oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu ★ Izvršujemo vsako vrste« tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 7, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 133 Kardelj ne zaupa Sovjetom OTOČAC, Jugoslavija, 6. julija—Jugoslovanski podpredsednik Edvard Kardelj, ki je tudi zunanji minister, pravi, da je Jugoslavija sicer pripravljena Vzpostaviti normalne odnosa je z Rusijo, a ostala bo še nadalje na straži pred morebitno zavrat-Uostjo sovjetskih voditeljev. Kardelj je na javnem shodu po-udaril, da mora vzpostavitev rednih diplomatskih stikov s Sovjetska zvezo biti vodena v okvi-ru naslednjih načel; 1. Nobene-?a popuščanja v budnosti in pripravljenosti za obrambo. 2. Sto-rJti je vse, kar je mogoče, da se °dnosi normalizirajo. 3. Sovjetska zunanja politika se mora presojati ne s stališča besed, temveč s stališča dejanj. Sovjetska vlada je pred krat-poslala v Beograd svojega ambasadorja v osebi Vasilija V. yasilija, medtem ko Jugoslavija ni določila svojega poslanika Za Moskvo. Zadnjih pet let so diplomatski posli med obe-'na državama vodeni po odpravnikih poslov. * "Jugoslovanska vlada proti "šundu" BEOGRAD, 6. julija—V Jugoslaviji se je začela nekaka čistka," ki stremi za tem, da se ^®ha tiskati vsakovrstna književnost, ki je namenjena izključno razvedrilu, oziroma se skuša opraviti to, kar se običajno ime-^Uje "šund." Kampanja ima in-"^irekten značaj pobijany, nanj- kii^i^ov'uoou. Ki zapadne Evrope in Amerike, magazina, ki sta rabila jnnogo gradiva, ki sta ga do-S'Vljala od informacijske službe .Vinjenih držav, sta prenehala izhajati. Eden je bil podoben ^nieriškemu tedniku "Time," ^^Ugi pa se je skoro izključno oa.vil z gledališko reportažo, fil-in sodobno popularno glasbo. Take publikacije se očitno ®niatrajo za premalo resne. VLADE V SATELITSKIH DRŽAVAH POSKUŠAJO ZLEPA IH ZGRDA DUNAJ, 6. julija—Glede položaja v satelitskih državah sovjetskega bloka se navajajo naslednje podrobnosti: Na Poljskem je vlada zanikala, da je dežela v revolucionarnem stanju. Poljsko časopisje, ki je pod vladno kontrolo, pripisuje nezadovoljstvo v notranjosti pomanjkanju hrane in visokim cenam. Isto časopisje namiguje, da bo morala Poljska preiti k liberalnejšemu režimu. Romunska vlada priznava, da je nezadovoljstvo tudi v Rčmuniji, da pa bo prebivalstvo dobilo višje živilske obroke. V Bolgariji je vlada obratno izdala zakon, v katerem grozi bolgarskemu delavcu z globami in zaporom, če bi brez dovoljenja zapustil svoje delo. Romunska vlada javlja, da bo-*' Nezgode tepejo Japonsko Tokio, 6. julIJa—Nalivi zad- '^jih dni preteklega tedna so raz-*®žne kraje Japonske naravnost opustošili. Nesrečo si lahko Pi'edstavimo prav nazorno, če ^^čunamo s človeškimi žrtvami: mrtva, 443 pogrešanih, 2,372 PS' ranjenih. Ko je voda začela upadati, so JS'ponske oblasti morale skrbeti zdravstvene in gospodarske posledice. Nastopile so epidemi-ki so zahtevale že 22 življenj, klavno pa je gospodarska posle-^•ca. Dočim so nekateri kraji ^ponske letos trpeli radi suše, ®o drugi udarjeni radi sedanje Povodnji, ki je uničila v prvi vr-®ti riževa polja. Po zatrdilu tokijskega lista "Asahi," je treba j'&cunati s tem, da bo Japonska *"02 pomoči iz tujine to leto obsojena na stradanje. do višji živilski obroki nakazani že prihodnjo soboto. Kaj je privedlo romunsko vlado do tega koraka ? Po vzgledu drugih komunističnih držav je šla tudi romunska vlada za tem, da združuje posamezne kmetije v kolektive, ki so seveda pod državno upravo. V bližini romunsike prestolice Bukarešte so nezadovoljneži vdrli na te kolektivne kmetije in jih oropali. S seboj so odnesli zaloge živil, poljsko orodje in opremo. Vesti o nezadovoljstvu v Romuniji niso najnovejšega datuma. V zadnjem času je romunska vlada poživljala predvsem delavstvo, naj bo edino in naj ščiti s prostovoljno službo kolektivne farme, ki gredo končno tudi delavstvu v prid. Zunanji pojavi so bili istega ■enačaja ' ih državah: visoke cene, slaba valuta, nizek zaslužek. Prosti trg, na katerega je navezano prebivalstvo, je dvigal cene v višine, ki so bile za večino prebivalstva nezmogljive. Pri tem pa je povdariti, da gre za cene življenskim potrebščinam, ki so potrebne za golo vzdrževanje življenja kot takega. Nejasen položaj na Poljskem Poročila iz Poljske trdijo, da je stanje v poljski državi v znamenju velikega gibanja, četudi poljska vlada uradno to zanika. Poročila se bavijo s podrobnostmi in navajajo dogodke iz pristanišč na severu Poljske, kjer je prišlo do krvavih obračunov med Poljaki, civilisti in med policijo. Gibanje prebivalstva je omejeno. Zahteve nemških nacistov V severno nemškem mestu Hannover se je zbralo nekaj ti-sočev bivših nacistov, katere so po vojni zavezniške oblasti spravile v koncentracijska taborišča. Bivši nemški nacisti, ki so resnično nacisti tudi danes, so se postavili na tole stališče: Tudi tisti kot n. pr. Judje in politični nasprotniki Hitlerja, ki so bili po nacizmu vrženi v koncentra- cijska taborišča, so dobili po vojni odškodnino za čas, ki so ga morali prebiti v teh taboriščih. "avezniki naj plačajo od-škodi. ) tudi nemškim nacistom, ki so jih vrgli po vojni v koncentracijska taborišča. Kar velja za enega, naj velja tudi za drugega—pravijo nacisti. Položaj v sovjetskem bloku Moskovski list "Izvesti ja," uradno glasilo sovjetske vlade, objavlja članek, v katerem poživlja na enotnost v komunističnem svetu. 46 policajev Vzhodnega Berlina, ki ni hotelo v zadnjih nen^-rih poslušati sovjetskega povelja in streljati na upornike, je bilo danes, v .torek zjutraj, ustreljenih. Londonske vesti iz Bolgarije vedo povedati, da se širijo anti-komunistični nemiri tudi v Bolgariji. Delavci da Odklanjajo sovjetske metode dela. TRUMAN SE VRAČA DOMOV NEW YORK, 6. julija—Bivši predsednik Harry Truman je po enem tednu v New Yorku nastopil pot v svoj rojstni kraj Independence, Mo., v avtomobilu, katerega vozi sam. V Wash-ingtonu je pred tem prebil teden dni. Tudi pri odhodu se mu je pripetilo, da je bil od več ljudi povprašan ali je res on Harry Truman. Na svojem povratku v Independence, Mo., se je bivši predsednik Harry S. Truman ustavil v Columbusu, Ohio, in imel tudi sestanek z governerjem Lau-schetom. Iz Columbusa nadaljuje Truman pot domov preko In-dianapolisa, Ind. ŠKANDAL V ŽENSKI JETNIŠNICI? V ohijski ženski jetnišnici v Marysvillu so se menda odkrile razmere, ki pričajo o stanju, ki bi se moglo imenovati škandalozno. Neki oskrbnik je, vsaj tako se trdi, nekaterim izbranim jetnicam dopuščal, da so se shajale z moškimi, da se je popivalo in podobno. Vrši se preiskava. PROCES, KI ZANIMA VES SVET Slabe počitnice NapoLI, Italija, 6. julija — hierikancc Oscar Fredricton, "oma iz Long Beach, Cal., se je ^^stanil v Napoliju v hotelu z l^^menom, da v tem mestu pre-•je svoje počitnice. Ko se je od-®tranil iz svoje hotelske sobe, da Ogleda mesto, so vdrli v nje-govo sobo tatovi, ki j(h v južni ^iiji ni malo. Ob povratku v otel je Fredricton odkril, da je bilo vzeto vse, kar je ime-0 kaj vrednosti. Fredricton je ® kodovan za več tiso^ dolarjev. PARIZ, 7. julija—Danes se je začel proces v kraju Aix-En-Provence, ki ima qzadje tatvino draguljev in zlatnine v vrednosti $850,000. Tatvina se je izvršila leta 1949, prizadet pa je bil znani indijski knez Aga Khan. Večina ropa je bila sicer povrnjena lastniku, proces pa je poleg kneza Aga Khana nenavaden radi oseb, ki so vanj zapletene. Prvič je v proces zapletena "M^jss Francija" iz leta 1932; Aga Khan, ki je menda bolan in ne bo prišel na proces akoravno se nahaja v Franciji. Zasnova- AMERIKANKE IMAJO PREMALO PRAVIC? V Stockholmu na Švedskem zaseda mednarodna konvencija mednarodne zveze žena, ki se bavijo poklicno. Ameriška delegati-nja Helen Irwin, ki »ima v ostalem tudi v Ameriki med poslovnim ženskim svetom vidno vlogo. Helen Irwin je o položaju ženskega sveta v Ameriki trdila: "V Ameriki je po vseh državah preko tisoč zakonov, ki zapostavljajo ženske. V mnogih državah obstojajo zakoni, ki so krivični do žena, kar se tiče raz-porok, preživnine in skrbi za otroke. Posebno pa so krivični tisti zakoni, ki ne dajejo enake pravice ženskam, kakor moškim, da bi namreč ženski enako moškim delale s svojim lastnim dohodkom tako, kakor bi same hotele/' "Pravda" v Moskvi napada Ameriko; na Koreji ni odločilnih momentov Nesreča na farmi Dne 2. julija se je pripetila težka nesreča na farmi, kjer se nahaja družina Jack Selan na Rt. 86 v Windsor, Ohio. Sadili so fižol, traktor je nategnil sejal-nik naprej, katerega je šofirala hčerka Pavla, oče je pa