-
: -
JI ■> - J "wrnimm. n inupiini m i
NARODA
the United
Dmb in
lisi slovenskih delavcev y AroerikL
and lepi Hofidajv 75,000
TELEFON: GHelsea 3—12*2
Entered m Second 01m Matter September 21, 1903, at the Port OfBo »t New York, M. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: GHelsea 3—1242
No. 191. — Stev. 191.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST !5, J 936—SOBOTA, 15. AVGUSTA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
GENERAL FRANCO JE PRIČEL SPLOŠNO OFENZIVO
FRANCOSKI SOCIJAUSTI SO SKLENILI GMOTNO POMAGATI ŠPANSKI DELAVSKI VLADI
Nemški in laški letalci pomagajo upornikom. — General Franco ima 100 ^modernih aeroplanov. Sest angleških aeroplanov odletelo na Špansko« Francoski poslanci zbirajo sklad sra Špansko.
SEVILA, Španska, 14. avgusta. — Vrhovni poveljnik španske uporne armade general Francisco rranco je pričel splošno ofenzivo z močno, moderno zračno silo, čije aeroplane vodijo nemški in laški najboljši letalci.
Iz Sevile je pričel general Franco ofenzivo proti Malagi, kjer je najvažnejša vladna pomorsko postojanka. Dve njegovi armadi pa prodirata severno in vzhodno proti Madridu.
General Franco ima na<J 100 najmodernejših Capronijevih, Savoia, Junkerjevih in Henkelovih aeroplanov za poizvedovanje in bombardiranje.
Na jugu se je zbrala posebna četa aristokratov, katerih cilj je deželo očistiti komunistov. Mladi ari-stokrati na svojih konjih jahajo po vaseh in trgih okoli Sevile in vstrele vsakega, ki je na sumu, da je komunist.
PARIZ, Francija, 14. avgusta. — Ostremu italijanskemu protestu na kljub so francoski socialistični poslanci in senatorji zadali hud udarec prizadevanju za sporazum med državami, da se ne vmešavajo v špansko državljansko vojno.
Socijalistični poslanci in senatorji so ob prisotnosti treh socijalističnih ministrov sklenili, da bodo nabirali sklad v pomoč španski socijalistični vladi. Četudi je vsak senator in poslanec prispeval samo 50 frankov ($3), je vendar bil to odgovor na zahtevo italijanskega vnanjega ministra grofa Cia-no, da vlada takoj vstavi zbiranje takega sklada.
Grof Ciano je posvaril Francijo, da bo italijanska vlada zbiranje takega sklada m prostovoljcev za špansko vlado smatrala za vmešavanje v špansko državljansko vojno.
Francija od Nemčije še ni prejela odgovora na svoj predlog glede nevtralnosti. In ker so se francoski poslanci in senatorji očitno§postavili na stran španske socijalistične vlade, je zelo dvomljivo, da bi Nemčija ugodno odgovorila.
Poslanca Xaviera Valjat, ki je veteran z eno nogo in enim očesom, so socijalistični poslanci v poslanski zbornici. prevpili in predsednik zbornice Herriot je razsodil, da je izven reda, ko je skušal prisiliti ministrskega predsednika Bluma, da odgovori na vprašanje, ako je Francija oid preteklega petka poslala španski vladi kak aeroplan.
Ko je Vallat povedal zbornici, da ima neovrgljive dokaze, da so se francoski aeroplani vstavili v Barceloni, ko je že bila razglašena stroga nevtralnost, so komunisti vstali in kričali ter grozili pohabljenemu poslancu. Herriot je Vallata pozval, da naj umakne svojo zahtevo, ker pa tega ni hotel storiti, je Herriot sejo zaključil.
LONDON, Anglija, 14. avgusta. — Anglija z naraščajočo bojaznijo gleda na evropske države, ki se ne morejo sporazumeti glede francoskega predloga o nevtralnosti v španski državljanski vojni. Ob istem času pa je z angleških letališč odletelo 6 aeroplanov najbrže na Špansko.
Štirje aeroplani so odleteli iz Hestona in uradniki letališča pravijo, da sta dva odletela v Madrid, druga dva pa »ta namenjena za upornike v Burgosu.
1 udi dva holandska aeroplana sta baje namenjena v Burgc*,	,
"Vojno sovražim!"—pravi F. D. Roosevelt
"LEVIATHAN: B0 PREVZELA MORNARICA
Velikanski parnik še vedno v dobrem stanju. Usoda nekdanjega "Vaterlanda" bo odločena.
