D o p i s i. Sv. Jurij ob Sčavnici. (Predavanje o čebeloreji.) Povabilu k predavanju so se odzvali dne 24. maja naši čebelarji, posebno pa tudi mladeniči, zelo mnogoStevilno. PriSli so tudi iz sosednih župnij n. pr. od Negove, od Sv. Benedikta, od Sv. Križa. To je veselo znamenje, da se je treba za čebelorejo vendar bolj zanimati in svoje lastne izkušnje podpirati, kolikor mogoče z nasveti umnega predavanja. Gosp. Jurančič pa je tudi predaval umljivo in prikupljivo. Obdelal je seveda le naivažuejse točke o čebeloreji, kolikor je pripuščal čas. Omenil je umetne roje, preseljevanje in roparijo čebel. Naravni roji so najboljši. Kjer pa narava odreče, tam si moramo pomagati na umeten način. Odvisno je vse od lepega vremena. Da se umetno rojenje posreči, mora biti rodovitna matica, veliko letajočih čebel in trotov, kar je znamenje rojenja. Imeti mora čebelar dobro zavarovan panj in obilo živeža za čebele. Umetno rojenje se mora glede časa in lepega vremena popolnoma uravnati po naravnem rojenju. Načinov je več. Prvi je ta, da se staremu panju vzame 8—10.000 čebel, ki se zvabijo v novi panj. Ali pa pusti stari panj, vzarai satovje, zapri v posebno hisico matico, za katero hite druge čebele. Tretji način je s pomočjo nepremakljivega sata. Te tri načine je gospod natanko opisal in z zgledi pojasnil. Ravno tako tudi preseljevanje čebel, kjer velja to-le načelo: dober stari roj vedno pusti, a mladega preseli. Roparija pri čebelah je pa žalostna prikazen, kjer prevladuje velikokrat osebna nepoštenost, katero tudi vlada kaznuje. Sicer si je pa čebelar sam kriv mnogokrat, da se dogaja ropanja. Kateri panji ropajo in katere ? Močni ropajo brezmatične, katere čebele hitro zavohajo. Brezmatične nimajo nobenega poguma, zato se tudi ne morejo braniti. Čebelar mora paziti nadalje, da ne razliva medu, da ne razmetava satovja, kar čebele hitro najdejo. Kako se roparija spozna? Opazuj čebele. Domače poznajo svoje panje. in hitro zletijo vanj, dočim ga tuje čebele le obletavajo. Kadar se začnejo moriti, se tuje čebele, ako so slabejše, nič ne branijo. Ako so pa domače slabejše, se pa te udajo in nazadnje še same začnejo nasprotnicam pomagati. V poldrugournem predavanju je vsak čebelar zvedel marsikaj zanimivega. Sicer se drži vsakdo tega načina, ki mu je dozdaj prinaSal največ koristi, a se umnega, novega postopanja ne upa lotiti iz tega ali onega važnega vzroka. Kjerkoli pa bo čebelar svoje stare izkušnje izpopolnjeval z novimi srečnimi poizkusi, ne bo izgreSil dobrega. še boljšega uspeha. Dal Bog! Iz staliSča zadružne moči stopajo čebelarji v tesnejSo zvezo med seboj. G. Jurančiču pa je bil gotovo vsakdo iz srca hvaležen, in se mu tem potom izreče najiskrenejSa zahvala. Kapela pri Radgonl. In zeblo me je, da so mi kosti pokale. Bilo je par dni pred božičem. Zatopljen v žalostno osodo svojo, taval sem iz Turjanec na Moto, premrzel in lačen, da je bilo groza. Ker to ni ravno dolga pot, bil sem v pol uri srečno na Moti, v Muršičevem »verkštatu«, čeravno sem se med potjo večkrat zvrnil v sneg. Pa sem bil le na gorkem, bil sem srečen. Prosil sem prenočišča in malo večerje, kar sem tudi dobil. Povžijem skromno večerjo, stegnem svoje greSne ude na otep