operiral sejalnik. Ko je stopil pred kolo nasejalnika, mu je spodrsnilo in je padel. Kolo sejalnika je šlo čez njegova prsa. Odpeljali so ga v bolnišnico v Chardon, Ohio, kjer so ugotovili, da ima šest reber nalomljenih. Pozneje so'ga premestili v drugo bolnišnico, dve milji proč iz Chardon, Ohio, kjer mu zdravniki priporočajo, da mora mimo počivati štiri tedne. Želimo mu, da bi čim preje okreval in se zdrav vrnil v krog svoje družine, ki ga težko pogreša. Roparska tolpa Policija je zajela in vtaknila v zapor 10 moških in eno žensko, o katerih se trdi, da so v zadnjem času izvršili kak tucat vlomov in roparskih napadov. Vtis obstoji, da je tolpa odgovorna tudi za rop neke podružnice Central National banke, v katerem je plen znašal $40,000. Vile rojenice telja tatvine sta sicer pobegla iz neznanega bivališča. Dragulji in zlatnina so se našli v neki garaži v južno francosikem pristanišču Marseille. Kot sostorilec ali pomočnik pri tatvini se mora zagovarjati bivši polkovnik George Lindsay Watson, ki trdi o sebi, da mu je britanski ministrski predsednik Winston Churchill krstni boter. Watson je znana osebnost iz zadnje svetovne vojne in je za svoje hrabrosti prejel več odlikovanj tako od Velike Britanije in Francije, kakor tudi od Amerike. Sedaj mu očitajo—pustolovski značaj. Na praznik ameriške Neodvisnosti so se vile rojenice zgla-sile pri družini Mr. Frank in Mrs. Angela Potochnik iz 1770 Sagamore Dr., Euclid, Ohio, in pustile devet funtov težko hčerko, ki bo delala tovariši jo bratcu Marcu. Dekliško ime matere je bilo Cvek, ki je hčerka poznanih Mr. John in Mrs. Angela Cvek iz 19510 Newton Ave., ki sta po stala sedaj tretjič stari ata in stara mama. Ponosni oče je pa sin Mr. in Mrs. Math Potochnik iz 1268 E. 168 St., ki sta postala petič stari ata in stara mama. Rojenice so se zglasile dne 3. julija pri Mr. in Mrs. Herbert Nenstil in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko, ki je tehtala osem funtov in 11 unč. Dekliško ime mlade mamice je bilo Maurich ter je hčerka Mrs. Margaret Filipič iz E. 74 St., ki je postala sedaj petič "grandma." Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici. Čestitamo! PEKING SPRAŠUJE AMERIKO ALI JI JE ZA MIR NA KOREJI WASHINGTON, 6. julija—List "Moskovska Pravda," ki je glavno glasilo ruske komunistične stranke in ki je zavzemal v zadnjem času neko blagohotno stališče do Amerike, je znova otvoril ogenj na Združene države. Glede predstoječe konference "treh velikih" Amerike, Velike Britanije in Francije—"Pravda" trdi, da hoče Amerika s silo prisiliti Veliko Britanijo in Francijo, da se ukloneta programu Amerike. Med temi tremi državami so po mnenju "Pravde" velike politične diference. Značilno je, vsaj tako se trdi" v prestolici, da se je istočasno oglasil radio v prestolici komunistične Kitajske v Pekin^i, ki opozarja Ameriko, da bi kaka nenapadalna in varnostna pogodba med Južno Korejo in Združenimi državami bila za Kitajce dokaz, da hoče Amerika s Rheejem vred nadaljevati vojno na Koreji. Radio v Pekingu označuje predsednika Južne Koreje Rhee-ja za mednarodnega javnega sovražnika št. 1. Prestolica Amerike je nadalje zaskrbljena nad uradno "politiko Indije do Koreje. Ko se je predsednik indijske vlade Nehru vračal iz Londona preko Egipta v Indijo, je brzojavil tajništvu Združenih narodov svoj predlog, da naj se takoj skliče izredno zasedanje Združenih narodov. Washington ge je temu predlogu protivil. Predsednik Nehru je ob svojem povratku v Indijo ponovil sVoj predlog, katerega pa naj odobri tudi njegova Vseindijska kongresna stranka. Ta je korak Nehruja odobrila. Kaj sedaj? Indija smatra, da ne more biti nobene ovire, da bi ne prišlo do vojaškega premirja na Koreji, ker se je dosegel med vojskujočima se strankama sporazum o zadnji sporni točki, to je o izmenjavi vojnih ujetnikov. Premirje naj se torej podpiše, oziroma naj Združeni narodi odločijo kaj storiti, ker se upira temu premirju južna Koreja, ki itak ni članica Združenih narodov. Južni Korejci opozarjajo Indijo, da bodo sprejeli njeno misijo, ki naj skrbi za vojne ujetnike, sovražno z ognjem. Padla je celo trditev, da bo južna Koreja napovedala Indiji vojno. Večna posvetovanja na Koreji Posebni odposlanec državnega tajništva in predsednika Eisen-howerja Walter Robertson nadaljuje na Koreji svoja pogajanja s predsednikom južne Koreje Rheejem. Teh sestankov je bilo z današnjim že 12. Pozitivnega uspeha še ni. Kitajski in severno korejski komunisti nadaljujejo z napadi na Rheeja, pa tudi na Ameri-kance. Če ne bodo Amerikanci nastopili z vso resnostjo zoper premirje in mir, ki se je smatral že za gotovo stvar, Rhee hoče nastaviti ameriškemu ljudstvu past in komunisti so prepričani, da se Amerikanci ne bodo pustili ujeti vanjo. Usoda vojnih ujetnikov Tiste ujetnike, ki so jih južno Korejci izpustili, so južno Korejci vabili, naj stopijo v njihovo armado, da tako pomagajo vsem Korejcem do realizacije skupnega cilja—zedinjene Koreje. Južno korejski vojni minister pa je na enkrat prepovedal, da bi se ti pobegli vojni ujetniki uvrstili med južno korejsko armado. Trdi se, da je v južno korejski armadi do sedaj kakih 1,600 teh izpuščenih severno korejskih ujetnikov. Stare grožnje— stare trditve Uporni predsednik Rhee nadaljuje svojo grožnjo, da bo južna korejska armada sama nadaljevala borbo za zedinjeno Korejo. Na zavezniški strani se trdi, da južna korejska armada sama zase ni sposobna kakih večjih vojnih operacij brez tuje pomoči. Obenem pa, da se bo premirje podpisalo tudi brez podpisa južnih Korejcev. * Današnji položaj na Koreji Danes, v torek, ne bo nadalj-nih posvetovanj med Rheejem in Robertsonom. Pričakujejo se nadaljna navodila iz Washingtona, medtem pa hočejo posamezni ameriški senatorji osebno vplivati na Rheeja, naj sprejme premirje. Indijski predsednik vlade Nehru je na politični konferenci svoje stranke trdil, da postopanje Rheeja na Koreji lahko vodi svet v splošno svetovno vojno. Jutri, v sredo, 7. julija, se se-stanejo obe mirovni delegaciji v Panmunjomu. Sestanek bo verjetno usoden, ker naj se na njem odloči ali se sprejme predlog generala Clarka, da se premirje podpiše tudi proti volji Južnih Korejcev. Dva tisoč Kitajcev napada v silovitem deževju, ki je zajelo Korejo, ameriško linijo na za-padni fronti. Proti navijalcem cen WASHINGTON, 7. julija — Danes se je začelo v trgovinskem odboru spodnje zbornice razpravljanje o vprašanju, zakaj so glavne ameriške petrolej-ske družbe v kratkem času dvakrat dvignile cene, tako petroleju, kakor tudi plinu. Zagovarjati se morajo znane petrolejske družbe kot Standard Oil Co. in Vacuum Oil Co. ter Petroleum Co. Federalna vlada stoji na stališču, da za dvig cen družbe niso imele nobenega pravega razloga. POPLAVE V INDIJI CALCUTTA, Indija, 6. julija —Tudi vzhodno Indijo so zajele poplave. Mesto Burdwan, ki'ima 70,000 prebivalstva, je močno ogroženo. Pogreb Pogreb pokojnega Matt Horvata se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega doma. Truplo bo položeno v mavzelj na Highland Park pokopališču. Brezposelnost pada Po zadnji statistiki je v Cleve-landu le 4,942" oseb zahtevalo podporo za brezposelnost. Te-kofti enega tedna se je število teh prosilcev znižalo za 400. Večjo zaposlenost je deloma pripisati sezijskemu delu, v glavnem pa velikemu povpraševanju po delovni moči, kakor ga zahteva trenotna gospodarska aktivnost. Cleveland je dosegel v zadnjih dveh letih najnižjo točko brezposelnosti. Danes, 7. julija praznuje železniška družba New York Central stoletnico svojega obstoja. Družba se je ustanovila dne 7. julija 1853 ter je z raznimi operacijami prišla v posest velike-kega železniškega omrežja. Njen delokrog je razširjen danes po 11 zveznih državah, v katerih ima proge v skupni daljavi 10,-700,000 milj. Družba je v svojem razvoju doživela vse spremembe zaostalosti in moderne tehnike, z lokomotivami, ki so bile gnane z lesom in premogom, paro in najnovejšimi Diesel motorji. žrtve 4. julija v nesrečah vsake vrste, največ seveda na cestah in v vodi, je v soboto in nedeljo v zvezi s praznovanjem Četrtega julija umrlo v Ameriki 423 oseb. Prometne nezgode so zahtevale 254 smrti, utopitve 122, ponesreče-nja z letali tri, razne druge nezgode pa 43. Najbolj pretresljiva je bila usoda, ki se je pripetila nekemu 15 let staremu dečku v Beloitu, Wisconsin. Hotel je sam narediti bengalične rakete. Smodnik je eksplodiral in mu odtrgal obe roki pri zapestju. Iz bolnišnice Mr. Joseph Kochevar se je povrnil iz bolnišnice na svoj dom na 19551 Naumann Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje za pismena voščila in obiske. