERJALNI DEL 34. Razvoj po šolskih letih Šolsko leto 1 933/39 1945/46 1946/47 1947/48 1943/49 1949/50 1950/51 -Srednje umetniške šole ucenci ! šolej 1 2 3 3 3 3 4 •r-a d o* &M co 07 290 97 228 273 j* cn C cu )IS1 •tM >M O E 52 | 55 137 | 153 109 j 88 1 30 | 98 149 1 124 365 | 219 1 146 i ; 486 {313 j 173 I t učno osebje •ri rt m: 36 34 51 73 93 89 107 •H G i — t cd -p m 16 13 15 26 m 41 43 •iH G 03 SW O G O si 20 21 36 47 60 48 64 šole 14 13 19 23 31 36 36 Nišje umetniške Sole učenci ■r-> Ctf PH 03 491 2343 2943 520 £53 462 643 •H >C0 O S 806 857 1 125 1499 1539 1672 1774 (D m C QJ >N 685 486 818 2021 314 790 869 učno osebje as 5 o 110 93 132 183 230 314 367 •H C r — I rt -P ■r-4 G M rt U' O G. O XI 110 - 28 65 38 94 67 116 75 155 98 216 114 253 35. Šole po vrstah in šolskih letih Šolsko lete 1938/39 1945/46 1946/47 1 947/48' 1948/49 1949/50 1950/51 Srednje umetniške šole skupaj 1 2 3 3 3 3 4 glasbene 1 2 2 2 2 2 3 t kletne uporabno in upodabIjajočo umetno c t H 13 19 23 SI 36 36 Nižje umetniške šole skupaj glasbene 14 10 14 18 23 28 28 baletne 2 2 2 za uporabno .. y. Jil ". podabIjajcčo umet nost 3 5 5 6 6 6 59 Šolsko leto 1938/39 1945/46. 1 946/47 1 947/48 1943/49 1949/50 1 950/51 36. Učenci po vrstah šol in šolskih 1 Srednje umetniške šole etih Nižje umetniške šole skupaj glasbene baletne sk. H J f 290 197 228 273 365 486 2 . 55 153 sk 2 . r 107 290 88 j 164] ] : 98 ! 151 I 124 | 159 146 | 204 { s : 173 i 306 j 90 I j i i 55 153 77 70 69 74 sk . Z . za uporabno in upodablja jočo umetnost sk. 33 77 114 161' 180 z . 11 23 55 72 skupaj sk , 1491 2343 2943 3520 3853 4462 4643 z . 685 1455 1818 2021 231 2790 2869 glasbene! baletne sk . 1491 2007 2598 3142 3355 4037 4134 z . 685 1150 1 473 1643 1 823 2377 2422 sk 86 98 98 z . za uporabno in upodabIjajočo umetnost sk. j ž o - j 336 - I 345 - ! 378 79 86 86 412 I 327 336 3 >5 .378 41 2 327 ! 361 I 361 37. Učno osebje po vrstah šol in šolskih letih Šolsko leto 1938/39 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1 950/51 • Sxai pa j •r—j Oi U) 36 34 51 73 93 89 107 •H C i — I ■P 05 16 13 15 26 33 41 43 Srednje umetniške Nižje umetniške !za uporab glasbene •r-3 d a 36 34 44 50 56 54 71 •H C t-t oŠ -P tO baletne ■r-a cd 'P-i 3 id ra •r4 C ( — I cd -P m 16 13 14 16 16 18 20 ! — no m upo, dabljajooo s^:uPaD umetnost s CO 7 23 37 35 36 •H C i — I (S p m 1 10 17 23 23 ■r-3 Cti m 110 93 132 183 230 314 367 •H G i — I C3 P cn 110 28 38 67 75 98 114 glasbene cG CM m 110 86 121 172 209 289 334 •H C5 r— I d P CG 1 10 21 27 56 65 85 101 baletne •r-D d {X £0 9 15 24 oŠ P OT 3 4 za uporabno in upodabIj ajočo umetnost •r-3 03 m 7 11 11 12 10 9 •H C r— I CČ •P m 7 1 1 11 10 10 9 61 B. UMETNIŠKE ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 1950/51 58. presrlfirt šol, učencev in učnega osebia Vrsta šole SKUPAJ Srednje glasbene šole ■ Srednje pole za unetno obrt Nižje glasbene šole Baletne šole Čipkarske šole Sole 4-0 3 1 28 2 6 sk. Učenci m. 5 129 306 180 4 184 98 361 z . sk. 2 087i 5042 j 21 6 90 971 a? 1 762i 2422 12; 86 - ! 