slame, katero so mi prinesli v hišo, in kmalu trdo zasmrčim, Toda imel sem čudne sanje. Sanjalo se mi je, da sem izgubil klešče, katere rabim pri vezanju piskrov. Nato neki grem k motarskemu kovaču prosit, da mi naredi nove. In res mi naredi nove klešče. Za plačilo mu moram zvezati nekaj pogačnih skled in več piskrov in bila sva si bot. Srečai sem se pri niem tudi s >Štajercem«. Sanjalo se mi je tudi, da sem odet s »Štajercem«; v tem se stresem in prebudim. Gospodar je že naredil luč, bilo je jutro. Hitro pogledam svojo odejo, hu, sakra, bil sem odet res s »Štajercem«. Ho, ti prok . . . Takoj vzdignem kosti svojega rojstva raz trdo ležišče, pa hajdi pogledat v piito, če sem res izgubil klešče. Kapa kosmata! Torej me tudi ta sen ni varal ? KleSč ni. Zdaj pa le hitro h kovaču, da mi naredi nove. In glejte čudo! Tudi tukaj so se mi natanko vresničile moje sanje. Oglasim se pri starem Žagači. Za delo ni bilo nič, ker mlada gospodinja ni bila doma, stari pa je čakai ptujsko kroto. Potrudim se h KoSaru. Tukaj pač tukaj, bil je masten kSeit. Krpal sem ponve, katere tukaj mnogokrat rabijo, ker gospodar ima neki sila rad, ako mu mati vrže kaj v ponev, kar je seveda tudi hitro gotovo, ker potem mora gospodar puško na ramo in hajdi na lov. S seboj vzame navadno tudi ptujskega lisjaka, da ima kaj streljati, ako ni zajcev. No, če bo pri Rajhu tak kšeft, potem sem pa že zadovoljen. In res! Dela je bilo dosta, ker tudi Rajhov stric imajo radi kaj popraženega, no, potem ni čuda, če ponev pregori in se mora dati popraviti. Eh, pa tudi ptujske krote so pri njih na »kvanteri«. Oho, Rajh! Tudi ne morem reči, da bi se mi pri Hasmanu slabo godilo. Zato sem pa tudi delal veselo, da je bilo kaj. Dela je bilo obilo, pa tudi Šterca zadost'. Stopd sem tudi mimogrede h Koimanu in Križaniču, povsod je bilo nekaj dela, pa tudi kaj za želodec. Toda kjer vidim ptujske žabe, ondi mi nič ne diSi jesti. K Štrojhari pa nisem mogel iti, ker sem hotel Se tudi o pravem času priti domov, da ne bi zopet blodel po temi, kakor nespametna devica brez olja, pa tudi zavoljo praznikov, katere sem vsekakor hotel obhajati v krogu svojih dragih, in hajdi na pot proti Kapeli. Pri Hausmanu sem si kupil tobaka, tam sem videl tudi ptujskega lisjaka, natlačim in nažgem svojo ljubo pipico in pubam dalje svojo pot. V grabi srečam Črnela, ki je ravno gnal ptujsko korondičo na izprehod. Ha, ha! To vam je parada! Prišel sem polagoma domov, bila je noč. Bržčas bom tudi začel ptujske krote rinkati, da se ne bodo tako ostudno rovale, da bo tudi to kaj neslo. Piskrovez. Sv. Rnpert v olov. goricah. (NaSe razmere.) Dovolite, gospod urednik, da Vam opiSem enkrat malo natančneje tukajšnje narodne razmere. Ako se je kdo pred kratkim Se bližal od strani Sv. Lenarta proti župni cerkvi, ga je gotovo v oči zbodel napis, kateri se je glasil: >H5chl's Hafnerei.