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Iz bolnišnice se je vrnil poznani Mr. Anton Kramer, ki vodi gostilno na 2397 E. 55 St. Sedaj se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu svoje hčere Mrs. Evana Press na 801 E. 154 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske in voščilne karte. Policaj obsojen Clevelandski policaj Wayne P. Neal, katerega je porota spoznala za krivega, da je od razpe-čevalcev mamil sprejemal podkupnino, je dobil od enega do deset let zapora. Neal pa trdi, da je nedolžen in je vložil priziv na višjo inštanco. Sedaj je na svobodi pod $7,500 jamstva. V staro domovino Danes odpotuje z letalom na obisk v staro domovino Mrs. Julia Kamber, lastnica Silver Bar gostilne na 5925 St. Clair Ave. Obiskala bo sorodnike v Trzinu in Ljubljani ter druge kraje po Sloveniji. Odsotna bo dva meseca. Pred odhodom pozdravlja vse prijatelje in znance. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ii ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Montlis—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_!_ For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26tli, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KANADA—NAROD NARODOV (Z obiska v Kanadi) "Ce bi se zgodilo, da bi sovražnik Nemec zasedel britansko otočje, potem bomo bojevali boj do končne zmage iz Kanade ali kateregakoli britanskega dominjona." To so besede Winstona Churchilla, velikega britanskega impe-rialista in predstavnika miselnosti Angležev, iz njegovega prvega govora, ko je v zadnji svetovni vojni postal ministrski predsednik. Churchill je torej imenoval Kanado v prvi sapi za Veliko Britanijo. Kanada da naj bi bila tako-rekoč zemljepisno in narodnostno vzeto namestnica Velike Britanije. Politični in narodnostni predstavniki v raznih kanadskih mestih trdijo, da je Kanada dežela, ki je najbolj pomešana z raznimi narodi. Trdijo celo, da je bolj pomešana kot pa soseda Združene države Severne Amerike. V njej se preliva kri belega, črnega in rumenopoltega plemena. Med belim plemenom Germani, Romani, Slovani. Končno gre, vsaj tako se zdi, le še za vprašanje, katere narodnosti je več. Začeli smo naše vrstice z izjavo Churchilla o Kanadi. Spopolnimo jih z nekaj dejstvi: Kanada naj bo britanska, naj nosi na zunaj in na znotraj angleški pečat. To je tudi uradnaf politika sedanje Kanade. Jezik, domin jonska zastava, način življenja, ki naj se morda drugim narodnostim celo vsili. Te dni so n. pr. otvorili veliko državno šolo v Hamiltonu in jo krstili z imenom britanskega maršala Montgomery. Za svečanosti kronanja britanske kraljice Elizabete II. je kanadska vlada potrošila sorazmerno najmanj toliko denarja, kolikor Velika Britanija. Pravimo, da je treba vzeti stroške sorazmerno vzeto. Tuji narodi izven anglosaksonskega so in niso zaželjeni. Zaželjeni so tisti, ki se po svojem materinem jeziku kmalu prilagodijo angleškemu in njegovi izgovorjavi kot so Nemci in Nizozemci. Posebno postrani gledajo na Italijane. Tudi na nekatere Slovane, posebno na Ukrajince in Poljake, ki radi svoje številčnosti lahko in še vedno zatrjujejo svojo narodnost. Kanada je dežela neizmernega obsega, kakor da nima mej. Kanada je neizrabljena. Kamor pa je v zadnjih dneh stopila kot prva človeška noga bodisi, da je šlo za gozdove ali za pustinje, ali za osrčje zemlje, so raziskovalci naleteli na velike naravne zaklade. Kanada, o tem ni dvoma, ostane velika zakladnica bodočnosti. Toda Kanada ima samo okrog 15 milijonov ljudi. Spričo razsežnosti tega dominjona je naravno težko ugotoviti točno število prebivalstva, posebno ker to prebivalstvo ni samorodno. Zato tudi kanadske statistike operirajo z izrazom "okrog." Računajmo torej s številko 15 milijonov. Ali je to število za Kanado zadostno? Nikakor ne! In zakaj kanadska vlada, razume se v zvezi britansko, na dovoljuje večjega števila novih naseljencev recimo iz Evrope? Odgovor je ta, ker hočejo ohraniti Kanado za bodoče anglosaksonske rodove. Posebno ne dopustijo dostopa v Kanado tistim narodnostim, katerim Kanadčani veliko ne zaupajo. Italija je n. pr. prosila, da bi se naselilo v Kanadi en milijon Italijanov. Minilo je ravno eno leto, ko je Kanada izdala nov naseljeniški zakon in v katerem ni hotela dati kake privilegije narodom, ki jih do sedaj niso imeli. Tudi za Italijo je ostala kvota neizpremenjena kljub vsem intervencijam cerkvenih in svetnih oblasti iz tujine. Kanadska vlada pa je bila po krivdi Italijanov samih zadovoljna, da se ji je nudila prilika, da je celo italijansko kvoto onemogočila. To se je zgodilo lani, ko so prihajali v deželo Italijani, ki niso imeli predpisanih pogojev, pa je kanadska vlada Italijane kratkomalo izprla iz Kanade, vsaj za določeno dobo, dokler se po dolgih pogajanjih ni dovolila predpisana kvota. Ta slučaj ne omenjamo radi Italijanov, ker jih predobro poznamo. Omenjamo ga zato, da tem bolj nazorno sprevidimo, kako kanadska vlada, ki vedno zagotavlja anglosaksonski značaj Kanade, hoče porabiti vsako priliko, da se pravice, dane po zakonu, omejijo, samo da je dana priložnost za to! , Angleži so ob po vojni nastalem političnem vprašanju naseljevanja političnih beguncev neradi dovoljevali vstop New Orleans ob izlivu reke Mississsippi je svetovno mes+o evropsko-ameriškega kova Minili so časi, ko marsikateri Američan o New Orleansu v državi Louisana ni vedel drugega, razen da je to mesto ob izlivu reke Mississippi, v Mehiškem zalivu. Časi zapuščenosti in pozablje-nosti, ko sta Sever in Srednji zahod skupaj z Jugom z vsem svojim naravnim bogastvom in duhovnimi tradicijami propadala, so tudi minili. Zdaj govore o New Orleansu samo še mimogrede kot o mestu, kjer sta bila rojena jazz in coctail in od koder sta nastopila zmagoslavno pot po svetu. Zdaj je New Orleans po mestnem področju tretje največje mesto ZDA, drugo največje ameriško pristanišče, ter ena najpomembnejših industrijskih in poslovnih središč, neločljiv sestavni del ameriškega gospodarstva in sploh vsega življenja ZDA. Minili so tudi časi, ko je bogati Sever vlekel za seboj revni Jug. Zdaj gre brez Juga, brez pristanišča New Orleansa pa ne več. V zadnjih desetih, petnajstih letih je nastopil tu preokret. ki ga ni več mogoče potisniti nazaj. Pozabljeni Jug, zanemarjeno veliko mesto ob reki Mississippi hitro napredujeta in vlečeta za seboj gospodarstvo ostale Amerike. Jug, zlasti pa velikansko pristanišče New Orleansa, je postalo za Američane nepogrešljivo. Ko je Napoleon leta 1803 mesto in vse področje Louisiane prodal Združenim državam Amerike za 15,000,000 dolarjev, je bila to kaj lepa kupnina za velik kos močvirja. Zdaj načrpajo v tej ameriški državi za 15,000,000 dolarjev nafte v desetih dneh. New Orleans nima primere samo v Ameriki, marveč tudi ne drugod na svetu. Nima primere po bogastvu svoje žive minulosti, niti po bogastvu prihodnosti. To mesto ima za seboj več kakor katero koli drugo mesto v ZDA. Vendar ima človek v njem občutek, da se življenje v njem šele začenja. Ena najširših in najlepših ulic je Canal Street v New Orleansu. Prvotno je bil speljan po sredini te ceste v pristanišče kanal, ki je mesto večkrat obvaroval hudih poplav. Na obeh straneh kanala sta bili speljani cesti. Potlej so kanal zasuli in Street se je jpremenil v živahno cesto, ki je aekoliko širša od pariškega Champs-Elysees. Ta cesta je zve-';er in ponoči po vsej dolžini eno lamo svetlobno morje. Takšni prizori so celo v Ameriki redki. Skratka, ob izlivu reke Mississippi se razprostira svetovno mesto evropsko-ameriškega kova, ki mu ni para na svetu. New Orleans ni ameriško, pa tudi ne ivropsko mesto. To je mešanica starih tradicij in novega mesta f, vsemi pridobitvami naše dobe. {ma svojo zgodovino, ki živi naprej. Kaj takšnega človek nikjer drugod v Ameriki ne vidi. Razkošje in sijaj v Mehiškem zalivu una na sebi nekaj, česai- nervozni nevrotični Broadway nima in ■je more pridobiti: naravni način življenja, širokopoteznost, mikavnost; za vsem tem pa veli-tansko potencialno in dejansko ■noč. Ob spodnjem toku Mississippi ja, med Nouvelle Orleansom in Eaton Ruogeem se še razprostirajo prastara močvirja s svojevrstnimi sivimi odmrlimi debli louisianske cedre, raz katerih vise odmrle, sivemu prozornemu [ ajčolanu podobne ovijalke. Za tsmi naravnimi zastori zgodovine pa se kopiči velikanska go-podarska sila—svetovno mesto, ki je celo v Ameriki malone ne-nano, ki je v vsakem svojem utripu svetovno mesto s prepletenim življenjem treh kontinentov in kultur: Evrope, ZDA