WASHINGTON, D. C., 14. avgusta. — Ko stopi v septembru v veljavo postava, ki določa vladno pomoč pri zgradbi trgovske mornarice, bo pa-rdbrodna družba United States Lines mogla pričeti graditi nov potniški parnik, ki bo sli-čen parnikoma "'Manhattan" in "Washington". S to postavo pa bo tudi parobrodna družba razvezana svoje obveznosti, da mora postaviti v službo velikanski parnik 1 Leviathan'.
Z oddajo kontrakta za novi parnik bo tudi rešeno vprašanje glede "Leviathana", ki že skoro dve leti stoji ob svojem pomolu v Hdbokenu.
Ni več nikaka tajnost, da se mornariški department zelo izanima za tega orjaka, ki je že star 22 let in od United States Lines vstrajno zahteva, da ga obdrži v sedanjem stanju, ker bo parnik mogoče še vedno porabiti za prevoz vojaštva, ali pa ga bq vojna mornarica predelala za matično ladjo z aeroplane.
Po pogodbi z United States Shipping Board je paroibrodna družba United States Lines do konca tega leta obvezana obdržati parnik v stanju, da je vsak čas zmožen odpluti na morje in da vsako leto napravi sedem voženj čez Atlantik. Prvega pogoja se je parobrodna družba držala, drugemu pogoju pa se je v sporazumu s Shipping Boardom izognila s tem, da je zgradila nov parnik Manhattan in ga je mesto Le viathan postavila v službo.
EDVARD KUPIL RIBIŠKO SRAJCO
ŠIBENIK, Jugoslavija, 14. avgusta. — Angleški kralj Edvard je vpeljal v Dalmaciji novo modo.
Kupil si je namreč navadno srajco iiz bombaža, ki jo običajno nosijo dalmatinski ribi-či.
Ko so meščani Šibenika videli kralja v rifcilški srajci, so navalili na trgovine in vsakdo je hotel imet; tako srajco. V kratkem času so bile vse sraj ce razprodane.
Kot se kralj splošno zanima za dalmatinske običaje, se je tudi naučil loviti jastoge (morske rake) in je z ribiči tudi "ftmlinal".
V Novembradu je izpraševal ribiče, kake ribe se nahajajo v tamošnjiit vodah in na kak način je ^mogoče leviti to in drugo vrsto rib,

GOZDNI POŽARI V MINNES0TI
Položaj v keverni Min-nesoti je brezupen. — Samo "višja sila" more pogasiti požare.
ST. PAUL, Minn., 14. avg. - Goodni požari v bližini Mc-Gratha so tako siloviti, da se je prebivalstvo pričelo seliti iz mesta.
Državni gozdarski komisar Grover Conzet je rekel, da more požare ustaviti samo "višja sila". Požarov je brez števila in niti eden še ni omejen.
Državna milica je pozvala prebivalce McGratha, da zapu-ste svoje domove, ker bližajočega požara ni mogoče ustaviti. Položaj je brezupen.
Ceste v okolici mesta so zaprte. Podgoverner E. Walsh je dal na razpolago 200 vojaških tovornih avtomobilov, da spravijo na varno prebivalstvo severne Minnesote.
Iskro upanja je dala napoved vremenskega urada, da bo jutri deževalo. Brez vsakega uspeha gasi požare 9000 mož.
"Včasih se zgodi, da kak požar omeje," je rekel Conzet, "toda vedno pihajo vetrovi in nastajajo novi požari. Nekateri požari imajo obseg 20 milj. Položaj je popolnoma prišel iz človeškega območja."
1200 CGC delavcev gasi požar ob Kabetogama jezeru blizu kanadske meje, kjer je plamenih 10,000 akrov gozdov.
Samo en okraj v Minnesoti je naznanil 41 gozdnih požarov. Zapadno od Rdečega jezera (Red Lake) je toliko požarov, da jih ni mogoče šteti.
TORONTO, Kanada, 14. avgusta. — Utrujeni prebivalci od vzhodnega Ontario pa do British Cohimbije se v obupu obračajo proti nebu, da bi jini dalo dežja, ki naj bi jim pomagal pri gašenju več sto gozdnih požarov.
PRIHODNJE
LETO NE BO NOVIH DAVKOV
Predelovalni davki bodo odpadli. — To novico je naznanil Morgenth a u po konferenci s predsednikom.