« Ta je sedaj izginil ter pride baje slovenski napis; saj je tudi umestno, ker gotovo še ni nikdar nobena Nemka kupila od označenega nikake posode. Nekoliko korakov naprej ga kar iznenadi aovo, krasno poslopje, na katerem se blišči napis »Šola«. To kaže vsakomur, da je tukajSnje prebivalstvo vneto za napredek in izobrazbo svoje mladine. Tako smo Rupertčani toli srečni, da imarco sedaj dvojno šolsko poslopie, kajti tudi stara šola še stoii, sicer sedaj popolnoma neporabljena ter ie last župljanov. In to bode marsikaterega davkoplačevalca v oči, da stoji tako izvrstno poslopje tu brez vsake koristi. To je uvidel tudi odbor našega prekoristnega »Bralnega društva« ter se obrnil s prošnjo do krajnega šolskega sveta, da bi isti blagovolil prepustiti tukajšniemu »Braln. druStvu« vsaj jedno sobo brezplačno. Ali strmite! V seji se je sklenilo, da ni mogoče izmed šestih praznih sob niti jedne brezplačno prepustiti, ampak so se stavili taki pogoji, katerim druStvo ne more ustreči. Pač pa so dovolili dvema učiteljema brezplačno stanovanje. Gotovo nimamo nič proti temu, da se učiteljskemu stanu pomaga, ali vendar naj bi se tudi proti društvu nepristransko postopalo. Saj je vendar isto ustanovljeno v splošno korist našega 'izobrazbe potrebnega kmetskega ljudstva. Ali mislite, da ljudstvo odobrava vaSe postopanje napram »Bralnemu društvu?« Zakaj ne podpirate društva v narodnem delovanju ? Kot vesten narodnjak bi gotovo v nemškem jeziku ne uradovali, bodisi kot načelnik šolskega sveta, bodisi kot župan občine Zgornja Voličina. Tudi bi se lahko večkrat spominjali gesla »Svoji k svojim!« Dandanes ni samo dovolj, če kričimo: Slovenec sem, ob enem pa se z nemškim uradovanjem klanjamo nam nasprotnemu uradništvu. Zares, tužna nam majka, ako se povsod tako uresničuje geslo iz naroda za narod kakor pri nas, da je od petih učiteljev le eden (g. Cuček) pristopil kot ud »Braln. društvu«. Ali vkljub temu, da nas kot manj vredne sloje prezira tukajšnja posvetna inteligenca, še ne bomo vrgli narodne puške v koruzo, ampak mi bodemo delovali z vsemi močmi v prid nasega tužnega kmečkega stanu ter v osvobojenje nam naSega milega slovenskega naroda, da postanemo zavedni in hrabri pijonirji našega naroda, katerega geslo se glasi: >Mi mladi, mi vstajamo, mi gremo naprej! Goricopoljski, v imenu mnogih. Iz Zalca. Vsaka dobra zadeva traja dalje časa preden, da pride do cilja. Tako se je godilo tudi društvu avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele. Toda po dolgem in truda polnem delovanju se je posrečilo visoko vlado omehčati, da druStva ni prepovedala. «Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele* toraj obstoji in sme v smislu postave svoje delovanje pričeti. Kako da je druStvo bilo potrebno kaže dejstvo, da se je k pristopu že dosedaj oglasilo čez 100 udov. — Da bode druStvo velevažno in neprecenljivega pomena, to se ne da tajiti. Iz Ponikve pri Velenju. (Redka a I a v n o s t.) Otroci na Zg. Ponikvi slavili so 28. maja redek praznik. Častitali so svojemu 6. g. župniku in katehetu Jož. Kuneju o pridobitvi zaslužne svetinje za 40 letno plodonosno delovanje. Ker je č. g. J. Kunej ob jednem tudi načelnik kraj. Sol. sveta in šoli zelo naklonjen, sodelovalo {e tudi učiteljstvo pri slavnosti s posebnim veseljem. Ze predvečer naznanjalo je streljanje in slovesno zvonenje bodoči praznik. Začela se je slovesnost z daritvijo sv. maSe. Po sv. maSi so se zbrali v z zastavami nakiteni in ovenčani šoli otroci ter častitali gospodu jubilantu v vezani in nevezani besedi. Posebno ganljiv govor je bil