in latinsko-ameriškega kontinenta. Tako ima vzdušje, zrak, včasi dušljiv in soparen, kakor pred nevihto, tropično vroč, na sebi nekaj neopredeljivo opojnega, kakor more imeti le svetovno mesto v pravem pomenu besede. Človek ima občutek; tu je vse možno, kajti tu so si segli v roke deli sveta v resničnem občutku sreče. ^ (Po "Ljudski pravici") Razdvojen kongres WASHINGTON, 7. julija— Danes se je otvorila debata med zastopniki senata in spodnje zbornice o višini ameriške pomoči tujini. Kako je razdvojen kongres, pa tudi Bela hiša v tem vprašanju, kažejo številke. Senat je odobril $5,318,000,000 spodnja zbornica $4,998,000,000, predsednik Eisenhower pa je zahteval $5,474,000,000 kot višino ameriške pomoči tujini. Kako izgladiti te razlike, zato tre-notno gre v kongresu. MED ARGENTINO IN MOSKVO BUENOS AIRES, 6. julija — V Argentini se je mudila posebna trgovska misija Sovjetske zveze, ki se je pogajala z Argentino po novi trgovski pogodbi. Do te je tudi prišlo in izmenjava trgovskih dobrin med obema državama se bo vršila na tale način: Argentina bo dobila iz Rusije pol milijona ton petroleja in 300,000 ton premoga, Rusija pa iz Argentine razne agrarne produkte, zlasti pa volno in kože. NEMCI NA VISOKIH HRIBIH NEW DELHI, Indija, 6. julija —Poroča se, da je nemška visokogorska ekspedicija dosegla vrh gore Nanga Parbat, ki je sedma najvišja gora na svetu in visoka 26,600 čevljev. Poskusi, da se doseže ta vrh, so bili v zadnjih 50 letih brez uspeha, zahtevali pa so 29 smrti. Nemci so na vrh gore zasadih zastavo vzhodno nemške republike. 400,000 HIŠ JE NERABNIH Charles Shattuck iz Los An-gelesa, ki je predsednik ameriške zveze posredovalcev z nepremičninami, pravi, da so v Ameriki stanovanjske razmere tako zanič, da bo treba podreti v mestih na leto najmanj 400,000 hiš in jih nadpmestiti z novimi. Te hiše so namreč neuporabne. NEVIDNA ROKA NAD OTROKOM BUTTE, Mont., 6. julija —V dnevih "piknikov je šla v naravo tudi družina Williama McLeana. Vzela je seboj tudi triletno Patty, ki je med piknikom odšla v neznano smer in prehodila šest milj, ko se je znašla izčrpana v gozdno skalnatem svetu, kjer je prenočila in bila 24 ur prepuščena sama sebi. Končno so jo našli in na srečo ugotovili, da se otroku ni pripetilo ničesar. ZDRAVNIK MED TROJČKI WILLANTIC, Conn., 6. julija —V tukajšnji bolnici so se po presledku 47 let rodili trojčki, ki jih je dobila družina Plourde. Porodu je prisostvoval in pomagal zdravnik, ki je bil sam eden od trojčkov, ki so se v isti bolnici rodili leta 1906. Oh Tihem oceanu Piše: FRANK KERŽE DENAR—SVETA VLADAR? OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI v Novo Zelandijo ali v Avstralijo ter sploh v britanske dominjone. Ali bodo ohranili Kanado za svojo—to je praktično in zgodovinsko vprašanje. Po poreklu anglosaksonska rasa danes ni v večini. Če hoče poangležiti vse novo-naseljence, bo izbirala med tistimi, katerim zaupa in katerim ne zaupa. L.C. Ni je večje igre na svetu, kakor je denar. Denar pomenja baje bogastvo. Ampak bogastvo ima toliko svojih postojank, da nikdar ne veš, kaj je bolj prav. In posebno ne, odkar so prišla v svet nova štetja v bilijonih, ki so nam zmešala vse račune. In to je prišlo tako daleč, da danes ne vemo več, kje smo. Ali hočete dokaza? Kadar govorimo o denarju, si mislimo poleg običajnega drobiža dolarje, petake, desetake, dvajsetake, petdeseteka, stotake in tisočake. Pri malih denarjih je vsak doma. Kadar prideš do tisočaka, je pa že malo več skrivnosti zraven. Bi rekel, da je tri četrtine ljudi na svetu, ki sploh niso nikdar videli tisočaka. In ga najbrž tudi ne bodo. Torej že tisočak je tako nenavaden in skrivnosten, da se ga ljudje kar nekako boje. Je res to velika živina, ki povsod zaleže. Ampak od tisočaka do—milijona je še dolga pot. Ti bi rabij en tisoč tisočakov, da dobiš en milijon. Če bi jih imel in djal v eno skladanico, tedaj bi dobil višino osmih palcev. Ni to bas veliko in kdor ima ohlapen rekelc / dovolj velikimi žepi, bi kar tak zavoj zrinil notri in brez dvoma odšel s smehom na ustih in s skrbjo v srcu. Zakaj denar je vabljiv in si ga želi vsak človek. Posebno pa delavske organizacije, ki pridejo vsak čas s kakim štrajkom za višje plače. Ne zahtevajo dosti—navadno po par centov. Ampak ker jih je veliko, pride konec konca dokaj čedna vsota. Ampak govoriti o milijonih dandanes je že tako starinsko, da se skoro ne izplača odpreti ust. Kaj je to—osem palcev zelenkastega papirja po tisoč dolarjev—pravim: kaj je to v primeri z bilijonom, ki je prišel zadnja leta v javnost sam ne vem odkod. Kaj pa je to zaena živina—bilijon? Mislim, da bi vam najlož-je dopovedal, če vzamem kar navadno mero. Zakaj na štetje bi ne šlo prav hitro in tudi prav gladko ne. Če bi vi hoteli djati bilijon pod mero, kakor smo jo povedali med navadnimi bera-škimi milijoni, to je osem palcev visok kup po tisočakih—kaj mislite, kaj bi dobili pred svoje strmeče oči? Reci ' in beri— šeststo šestdeset čevljev visok kup samih tisočakov. Če se bolj izpoznaš na jarde, ti bom povedal, da jih rabiš 55. Zdaj pa pride najlepše. Kakor veste, so mere na neizrečeno majhne delce, pa tudi na neizrečeno velike. Imamo v znan-stvu' tako majhne delce, da si ne moremo predstavljati tega. In imamo tako velike, da smo prej izgubljeni, kakor pridemo do konca. Ampak to ni tisto, kar mislim pod besedo: najlepše. Nikjer nisem videl tega, kar vam bom povedal in ne verjamem, če bo še kdo za mano, ki bo prišel do "najlepšega." Nikdo ne more trditi, da smo v Ameriki zabiti ljudje. Pa tudi bi ne bilo prav, če bi kdo prišel z dokazi, da so zabiti v Angliji. Zakaj pa? Čakajte, to ni malenkost, zakaj gre se za denar. Piše namreč moj stari prijatelj Webster, h kateremu se zatečem vselej, kadar mi kaj nejasnega pleše po glavi, pravim: piše tako: 'Billion in the United States a thousand millions (1,000,000,-000) in England a million millions." Po naše lepo in čisto prestavljeno—bilijon v Zedinjenih državah je en tisoč milijonov, v Angliji pa milijon milijonov. Če bi hotel to zapisati s številkami, kakor sem zgoraj za naš bilijon, bi bilo tako: ameriški bilijon bi imel številko 1 in devet ničel za-dej, angleški bilijon pa številko 1 in dvanajst ničel za njo. Brez številk bi se reklo: angleški bilijon je tisočkrat večji od ameriškega. Za bilijoni pridejo na vrsto trilijoni, ki jih pa besednjak pripisuje samo Francozom in pravi tako, da je trilijon številka 1 spredaj in za njo dvanajst ničel. Angleški trilijon pa ima poleg številke 1 še osemnajst ničel. Kaj se to pravi? Da so se ljudem zmešale številke, kakor pri babilonskem stolpu jeziki. Kaj bi bilo, če bi Anglija posodila Ameriki bilijon dolarjev, kakor jih ona piše in razume, pa bi dobila vrneno tako, kakor pišemo in razumemo mi? To bi bila tožba, kakoršne ni še videl svet in je ne bo. Ko govorimo o bilijonih, je treba povdariti zmiraj, koliko jih rabijo naše države na leto, da zamorejo shajati. Okrog 70. V samih tisočakih bi to naneslo na 46 tisoč čevljev. Ali z drugimi besedami: sedemdeset bilijonov tisočakov bi napravili tak stolp, ki bi bil več kot trikrat tako visok, kakor je visoka naša najvišja gora na kontinentu—Whitney. Govorim o sedemdesetih bilijonih—kaj pa naš državni dolg, ki znaša danes nad 265 bilijonov in ki nam požre samo v obrestih na leto okoli sedem bilijonov. Ne izplača se, da bi še za ta dolg izračunal, kako visok bi bil tisti stolp. Dovolj je, če povem svoje mnenje—da ne bo nižji. V Ameriki, to se pravi, v naših državah je politika biznis, kakor vse drugo, vštevši ljubezen. Ne bo nikdo trdil, da se ljudje ne ženijo po denarju. To je zašlo celo med naše navadne ljudi. Poznal sem dobro rojaka, ki je dobival nekaj dohodkov in nalagal na čekovni račun. Vi veste, da banka vselej vpiše, koliko je prejela in ob mesecu pa sporoča, kaj je izplačala in koliko je še denarja. Ta rojak je imel dekleta—ne pa ona njega. Bil ji je prereven. Na nekem pikniku pa se je zgodilo, da je rojak izgubil tisto knjižico, ki je izkazovala vsote, naložene na čekovni račun. Dekle je po naključju našlo tisto knjižico, jo na skrivaj pregledovalo in sklenilo na koncu tako, da so tiste vsote hranilni vložki. Torej ni treba drugega, kakor sešteti jih, pa se bo videlo, kako je tisti fant pri denarju. Ker je imel depozit par let, je bilo precej vsot. In skupno sešteto je kazalo že prilično premoženje. Kaj čuda, če se je začela ogrevati zanj—dobiti človeka s takim denarjem pomenja vendar dobro in lahko življenje za njo. In tako je prišlo do tega, da sta se vzela—vse zastran tiste knjižice, ki