361 Jčno osebja skupaj 474 71 36 334 24 : 9. m . 272 44 25 194 9 I ž • I sk z . SK . m. 202 27 11 1 40 15 9 stalnr hon orarno 157 | 20 j : t * 23 | ioi i 4 j 2 9 I 80 j 77 j 11 j 9 17 l 6 ! 50 I 51 i 2 I i | - i i I 1 2 I i 2 9 317 51 13 233 20 192 33 8 144 i 7 i ^ r • ^ 18 5 89 13 i 62 \ 39. Učenci po razredih in vrstah šol Vrsta Šole SKUPAJ Srednje glasbene šole Srednja šola aa umetno obrt Nižje, glasbene šole Baletne šole Čipkarske šole a z r e / d Učencij pripravljalni skupaj redni I skup . I . II . skup. | I. | II. I III. J IV. -r 5129 1 596] 147 1 4025 I 2075! 847 1 560 | 373 306 ! 84 i 44 40 I 222 i 106 180 4184 1 80 I < O 11) 98 j i 361 659 | 552= 107 1 3525 98 1893 34 44 47 740 16 36 35 464 25 36 56 258 23 V. VI. 118 118 1) Učenci čipkarskih šol niso opredeljeni po razredih: 52 52 63 40. Učenci srednjih in nižjih glasbenih šol po razredih in oddelkih R a red Oddelek Teoretski učiteljski odd elek Solopet je Klavir Godalni instrumenti Pihalni instruirienti Ljudski instrumenti Solf eggio Zborovodski tečaj Učenci skupaj pripravljalni redni sk . s k 11 II. III IV V. VI. m. SK. 147 3747 SKUPAJ 4490 1978 25121 743 1 "799 784 500 294 1 1 8? 52 28 19 9! 13! 871 114 86 151 23 37 13! 10 655 261 5 1 960 | 12615 86 1390 i 54 351 -205 35 853 627 226 25 +06 176 319 125 63 32 17 421 409 12 348 252 96 73 44 12 11 96 203 107 47 38 156 114 35 212 91 121 200 I 195 12 12 7! .64 i i ?' • i j 41 . Učenci šole za umetno obit po razredih, oddelkih in odsekih Oddelki , odseki SKUPAJ Slikarski oddelek odsek za dekor. slik. odsek za grafiko odsek za dezinaturo Kiparski oddelek Odsek za dekor. kipar odsek za keramiko odsek za graverstvo Arhitekt or s ki oddelek odsek za arhitekturo odsek za umet. vezenje odsek za čipkarstvo Učenci skupaj sk. I m. 180! 97 72 i 31 | 19 j 22 | 48 | 20 }. 9 i 19! t 60 1 28 i « 24 j 8i i i i i 40 23 15 2 38 19 j 4 I t 15l z . 83 32 8 4 20 10 1 5 4 191 41 I i l 1 9 | 9 | - ! 24 i t 8 ! I. sk. i m, 42 I 18 17 5 5 7 15 5 4 6' 10 3 3 4 7 4 3 10 5 1 4 1 1 24 10 '1 2 7 3 2 9 2 3 4 Razred II. sk . 47 22 7 6 9 U 5 4 1 H j i 6 J s 3 I 2 1 ; i I m . •: z 29 | 18 12 j 10 i 7 ! - 4 1 2 •1 i 8 13 5 3 5 4 4 1 7 2 3 2 III is i 11 7 | 5 5 | 5 6 I 1 i \ 9 i 7 6 j 5 1 1 - 8 4 4 i 3 3 sk . i m =: z 35 I 21 I 14 i 1 7 2 IV sk , i m . 1 56 | 29 t 15 i 10 1 2 | 7 3 I 3 2 j 1 I 10 i 1 i - 5 i 1 ! 4 I 31 15 14 O o 4 1. 