WASHINGTON, D. C., 14. avgusta. — Po konferenci, katero je predsednik nepričakovano sklical v Belo hišo, je zvezni zakladničar Henry Mor-genthau naznanil, da za prihodnje leto ne bodo razpisani novi davki in da je tudi sedanji davki ne bodo povečani, nekateri davki pa bodo celo opuščeni, kot n. pr. nekateri predelovalni davki y nekaterih industrijah, kar pa bo zaklad-nrški department še moral natančno preiskati.
Predsednik Roosevelt je po konferenci takoj odpotoval v Pennsylvanijo, da si ogleda J kraje, ki so letos trpeli vsled poplav.
Poleg zakladničarja Morgen-thaua sta se konference udeležila še predsednik senatnega finančnega odbora sen. Harrison in poslanec Doughton iz North Caroline. Pozneje so naročili davčnim izvedencem obeh zbornic kongresa, da takoj pri-čno preiskovati "nadležne davke".
JAVNO MNENJE NAJ ZAJAMČI NEVTRALNOST ZDRUŽ. DR2AV
CHAUTAUGUA, N. Y„ 14. avgusta. — Danes je'imel tukaj predsednik Roosevelt zelo pomemben govor, tikajoč se vnanje politike. Poudarjal je, da ■mora Amerika živeti v prijateljstvu s svojimi sosedami ter da ne sme gojiti mržnje in nestrpnosti. Govoreč vectisocglavi množici v mraku na obrežju jezera, je vzkliknil: — Jaz sovražim vojno!
FEDERACIJA ZA 30 URNI DELOVWJEDEN
DES MOINES, Ia., 14. avgusta. — Na svoji tukajšnji konvenciji je Delavska Federacija sprejela resolucijo, ki! določa za vse vrste dela v državi Iowa trideset urni delovni teden.
TROCKI OBDOLŽEN ZAROTE
MOSKVA, Sovjetska unija, 14. avgusta. — Sovjetska vlada je obtožila svojega bivšega vojnega ministra in revoluci-jonarnega voditelja Leona Trockega, zarote. Zaroto je koval na Norveškem. Šestnajst njegovih sozarotnikov so aretirali.
Sovjetska vlada izjavlja, da so za zavratni umor Mironovi-ca Kirova odgovorni Trocki, Leon Kamenjev in Gregorij Zinovjev. Kirov, ki je 'bil zaupen Stalinov prijatelj, je bil umorjen leta 1934.
Kamen j ev in Zinovjev sta bila obsojena na desetletno ječo. Trocki je pričel kovati zaroto leta 1932.
HAMILTON PRI HOOVERJU
_ V
PALO ALTO, Cal., 14. avg. — Bivši predsednik Heribert Hoover in predsednik narodnega republikanskega odbora J. Hamilton sta raizpraviljala o vsporedu republikanske kampanje.
ŽIDOVSKI KONGRES
ŽENEVA, Švica, 14. avgusta. — V Ženevi se je pričel židovski kongres, ki ima namen razpravljati o tem, kako bi bUo mogoče pomagati vidom, da se izselijo iz dežel, kjer jim preti preganjanje.
Predsednik kongresa ralbi dr. Stephen Wise iz New Yorka je prejel že več pretilnrh pisem.
Eno tako pismo je imelo nemško poštno znamko in podpis "Ameriška črna legija in ude-ležniki na olimpijatii".
Pismo se glasi: 4 4 Žid je bodo nekega dne v Ameriki drago plačali. Hitler je velik voditelj. Najboljše jfe za Žide, če zaipuste Ameriko."

Advertise in
'Glas Narode"
KONJ OD ŽALOSTI POGINIL
GREENWOOD, HI., 14. av-gulsta. — Axel Carlsonu je poginil konj na cesti. S pomočjo drugega konja hotel mrtvega konja naložiti na voz. Ko pa se je drugi konj ozrl in videl svojega tovariša mrtvega, se je zgrudil in poginil.
TOVORNI AVTOMOBIL SE JE "SPLASH."
iPRAGA, Čehoslovaška. 14. avgusta. — Ko se-je nek tovorni avtomobil "splašil", je bilo ufbitih 11 oseb in pet nevarno ranjenih.