je izkazovala toliko čednih vsot. In čez nekaj mesecev je pokukala nad plotom— resnica. To vam je bilo razočaranje. In posledica? Ločitev! Naše države niso imele skoro nobenega dolga po prvi svetovni vojni. Vse je prišlo kasneje. Ali je bil potreben dolg? Ne pri nas. Če je bil kdaj kakšen politik dober gospodar, tega ne vem. Lahko je bil—zase. Ampak zaiti v tak dolg. V tako kratkem času in do tolike vsote. Pomislite—v naših državah mora vsak človek delati tretjino vsega časa samo za davke. Pa to gre vedno višje in višje—kdo bi mogel vedeti, kje se bo nehalo. Kaj bi ne bili lahko brez dolga, kakor je postavim poznano mesto v moji bližini—Long Beach? Ni tako majhno mesto — ima nad četrt milijona ljudi; Ima prejemke in izdatke, kakor vsako drugo mesto. Kje najdete v Ameriki mesto, ki bi se ponašalo, da je brez dolga?! Ima sicer nekaj malega, kaj bi rekel—par milijonov dolga na bondih—a je v tistih skladih dovolj denarja, da se bo vse plačalo, kapital in obresti. Odkod je dobilo denar? Od petrolja. Ampak ga dobivajo tudi druga mesta, pa gre vse— kam? V žakelj, ki ga drže politične mašine. V Long Beach so imeli dober in pošten občinski svet, kateri je sklenil, da gredo vsi dobički od petrolja v sklade za poraynavo dolga. Tako ne pobira mesto nobenega denarja za bodoča plačila bondov, kadar bodo zapadli, ker so vsi fondi pokriti že vrsto let. Zanimivo je to, da denar odpira pota na vse mogoče strani tako za posameznika, kakor za skupine. Že stari narodi so imeli pregovor, da z zlatom obložen osel preskoči vsak zid. To je bilo res dolga stoletja—danes pa ni več. Dokaz? Naša Amerika. Ta je dokazala, da ni res, da denar odpira pota na vse strani, res pa je, da jih tudi zapira. Mi imamo velikansko produkcijo v industriji. Izdelamo veliko več kot porabimo. Bi lahko prodali ? Bi, če bi imel svet denar. Drugo je naši pridelki. Veliko sicer rabimo—a veliko več pridelamo, kakor rabimo. Mi imamo take zaloge pšenice in koruze, da ne vemo kam z njo. Prodati ne moremo—porabiti ne moremo—niti spraviti ne moremo. Vlada je napolnila vsa skladišča v naših državah s pšenico, koruzo, ovsem, bombažem itd-Nazadnje so si pomagali s tem, da so napolnili kakih 50 bark,^ ki počivajo nekje v Hudsonu, koder jih nalShko razjeda rjavi-ca. §e vse premalo. Nazadnje so morali vzeti eroplanske postaje, pa še ne bo dovolj. Svet bi rabil hrano—a plačati nima s čim. Zato beremo, kako "velikodušni" so naši politiki, zakaj mala država Pakistan trpi na lakoti in mi smo sklenili, jim podarimo milijon ton pšenice. In kar je glavno—zastonj-Edino na žakljih bo stalo zapisano, da je to dar iz Amerike, če se Tžo kdo zanimal toliko, bo prebral to povest. Je tako: prodajati se ne izplača, ker nima svet s čim plačati. Posojevati se ne izplača, ker nima svet denarja, da bi vračal-Vničevati nam ne kaže, ker bi se svet izgražai, če bi to izvedel-Kamor se obrnemo, od povsod smo lepo vjeti. In kdo drugi naS je zajel kakor naš sloviti—free enterprise. LETO TORNADOV V tekočem letu je razsajalo po raznih krajih Zedinjenih (k"' žav nad 200 večjih in manjših tornadov, mnogo več kot kdaj prej v enakem razdobju. Pretekli teden so v teku treh dni tornadi ubili 234 ljudi v državah Michigan, Ohio, Nebraska in Massachusetts, ranili pa so jih tisoče. Najhuje sta bili prizadeti državi Michigan in Massachusetts; ^ okolici mesta Flint, Mich., P bilo ubitih nad sto ljudi, v okolici mesta Worcester, Mass., 80. Nekateri ljudje ugibajo, d* so za toliko število tornadov odgovorne poskusne razstrelbc atomskih bomb in izstrelkov na P^' stinjah države Nevade. Kongrcs-nik Ray C. Madden iz Indianc zahteva, da kongresni odbor uvede preiskavo, če je kakšna zveza med atomskimi razstrcl-bami in tornadi. Zvezni vremenski urad in komisija za atomska energijo odločno zanikata, da bi imele atomske razstrelbc kakšen vpliv na vremenske razmere. —NEW ERA, glasilo ABZ TOU can be the woman off tho year AM rOK NUmNN#^ I h # © Taft I* *• MTMMT W »WW i«t yaw iMai liMpllaC w afQ M # wl«#!### # W#*" W ENAKOPRAVNOST ' STRAN 3 ODGRINJA SE ZAVESA SOLUNSKEGA PROCESA IZ ZGODOVINE BOGATEGA RUDNIKA 50-LETN1CA BORA v "Novi Evropi" od 21. okto-lira 1922 (na strani 181) je bi ^0 ugotovljeno naslednje: "Pra-vilnik in poslovnik organizacije ponatisnil tudi dr. Oskar Tar-ki je sam bil član društva Zedinjenje ali smrt" v svojem "Novem listu" (Split). G. Tar-^?lia je tudi drugače večkrat pisal o solunskem procesu in se zavzemal za njegovo revizijo." besedam ni kaj dodati, ker ®o resnične. Potrebno pa je zla-sti poudariti dejstvo, da so o so-Hnskem procesu, pa tudi o zdru-26iiju "Zedinjenje ali smrt" pri doslej zelo malo pisali, pa dobro, ako "Nova Evro-zopet prinaša to zadevo na površje. To je razlog, zakaj tu-sedaj ponovno jemljem pero v roke in dvigam svoj glas P^oti kVivici, ki še vpije do neba ki neizogibno zahteva, naj se ^ končno izbrišejo madež in ®raiuota ter iz izdajalstva s če-* ^ Vseh nas bivših članov zdru-"Zedinjenje ali smrt," ^j^vih in živih, obsojenih in ne-obsojenih ter preganjanih, in vr-®®ta čast in poštenost cvetu in " srbske vojske, junakom in l^odoljubom, katerih življenja so tolikokrat v ognju in na očki, ko je šlo za rešitev Srbi-in Ustanovitev velike Jugosla-Priznavam odkrito, da je mnogo laže storiti to, ka- kor Sojini ostalim tovarišem in fatom iz organizacije "Zedinje-ali smrt," ker sem eden iz-onih članov "s preka," iz P^'edvojne Avstroogrske, pa me morejo tožiti in soditi zaradi zaradi česar so tožili in so-Apisa in tovariše. Bil sem ^Mrijski podanik, toda na stra-Srbije, in sem ves čas vojne ^Pel po avstrijskih temnicah in . ^znilnicah, obsojen zaradi vele-povzročene z velikosrb-pr&pagando. Vendar mislim, joiajo tudi*vsi ostali tovariši .®^^ost povedati kar vedo, ker čas, da se že razsvetli solun- t^nosL ' ^islim torej, da imam pravi-dolžnost pisati o solunskem ^''ocesu in o tem, kar je z njim Zvezi. To pravico in dolžnost Vsiljuje—poleg dejstva, da bil od leta 1912 tudi sam ^ organizacije—še dejstvo, da bil brat ustreljenega Apisa tovarišev, kakor tudi brat bratov, ki so ostali živi, pa Vedno trpe zaradi onega pro-^®sa. Toliko za uvod, sedaj pa ^^hajam na zadevo. ^fagutina Dimitrijeviča-Api-sem spoznal 22. aprila 1912 ^ Večerji, ki so jo voditelji fuženja "Zedinjenje ali smrt" ^^U'edili v Beogradu v mali dvo-hotela "Moskva" voditeljem ^ ®ta zagrebške akademske mla- sa Večerjo so priredili, da bi ^ seznanili z voditelji mladin in da bi se videlo, ali so med JiRii taki, ki bi jih mogli spre-^ti v združenje "Zedinjenje ali M To je bil moj prvi in zad-J' sestanek s pokojnim Dragu-lom Dimitrijevičem-Apisom. q^Oi kasneje sem se vračal v , Uo, večkrat, zlasti v času bal-^®-Uske vojne, toda "Apisa" ni-več videl,—bil je vedno na Položaju, na fronti ali na delu v °tranjosti ali v Stari Srbiji. Generalštabni polkovnik Dra-Utin Dimitrijevio je bil impo-^^(itna postava: tedaj je bil star let, visok, plečat, krepak, pri-brkov, ostrega pogleda, , ki je na prvi pogled osva-pridobival. Načitan, sve- tlovek 3al tovi kulture, z znanjem več je- ^'kov 30 bil finih manir,—koz- spoilt. Idealen, energičen in ^^vdušen patriot, človek malo rojon revolucionar, ^struktiven element, eden iz-■ ^ "Največjih nacionalnih bor- cev predvojne Srbije in eden iz-.'^^jvečjih ljudi, kar jih je dala in imela v tem sto-JU. To jo bil predvsem človek ki ni poznal zaprek, izvr- sten organizator in agitator, človek, ki je dal za stvar državne in narodne enotnosti in zedinje-nja vse in je tudi vse žrtvoval, tudi samega sebe. Kaj se ima Srbija njemu zahvaliti, bodo šele bodoči naraščaji ugotovili. Dragutin Dimitrijevič-Apis je bil glavni vodja zarotnikov proti Obrenovičem Organiziral je zaroto od 29. maja 1903 ter na čelu zarotnikov vdrl v dvor. Te krvave noči, ko sta bila ubita kralj Aleksander in kraljica Draga, je bil tudi Dragutin Dimitrijevič-Apis prepeljan v bolnišnico, hudo ranjen na prsih. Ko je rešil Srbija tiranov, se ni zadovoljil s tem ter ji je iskal rešitelja in ga našel v osebnosti Petra Karadjordje-viča, ki ga je iz pregnanstva pripeljal naravnost na prestol. V vrsti let, vedno ob strani Petra Karadjordjeviča, je zastavljal vse svoje sile, da bi dvignil majhno Srbijo in jo pripravil za veliko dejanje državnega in narodnega zedinjenja. Aktiven in smel, kakršen je bil, je imel vidno in pomembno vlogo v vseh večjih dogodkih predvojne Srbije, ne da bi iskal zase časti in hvale. Bil je duša in vodja, organizator nacionalno-revolucionarnega gibanja, ki je imel stalno v mislih ne samo svojo Srbijo, temveč tudi vse ostale kraje, v katerih je