g. nadučitelja J. K. Do solz ginjen ae je častiti gospod slavljenec vsem častilcem zahvalil. Po končani slovesnosti pogostil je gospod župnik svoje male častilce kakor tudi odrasle navzoče z okusnim prigrizkom in sladko kapljico. Radost je sijala vsem iz oči in pesem za pesmijo se je razIegala po Solskih prostorih. Brezdvomno ostane ta dan tukajšnjim otrokom v večnem spominu. Še na mnogaja leta! Iz Braslovč. Zadnje občinske volitve so se pri nas vrSile do cela mirno in tiho, brez vsega nasprotstva. Huiskačem in demokračem je sape zmanjkalo. Izvoljeni so razsodni možje, katere veže težavna dolžnost, da morajo na vse strani zastopati občino, ki je vsled stavljenja 3 novih šolskih poslopij v gmotnem oziru zabredla v nepovoljni položaj. Šoli v Orli vesi in v LetuSu sta postavljeni. Sedaj se stavba nove 5-razredne šole v Braslovčah ne da več odlašati, ker nam vši ugovori in pritožbe niso nič pomagale. Sedanji zasfopniki občinski imajo torej nalogo, izbrati najprimernejsi prostor za novo Solo, in tega ne smemo nikjer drugod iskati ko v trgu, in sicer tam, kjer zdaj stoji občinska hiša. So možje, ki hočejo otrokom ne v dobiček, pač pa trgu naravnost v škodo imeti Solo zunaj trga na neki niivi. Ta prostor iz več razlogov ni prikladen. Preveč je oddalien od cerkve, leži prenizko, več kot 5/7 šolarjev bi moralo do nje hoditi po ozkem klancu, kjer se včasih mladini ni mogoče izogibati vozov in kolesarjev Tudi so tam učeDci preveč sami sebi prepuščeni, ker učitelji ne bivajo v Solskem poslopju. Ali bi ne bilo res škoda, tako drago poslopje, ki bi lepšalo celi trg, pbstaviti v ozadje na polje. Res je, da bi se stavba nove Sole nekaj podražila, ako bi se podrla občinska hiža. A vsaka stvar se mora od vseh strani ogledati. Tudi v Braslovčab že zdavnaj pogrešamo posojilnice. Nekateri možje bi jo že bili ustanovili, ko bi bilo v trgu primernega prostora. Ce pa zamenja obCina svojo staro podrtljivo občinsko hišco z dosedaniim prostornim šolskim poslopjem, bi ne pridobila le prostorov za posojilnico, ampak tudi za stanovanie, kar bi več neslo, kot je vsa občicska hiša vredna. Pustimo torej vse malenkostne ozire v nemar ter stavimo Solo le v sredi trga! Iz Vidma (Političen komisar.) Kakor že znate, nima Videmska cbčina več svojega župana. Ker vsled izstopa nekaterih odbornikov niso ostali odborniki več sklepčni, se je moral ves odbor razpustiti. C. kr. okr. glavarstvo je postavilo za občino posebnega komisarja in kot takega imenovalo novo izvoljenega župana Franca B a n-a. To je edino pametno. Ko bi hodil političen komisar iz Brežic na Videm, opravljat občinske posle, veliko stroškov bi to prizadjalo davkoplačevalcem! Teh nepotrebnih stroškov najbrž ne bi hoteli plačevati oni odborniki, ki so pred 2 letoma napeli vse svoje moči, da so prisli v odbor; zdaj so se pa skujali, ker njim ni hotela biti pokorna večina občinskih odbornikov. Gosp. Fr. Banu mora cela občina, tudi stavkajoči odborniki biti hvaležna, da je za njega jako težavni posel političnega komisarja sprejel in reSil občino velikih stroSkov. Vsak poštenjak v naši občini ga mora podpirati, ne pa mu polena metati pred noge, kakor poskušajo to znani možicelni. Kmalu se bojo razpisale občinske volitve.