4 4 11 11 27 20 4 14 2 42. Učenci po socialnem izvoru in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ Srednje glasbene šole Srednja šola za umetno obrt Nižje glasbene šole Baletne šole Čipkarske šole Učenci skupaj dela vI 306 180 4 184 98 361 ci 5 129: 989 30 41 774 21 123 i člani izadruge 53 50 Socialni izvor kmetje samostojni siroi t • - v . isrednji masni i J 232 14 194 19 252 11 174 64 ! obrtniimoviti^ ki 52 1 40 11 603 53 23 481 19 27 aktivni! usluž| benci, I namej druoi scenci ,1 upokcj jene i j 2 624 i 324 j 200 ! 14 i 3 72 l 19 2 236 | 48 | 68 I 235 10 46 66 43« ločenci po narodnosti in vrstah šol Vrsta šole •H •n o as C ft a> 3 >o M m SKUPAJ | 5 129 |7 Srednje glasbene šole | 306 Srednja šola za umetno jj obrt || 1 80 Nižje glasbene šole p 4 184 Baletne šole j! 98 i: Čipkarske šole ji 361 Narodnost •H O C a> > o i — l tO 5 046 292 176 4 124 93 361 •H U tO 17 17 d) •r-j += 05 > K 34 10 20 4 •H O f-i O bC O C >o 1 1 7 •H O C o rjV' Qr X aS s •H C c3 E ■m l — i « S 44 . Učenci po letih starosti in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ Srednje glasbene šole Srednja šola na umetno obrt Nižje glasbene šole Baletne šole Čipkarske šole Učenci j 5 129 306 180 4 184 98 361 Leta starosti pod 13 2 704 5 2 347 28 324 13 433 402 14 373 10 335 12 i i 1 2 8 15 339 11 18 290 15 5 16 17 I t 27: j I 238 l i 20 | 21 j 178 ! 24 16 i 19 I 17 230 I 187 ! 133 5 ! T ! 5 ! 4 l 19 127 31 26 67 3 20 104 40 20 43 1 21:22 115 48 2324 48 70 22 15 i 17 26 68 45. Uspeh učencev o V zaključku šolskega leta 1950/51 \ Vrsta šole Učenci skupaj SKUPAJ Srednje glasbene šole Srednja šola za umetno obrt Nižje glasbene šole Baletne šole Čipkarske šole -p 0) >Oi — I 03 o cštro 425 '30 18 330 9 36 o cu • ctf C rH -p O O 03 i-l 3743 309 167 . 1) 2850 63 354 izdelali so razred II . pripravi j I. 77 17 60 2) redni I. ! II. ! III 30 j 769 ; 463 ! 289 17 | 47 1 38 | 30 - | 25 ! 46 | 31 13 I 699 I 371 I 215 18 i 8 j 13 i t _ i IV 204 24 56 107 17 Niso izdelali V : skupaj VI . jštev. i "" i štev . 46 | 27 12110 | 56, - [ - j 173156, - [ - | 158)94, 46) 27 |l 533 | 53, - ] . - | 56)88, -! - ; 185152, 1633 136 9 1312 7 169 j i rf! /■> 4 "7 ^ J yO 44, - 5, 4 46, 1 11 ,2 47, 8 2) Učenke niso razporejene po razredih, izpite polagajo individualno po ocenitvi. 1 ) Število učencev je znatno manjše, ker je bilo popisanih v začetku leta nekaj glasbenih šol v okviru SKUDov . 69 46. Učno osebje po šolski izobrazbi in vrstah šol Vrsta šole SKUPAJ Srednje .glasbene šole Srednja šola za umetno obrt ^ * Nižje glasbenešole Baletne šole Čipkarske šole Stalno skupaj fakult . 157 20. 23 101 69 16 15 36 višja pedagoška šola 12 2 2 8 popolna srednja šola 40 2 1 35 nižja šola 22 1 16 Honorarno js pedao stale ! goško šole ; skupaj jizobraz I bo 14 4 6 2 2 ! 317 | 51 I j 233 { : i 20 145 35 13 89 8 dru°; i 172 1 6 ■1 44 12 70 * 4 4" ir s h. A**" 1 ^ u - . " ^ . .f h i «*• i