živelo nase ljudstvo v tujem suženjstvu. Leta 1912, ko je Srbija maščevala Kosovo in Slivnico, je bil Apis tisti, ki je priganjal vlado k velikim odločitvam. Člani združenja "Zedinjenje ali smrt" so bili med osvobodilno vojno v prvih vrstah, prvi med prvimi, ter so na bojišču pustili mnogi izmed njih svoje življenje, med drugimi Ljuba Jova-novič-Cupa, major Milan Vasič in toliki drugi. Pred samim začetkom oborožene akcije je Apis obiskal Staro Srbijo in Makedonijo, da bi pregledal in pripravil teren. In ko je bilo Kosovo maščevano, Apis in tovariši niso mirovali, temveč so delali, da bi bila maščevana tudi druga Kosova, pa so se zato postavili' na čelo nacionalno-revolucional-nega gibanja tako v Srbiji kakor tudi med Jugoslovani v Avstro-ogrski. Apis je bil prvi med vsemi, bil je vojak in politik, obenem pa Garibaldi in Mazzini jugoslovanske vojne za osvoboditev. Njegov konec, tragični konec, je vsem dobro znan. Vojaški državni tožilec je na pobudo političnih in vojaških činiteljev vložil 15. marca 1915 v Solunu proti Dragutinu Dimi trijeviču-Apisu in 9 drugim prvakom združenja "Zedinjenje ali smrt," ki so bili v pritvoru, tožbo zaradi dozdevnega atentata na tedanjega prestolonaslednika in zaradi namere, da bi ubili predsednika vlade Nikolo Pasiva od- stranili vladavino in pravni red z dinastijo Karadjordjevičev na čelu države ter namesto ustav-no-parlamentarne monar hije uvedli režim, v katerem bi imelo najvišjo oblast v državi 10 do 15 ljudi, ki bi se naslanjali na vojaško organizacijo itd., kakor tudi zaradi tega, ker so bili člani organizacije "Zedinjenja ali smrt," ki je bila na videz in po nazivu patriotična, katere pravi smoter, torej obtoženih in njenih članov, pa je bil prevratni-ški. To je bila v glavnem težka obtožba, ki je metala na te junake in rodoljube žig izdajstva, prevratništva in sramote. Solunski proces se je začel 29. marca 1917 in je trajal do 20. maja istega leta. Da bi podprli svojo lažno obtožbo, so se poslužili vseh sredstev. Pred samim začetkom procesa so zamenjali vse dotedanje oficirje-sodnike nižjega in višjega vojaškega sodišča ter postavili nove, ki so bili kasneje odlikovani z generalskim činom. Ko se govori o solunskem procesu, je treba ugotoviti in poudariti zlasti naslednja dejstva: 1. da so bili obtoženi toženi in pripeljani pred sodišče za dejanje po neki točki kazenskega zakonika, da pa je med razpravo državn itožilec predlbžil novo tožbo za dejanje po neki drugi točki in da je sodišče obsodilo na smrt štiri ljudi, ki jih državni tožilec v svoji obtožbi niti ni obtožil za dejanje, zaradi katerega so bili obsojeni; 2. da je bil izpremenjen datum dozdevnega atentata na prestolonaslednika in ugotovljen 29. avgust kot dan atentata, medtem ko je bil policijski pregled na terenu izvršen šele 30. marca 1917; 3. da tedanji minister za notranje zadeve (Ljuba Jovanono-vič) ni hotel izročiti sodišču poročila francoskih policistov, češ "da je nepotrebno za sodno razpravo." Ti francoski policisti pa so bili glavne priče za atentat, ker so na sam dan atentata v drugem avtomobilu, v oddaljenosti 200 do 300 m, spremljali in sledili avtomobilu prestolonaslednika ; (Po "Slovenskem poročevalcu") (Dalje prihodnjič) ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-slov kakor i>ešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite c» sto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej. Zavedni Slovenci podpirajo slovensko časopisje, zato agitirajte pri svojih znancih, naj se naročijo na Enakopravnost ki vsaki dan prinaša novice svetovnih dogodkov in domače vesti iz naših slovenskih naselbin' ENAKOPRAVNOST SLOVENSKI DNEVNIK 6231 St. Clair Ave. CLEVELAND 3, OHIO HE I-5311 Minule dni je rudnik bakra v Boru v Srbiji praznoval svojo petdesetletnico. Začetki borske-ga rudnika segajo v prva leta dvajsetega stoletja. Na spomlad 1. 1902 je prišel v zaostalo vas Bor češki inženir Šistek po nalogu beograjskega industrijalca Džordža Vajferta. Brez uspeha je prekopaval hrib Čoka Dulkan pri Boru. Naslednje leto je spet prišel v Bor in nadaljeval z raziskovanji. Najel je tudi precej delavcev. Delali so v dveh izmenah. Kopali so in zopet kopali. Inž. šistek je zaradi neuspeha že nameraval opustiti iskanje bakra in zlata po hribu Čoka Dulkan. Z iskanjem je nameraval začeti drugje. Delavci dnevne izmene so že prenehali z delom in niso niti slutili, da so čisto blizu rude. V nočni izmeni istega dne pa je prišel na delo Pavle Meždinovič; odšel je v rov sam in se ni menil za obvestilo, da so dela ustavljena. Ob prvih udarcih s krampom je zadel na nekaj trdega, kmalu je skopal prve kepe bakrene rude. Z njo je stekel ves vesel ven k inženirju, ki sprva kar ni mogel verjeti, da so se res dokopali do bakra. Odkritje bakrene rude so nato slavili v vaški gostilni vso noč do ranega jutra. Takšen je bil začetek borskega rudnika. Hriba Čoka Dukan danes ni več. Rudar Pavle Meždinovič pa še vedno živi. Borski rudniki bakra so doživeli velik vzpon v letih pred prvo svetovno vojno. Medtem ko je znašala 1. 1906 proizvodnja surovega bakra okoli 1220 ton, se je že 1. 1912 povzpela ha 7600 ton. Po tridesetih letih obstoja borskih rudnikov, to je od leta 1933 dalje je znašala proizvodnja surovega bakra povprečno okoli 40,000 ton letno. V teh letih je bilo delovno ljudstvo Jugoslavije oškodovano za ogromna materialna sredstva, s katerimi se je okoriščala francoska družba, ki je začela izkoriščati bor-ske rudnike 14. julija leta 1904. Francoska uprava borskih rudnikov je prenehala le za časa okupacije Srbije med prvo svetovno vojno, ko so Nemci eksploatirali rudnik. Bakrena ruda iz borskih rudnikov vsebuje od 0.2 do 0.9%, oziroma od 6 do 8% bakra; najbogatejša ruda pa vsebuje tudi do 40% bakra. Bakrena ruda iz borskih rudnikov vsebuje razen tega tu di precej srebra in zlata in sicer dobimo pri eni toni rafinira-nega bakra od 96 do 120 gramov zlata ter od 24 do 306 gramov srebra. < Borski rudniki so bili dolga leta brez elektrolize bakra, ki so ga nekontrolirano predelovali v tujini. To je razumljivo zlasti spričo velike vsebnosti zlata in srebra, ki ju dobimo v bakreni rudi iz Bora. Narodna banka stare Jugoslavije je imela z upravo borskih rudnikov sporazum, na osnovi katerega je dobila letno 1200 kg zlata po uradnih ce nah. Približno dvakrat toliko zlata pa si je poleg drugih ogromnih dobičkov nemoteno prisvajal tuji kapital. Prvo elektrolizo bakra so začeli graditi v Boru jeseni leta 1936. Njena proizvodnja je znašala približno 14,-000 ton elektrolitičnega bakra letno. Na Dan vstaje 7. julija predlanskim so tuje eksploata-cije osvobojeni borski rudniki dobili novo elektrolizo, katere zmogljivost znaša okoli 38,000 ton elektrolitičnega bakra. Nova elektroliza je omogočila razen povečane domače proizvodnje zlata in srebra predelovanje vse bakrene rude, ki jo nakopljejb v teh rudnikih. Medtem ko je znašala proizvodnja elektrolitičnega bakra leta 1939 12,463 ton, je znašala že lani 21,390 ton. Letošnji izgledi so še boljši in mirno lahko predvidevamo povečanje proizvodnje elektrolitičnega bakra za nadaljnjih nekaj tisoč ton. (Po "Slovenskem poročevalcu") ZAVAROVALNINO prod Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti CRN SNEG NA ALJASKI Ko so turisti v pogorju Circe City na Aljaski prvikrat zagledali črn sneg so prvi hip mislili, da gre za optično prevaro. Kmalu pa se je pokazalo, da imajo pred seboj pravi sneg, katerega prvotna bela barva se je spremenila. Naravoslovci so se zanimali za ta čudni pojav in prišli do presenetljivega spoznanja, da je treba črno barvo snega pripisati drobnim črnim črvičkom, ki so se v njem vgnezdili. Na gorskih grebenih je na milijarde teh malone mikroskopsko majhnih živalic. črvički žive v snegu, ki je edino njihovo bivališče. Človeško cko jih vidi samo pod mikroskopom. Nekateri teh črvičkov so dolgi tudi po več milimetrov, so pa izjema. Primerjali bi jih lahko z našo muho enodnevnico. Žive namreč samo 24 ur. Ko posije sonce na snežno odejo gorskih grebenov, jih izvabi iz snega, da začno laziti po njem in da se njegova barva spremeni. Ko pa temperatura pade, se spet zarijejo v sneg, da se zavarujejo pred mrazom. NAPRODAJ Grocerijo in mesenico z LICENCO C 2 SE PRODA. Na 1209 Norwood Rd. Ima popolno opremo vredno $6,500 in za več kot za $1,200 zaloge. Velika trgovina; se dobi "lease." Mesečna najemnina $85, vkljuCivši gorkota in dve garaži. Obratuje nad 40 let. Ker lastnik želi hitro prodati, je cena samo $3,800. Pokličite KE 1-1934 Ako si želite prihraniti čas in precej denarja, vam priporočam, da si izberete in naročite za bodočo zimo NAJNOVEJŠE MODE KOŽUH (FUR COAT) ali čisto VOLNENO STERLING SUKNJO ali SUIT, mere 8 do 18 ali 8 1/2 do 26 1/2, sedaj DIREKTNO IZ TOVARNE po nižnjih cenah kakor na kateri razprodaji. Oglasite se ali me pokličite za čas, da vas peljem naravnost v tovarno. Vam se priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON RD., EN 1-3426 ALI KASUATE? Pri nas imamo izborno idravilo. da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 LEPO OPREMLJENO SOBO Se odda v najem poštenemu Slovencu. v prijazni okolici. Vpraša se na 1110 East 72nd Si., EN 1-8254 V NAJEM SPALNO SOBO s kuhinjo—opremljeno—se odda V najem poštenemu moškemu ali ženski. Ima prost vhod in svojo kopalnico. Pokličite EX 1-1259 DELO DOBIJO MOŠKI TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. PRENAVUANJE KUHINJSKIH STOLOV Prenovimo kuhinjske stole iz kroma, kakršnegakoli stila, z Duran plastiko vaše izbere izmed 10 splošno znanih barv. 95c za vsak sedež — $1.95 za zgornji del Da, te cene vključujejo njaterijal in delo. Odprto dnevno od 8.30 zjutraj do 8. zv. TWO VETS REUPHOLSTERING CO. 5246 SUPERIOR AVE.. EX 1-9633 Mary A. Svetek 478 E. 152 St. - KE 1-3177 POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPL DOSTOJANSTVENI Ambularčna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli In po vsaki ceni. 1 % ^IN HISTORY^ "'kp'r _________ # FIRST HOUSEHOLD UTENSIL") Some prehistoric genius first smeared moist clay inside a woven basket, so he could carry water.; Later someone observed that the clay-smeared baskets became hard when placed in the campfire. Eventually primitive man learned that h# could make pots and jars direct-' ly from the clay. Fragments of, these utensils are perhaps the old-] est surviving evidence of civiliza^ tion. y , , , _ FIRST MAP V_ I The Oldest known maps date backVC some 2500 years before Christ. They are drawn upon clay tablets. The old cartographers were pretty far off base on world geography, but not on local geography. For example, the map of the city of Nippur, \ shown at right, was actually used !►-by modern archeologists to guide ^their excavations./ Ul Jic FIRST SEWER PIPE The earliest sewer pipe was con-' structed by knocking the ends out of pottery jars and jointing them in a continuous line. But about 5,000 years ago, plumbers in the Middle East began using clay pipe fashioned explicitly for sewers. Some of those old sewers are still ijitact today. CLAY HAS BEEN USED BY MAN SINCE TIME BEGAN Ehown above are some "notable firsts" reported by The Sanitary Engineering Committee. Because clay pipe is ageless and rosisU all acids and other caustic wastes, it is recognized as the on« material that provides all the qualities necessary to satisfy the exacting demands of sanitary structures. Moder« sanitary systems constructed of clay pipe play an everyday role as guardian of the health of the people. They are one of the city s lifelines carrying away deadly wastes. Public health IS .America's first line of defence. STRAN« ENAKOPRAVNOST JANEZ JALEN Trop brez zvoncev POVEST (Nadaljevanje) Radoveden, kaj je tako nenavadno vznemirilo divjad, je dvignil daljnogled k očem. Videl je, kako je stara koza sunila z glavo v sredo tropa slabo odrašče-nega mladiča, ki se je držal ob strani. Sama se je pa vzpela na zadnje noge in pričela sunkovito zamahovati z roglji. Prav isto so storili tudi vsi drugi odrasli gamsi. S stegnjenimi nogami in z razkrešenimi kremplji se je pognal v gamse orel. Udarjal je z mogočnimi perutnicami po tropu, ki pa se pod udarci ni hotel razkropiti. Odnehati je moral orel. Široko je zakrožil nad divjačino in se kmalu spet kakor izstreljena puščica pognal v trop. Tudi to pot ni uspel. Še tretjič je poskusil in bil najbrž sam ranjen; perje je odletelo od njega. Dvignil se je visoko pod nebo, kakor bi se hotel čim bolj ogniti ostrim gamsovim rog-Ijem, in se odpeljal prek Komar-če proti Bogatinu. Gamsi so še dolgo stali tesno stisnjeni za Debelo skalo. Niso se zanesli, da je sovražnik že res odletel. Nazadnje so pa v divjem diru zdrveli po strmini navzdol in se skrili v gosto zaraščenem ruševju. Peter se ni mogel premagati. Šel je pogledat na kraj spopada. Ni mu bilo žal. Našel je dolgo ork)VO pero, ki se pa za klobukom nič kaj prida ni ujemalo s krivcem. Peter se je spomnil, da ,bo o orlu le treba sporočiti V,encelj-nu. Pritaknila se mu je pa čudna misel, da tisti, ki je zgoraj, kaj malo tvega, če napade onega, ki je spodaj. Če uspe, uspe. Če ne, pa odleti, kakor je orel. Gams pa ostane navezan na zemljo, pa čeprav spleza na vrh Triglava. Če je Hrubečka premotil Jerco, jo pač je: "Kaj mu pa morem! Nič. Kvečjemu kruh lahko izgubim. Toliko pa Tkalče-va vredna ni, če je taka." Da pa on in Jerca prav za prav še nič dogovorjena nista bila, se pa ni spomnil. Peter se ni mislil vračati čez Komarčo, pa ga je kar nekaj vleklo v smer, v katero je odletel orel. Počasi se jo nameril proti Črnemu jezeru. Zašel je v žamete in si je moral navezati krplje. Hoja ga je utrujala. Sledovi divjadi pa so vse njegove misli priklenili nase. Pomol na vrhu Komarče je bil kopen. Veter in sonce sta osušila tudi že porjavelo travo. Peter je sedel in se zleknil, da je skoraj ležal. Razgledal se je v globino pod seboj, na senožeti v Ukancu in na konec jezera. Mogočno je bobnel niže doli v skalah od talečega se snega narasli slap Savice. Petra je grelo zgodnje pomladansko sonce. Lotevala se ga je lenivost. Hotelo se mu je zadremati, pa je blisnil zajček mimo njegovih oči, kakor bi se bil odbil sončni žarek od ogledalca. Kljub dokajšnji daljavi je Petrovo oko hitro spazilo na oni strani jezera postavo žandarja. Bajonet se mu je bil zasvetlikal. Slutil je, da je Kranberger, ugotoviti pa tudi z daljnogledom ni mogel. "O hudirja," se je zdajci začudil Peter. Kar svojim očem ni mogel verjeti, pa je bilo le res. Iz Pršivce proti Orlišču je letel orel. V kljunu je pa nesel suho vejo. Peter se je tesno pritisnil k zemlji in se niti ganiti ni upal, da bi ga ostrogledi ptič ne opazil. Sledil mu je samo z očmi in še te je na pol priprl. Orel je obstal v previsnih skalah nad Savico. Nad dve uri je Peter z vrha Komarče opazoval, kako sta orla znašala gnezdo v Orlišče. Razločil je orla od orlice. Vedel je iz knjig, da je samica za spoznanje večja kakor samec. Pozabil je na vse drugo na svetu, tudi na Jerco in Kranbergerja, in bi se ne bil še naveličal, da ga ni pričelo mraziti. Navezal si je dereze in odšel po strmini navzdol. Pri Bitenčevem znamenčku se je ustavil. Oskrbeli so ga bili v spomin ponesrečenemu tovarišu lovci. Matevž je bil naslikan v dnu snežnega plazu. Iz rane na obrazu mu je tekla kri. Poleg njega je ležala puška. Iz cevi se je še kadil dim smodnika. Napis je pa pripovedoval, kdaj se je rajni lovec rodil in kdaj ga je naglo in neprivedeno doletela smrt. In je prosil, naj kristjan, ki mimo gre, zmoli za rajnega očenaš. Žive pa je svaril: "V gore greš, če se vrneš, pa ne veš. Kako, da kar nikoli ne pomisliš, kaj te utegne doletfeti?" Peter je pomolil za pokojnega, se pokrižal in odšel po ozki stezi v dolino. Ob strugi Savice se je ustavil. V tolmunu so se postrvi poganjale za hrano. Orlov v višavi pa ni več opazil. Odletela sta najbrž na popoldanski lov. Morebiti pa sta opazila njega in njegovo puško in sta se bala izdati svoje gnezdišče. Za krajem na sončni strani je prezimljala srnjad. Mraz in zmrzlina sta jo precej stiskala. Najhujše pomanjkanje pa je že prestala. Saj je leska odgnala že obranke. Počasi in proti vetru se je Peter bližal srnjadinemu zatočišču, trdno uverjen, da se mu bo posrečilo videti živad. Najbolj je bil radoveden na srno z dvema smjačkoma. Naenkrat je obstal kakor pribit. Namrščil je obraz in se zagledal v pripognjeno mlado bukev, kakor bi jo hotel z očmi odlomiti. Popadla ga je jeza in kri mu je bušila v glavo. Opazil je bil srnjadi nastavljeno zanko, ki vzdigne ujeto žival od tal, da pogine v silnih mukah, če ji ni zadrgnilo vratu. Take zadrge se tudi otrok več ne reši, če ga prime. Še odraslemu utegne biti nevarna. Peter je pomislil, da bi se bil skoraj sam ujel, in je kar zaškripal z zobmi. Zamikalo ga je, da bi se skril in čakal, kdo pride pogledat, če se je kaj ujelo. Pa mu je hrana že pošla in tudi oblečen ni bil, da bi mogel prebiti noč na prostem. Ni mu kazalo drugače, kakor da je zanko snel in pogledal vsenaokrog, če je še kje nastavljeno. Še dve zanki je dobil. Pri drugi je v razmočeni prsti opazil sled moškega čevlja. Natančno je pregledal odtis, ga premeril in preštel žeblje in si zapomnil celo oblike posamezne glavice. "Če te sedaj to pot ne morem, te pa zalotim drugič, kdor koli si," je lovec togot-no stisnil pesti. "Morebiti te pa sreča pamet in ti bo dovolj današnjega svarila, ko sem ti zanke pobral. Pa ne verjamem." Za srnjadjo Peter ni utegnil več oprezovati. Sicer pa se je gotovo umaknila iz zaklonišč, ko je šaril naokrog. Spravil je zanke v oprtnik in se vrnil na raz-voženo pot. Jezero je na rahlo trepetalo v vetru. Ob izlivu Savice je ribarila jata rac. Peter se jim je tako približal, da bi bil lahko streljal, pa ni imel čolna pri roki, da bi mogel plen tudi pobrati. Da bi pa zaplaval v ledeno mrzlo vodo: "Naka!" Rajši ves dan nič ne je. Pod cerkvijo pri Svetem Duhu je sredi poti spet obstal, tako naglo, kakor bi bil zagledal gada pred seboj. V na pol trdem snegu je opazil sled istega čevlja kakor pri zanki v Ukancu. Sklonil se je in gledal in meril in se trdno prepričal, da se ne moti. Kakor se mu prej ni nikamor mudilo, se je sedaj bolj podvizal. Bal se je, da bi mu vozovi in živina, ki jo bodo pod noč gonili napajat, ne zbrisala sledi. Do Svetega Janeza je skoraj pritekel. Neznansko je bil radoveden, če bo sled zavila na most ali v Spodnjo dolino. Precej se je zamudil, preden je dognal pravo. Zazdelo se mu je, da je podoben psu, pred katerim je zajec napravil najbolj zavito zanko, potem pa daleč odskočil in svojemu zasledovalcu ušel iz sledi. Privoz in lesene mostnice so bile kopne in le s težarvo je svojega zasledovanca presledil še na most. V snegu na senčni strani Vrtovina pa nikjer več ni mogel opaziti odtisa znanega podplata. Dvakrat se je vrnil nazaj, preden se je spreumel, da je tisti, ki ga išče, res prišel na most, se naslonil na ograjo in se najbrž razgledal po jezeru, da se je potem vrnil po prejšnji poti in zavil v Spodnjo dolino. Zaslutil je, da hodi najbrž po Kranbergerjevi sledi. Saj, seveda. Kako da se ni takoj domislil. Čevelj, ki ga sledi, ni bil nako-van v Bohinju. Da bi pa žandar nastavljal divjačini: "Naka!" Ni mogel verjeti, še manj pa si je znal razložiti sled. Postal je na mostu in si prižgal čedro: "Nič!" Nejevoljen sam nase je udaril s pestjo po ograji: "Čeprav sem počitka potreben, pojdem po sledi, dokler ne doženem uganke do konca." Hodil počasi in preudarno, da bi se spet kam ne zaletel. Na polju je sled vodila v krčmo. Spil je požirek žganja in zvedel, da je bil vse popoldne edini gost pred njim Kranberger. Ob sončnem zahodu je videl zadnji odtis žandarjevega škornja pred pragom orožniške postaje. Potajil se je, kakor bi bil samo slučajno prišel mimo. Za angelovo češče-nje kasneje je pa že potrkal na vrata Venceljnove sobe. "Noter!" se je oglasil Hrubečka, hkrati pa je znotraj zarenčal tudi jazbečar Črt, pa se je koj umiril, ko je Peter odprl vrata. Vencelj se je utrujenemu lovcu začudil, da bi mu bil kmalu pozabil odzdraviti. Hkrati ga je zaskrbelo, če se ni dogodila spet kakšna nesreča. Povabil je Petra, naj sede. Natočil mu je brin-jevca in ponudil tobaka; "Tak, si le po dolgem času spet prišel k meni!" Peter je začutil v Venceljno-vih besedah grajo, pa ni spremenil obraza. Pokazal je na pero za klobukom: "Zavoljo orlov sem prišel in pa zavoljo zank." Položil je vse tri strune tia klop. Kakor bi bil odsekal, je bilo konec nesporazumijenja. Skrb za divjačino je razpredla odkritosrčen tovariški razgovor. Da Peter orlov ne bo streljal, sta se domenila. In na zankarja naj skrbno pazi. Glede žandarja bo pa že Vencelj pozvedel. Pogovor se je iztekel in v sobi je postalo mračno. Peter je vstal in hotel oditi, pa ga je Vencelj prijel za roko in mu pogledal naravnost v oči. "Peter! Zakaj te zadnje čase ni bilo nič k meni? Celo izogibal si se me." Peter je umaknil pogled: "Nikar ne zamerite, če se vam je zdelo kaj narobe." Vencelj je zrasel: "Narobe, narobe! Tebi ni bilo nekaj prav. Zavoljo Jerce. Pa me napak sodiš." "Le vi mene premalo poznate," je ugovarjal Peter: "Za dekletom, ki rajši drugega vidi, ne bom nikoli silil. Predobro vem, da se ljubezen ne da izprositi, še manj pa izsiliti." Venceljnu se je obraz pomračil. Odmaknil se je od Petra in pogledal po sobi naokrog, kakor bi lovil misel, ki mu je pravkar ušla. In ko jo je ujel, je dvomil, ali naj bi jo zaupal poštenemu bohinjskemu lovcu ali ne. Zave- del se je, da je fantu na Staretovi svatbi prizadejal krivico. Ne namenoma, pač pa iz razposajenosti. Peter niti ne taji ne, da Jerco rad vidi. Jerca pa ima lovca še bolj rada, samo pokazati se boji, ko se v planinah tako rado kaj narobe naredi. Dvoje poštenih src se išče. Le kaj se je bilo treba njemu vtikati vmes. Pa prav njemu. Kakor bi sam ne bil dovolj bridkega skusil. Odvrgel je vse pomisleke in spet stopil k Petru, ne več kakor k človeku, ki je od njega odvisen, pač pa kakor k prijatelju: "Peter! Kako prav si povedal, da ljubezni ne moreš ne preprositi, še manj pa izsiliti. Jaz mlad tega nisem vedel. Preveč sem vase zaupal. Zato me pa tepe. Heda me ni vzela iz srca; zavoljo službe me je. Pa še naše vere in naše krvi ni bila. Sedaj živi z drugim. Prav tako obleko nosi kakor Kranberger, le da je za par zvezd višji." "Kaaaj?" se je začudil Peter. "Vi da ste oženjeni?" "Pa nikomur ne pravi. Tebi prav gotovo nikoli ne bom pretekel pota, najmanj pa pri Jer-ci." "Napak sem vas sodil," se je Peter opravičil. "Me je redko kdo v življenju COOKIES ENRICHED WITH SOY FLOUR ROOKIES have been a popular ^ item in the human diet since man started preparing his food, yet the search for new ingredients to give nutrition and exciting flavors and tastes goes on continuously. Today there is much food value in many varieties of cookies which use soy flour as an added protein ingredient. Experimental kitchens in many sections of the country, states the Soya Food Research Council of Washington, D. C., are improving the nutritional quality of cookies, cakes, pies, oreaa, rolls anS OUR MnmB tlTTIR SCHOOLS BtTllO A STRONCiR AMERICA zakona, deloma v svojih piramidah, v svoji sfingi ter neštetih mumijah in drugih izkopaninah. Znanstveniki pravijo, da»so bile egiptovske piramide, ki so služila kot ogromne grobnice egiptovskim vladarjem ali faraonom, zgrajene 3,000 let pred našim štetjem; sfinga, da je bila zgrajena leta 2,900 pred našim štetjem. V vsej tej dolgi dobi je imel Egipt monarhistično obliko vlade pod raznimi dinastijami m zavojevalci. Po več kot pet tisoč letih pa je ta starodavna dežela privzela republiško obliko vlade. V zadnjih 50 letih smo videli zaton dolge vrste kraljevin, cesarstev in monarhij ene ali druge vrste. Morda dočakamo čas, ko bodo kraljevine in monarhije samo še v knjigah zgodovine m na starih zemljevidih. —NEW ERA. glasilo CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 HELP WANTED COUPL^ COUPLE to care for Rooming House. Must be sober and pendable. 2 room living quar LAwndale 1-356® between 6-9 P- REAL ESTATE FOR SALE k GAGE PARK — Neat 6 room tage, sided; enclosed rear porc^ attic; extra toliet and room " basement; 37% foot lot; douD and single garages. Near schoo • churches, transportation shopping. Best offer. Call own®; PRospect SEE THIS TODAY!!! — NAPEB; VILLE — 31/2 Acre Farm. fortably cozy 5 room home. from heart of town and do®® o State Highway 34, N. '^■„^00 & Bus transport. Price -Call owner, SEeley 3-9743, write J. Rajacic, 1724 S. ' Chicago. ___ TWO FLAT FRAME — Five six rooms; stove heat; full »a ment; 2 car gafage. Near ^ theran and Catholic churc" , and public schools. Elevated a CTA bus . transportation. » $12,000. Call owner, BItterswee 8-3658 — 1710 HendersOP' Chicago, 111. WANTED TO RENT RESPONSIBLE Railroad ployee, wife, 2 well behav boys 11 and 13. Good locati"" West or S.W. Moderate rental-Museum 4-627® MUST VACATE FOR OWNEB^ Family - 3 Responsible 8 year school boy, need 2-3 room unfurnished apartme"' Prefer S.W. Moderate renta'-Will decorate. , CRawford 7-0l RESPONSIBLE Doctor, wife, oi^ child, need 4-5 room, 2 ^edroo unfurnished apartment, location near Hines Hospit^ • Moderate rental. „ Fillmore 3-491'' FEMALE HELP WANT0) Transformer Co. Has Several Desirable Openings in its Factory for WOMEN LIGHT BENCH WORK Excellent working conditions Apply ELECTRICAL WINDINGS 2015 N. Kolmar Ave. HELP WANTED MALE EXCELLENT JOB OPPORTUNITIES — URGENTLY NEEDED! CHASSIS MECHANICS AND TRUCK BODY WORKERS MUST BE EXPERIENCED—A-1. TOP WAGES TO TOP MEN. Day shift. Overtime available. Employee benefits. Clean shop-Best working conditions. Steady year around work. Apply today' BARTLETT TRAILER CORP. 3051 SOUTH ASHLAND AVENUE