VROČINA VŽGALA PAPIR
GUTHRIE, Okla., 14. avgusta. — Deset gostov restavraciji Mrs. Effie Pike priča za naslednji dogodek: Ko je pripekalo solnce s silo 114 stopinj, se je v izložbenem oknu vnel pa'pdr, v katerega je bil zavit hlebec kruha.
LINDBERGH BO POLETEL V ANGLIJO
KODANJ, Dansko, 14. avgusta. — Jutri bosta poletela v Anglijo cal. Charles A. Lindbergh in njegova žena,
NEWYORGANKA PRI MUS-S0LIN1JU
RIM, Italija, 14. avgusta. — Mussolini je sprejel danes v lavdijenci newyo.nško odvetnico Mrs. Leno M. Phillis.
Mrs. Phillis je bila nedavno izvoljena za predsednico mednarodne federacije trgovk in profesijonalk na konvenciji v Parizu.
DELAVSKA TAJNICA V AVSTRIJI
ŽENEVA, Švica, 14. avgusta. — Ameriška delavska tajnica Miss Frances Perkins se je iz Ženeve odpeljala v Salzburg v Avstriji, kjer bo preživela en teden pri svojih prijateljih. V Ameriko sfe bo odpeljala 26. avgusta, prej pa bo le ojbiskala Anglijo.
—	Videl sem krvaveti ranjence in slišal kašelj ljudi, ki so jim plini razjedli pljuča. Videl sem uničena mesta in ležati mrtvece v blatu. Videl sem, kako se je dvesto utrujenih in blatnih mož opotekajoč umikajo iz prvih strelnih jarkov. To je bil ostanek polka, ki je štel pred oseminštiridesetimi urami tisoč mož. Videl sem otroke stradati in slišal sem plač mater in vdov. J az sovražim vojno!
—	Naša naloga je ustvariti tako javno mnenje, da bo za-jamčilo Ameriki nevtralnost, če bo izbruhnila in ko bo izbruhnila vojna na kakšnem kontinentu. V takem slučaju se bodo znova pojavili sebični blaž-neži, ki bodo skušali" zaradi dobička pahniti deželo v vojno. Kty bo pa moral narod izbirati med dobičkom in mirom, se mora odločiti za mir.
Predsednik je najprej raz-tolmačil vnanjo politiko svoje vlade, kateri se je posrečilo za-treti v latinskih republikah na ameriškem kontinentu strah pred "velikanom na severu"
i— Ves svet ve danes, da nimajo Združene države namena komu kaj vzeti. Mi smo mogočni, toda manj močne države vedo, da se jim ni treba bati naše moči. Amerika noče osvo-jevati. Amerika je dežela miru.
—	Najpomembnejši spomeniku miru in prijateljstvu na gospodarskem in socijalnem polju predstavlja tri tisoč milj dolga meja med Kanado in Združenimi državami. Na tej meji ni žičnate ograje, ni vojaštva in ni utreflb.
—	Mi verujemo v demokracijo, v svobodo in v mir. Mi nudimo vsem narodom sveta prijateljsko roko. Oni, ki žele našega prijateljstva, naj nam pogledajo naravnost v oči in naj nam stisnejo roko.
SMRTNA KOSA
V Forest City, Pa., je osmega avgusta po dolgi in mučni bolezni umrl rojak Lawrence Kotar star 51 let. Pokojni je bil doma iz Št. Lovrenca ob Temenci na Dolenjskem, v Forest City je živel 27 let. Zapustil je žalujočo soprogo ter dva sina in dve hčerki.
Naj počiva v miru, družini pa iskreno sožalje.
Naročite se na "Glas Karoda" največji slovenski dnevnik v,
skiaea
, '-fete*
G&Z8 KAROV?
New York, Saturday, August 15, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33t<
•t \ i
"Glas Naroda"
tank
M Corporation) Owned and PnMlSwi ftp
HjWWTOW COMPANY Krealilani	_L. Benedtt. Treaa.
of abova Now Ink OUT. N. X.
GLAS NARODA" (▼otoe of tt
D«l
Bnadaya and HoUdaja
tik celo Mo velja m AMriko in
fla pd leta........................
la detrt lata..................fujo
Za.Navr tork aa eelo loto......$7.00
Za pol leta ............................13.00
Za lnoaeamtvo aa celo lato.........f7.00
Za pol leta....................
Subscription Yearly $6.00
DopH brca podplaa ln oaebftoed se ne priobeojafo. Denar naj ae blagovoli poŠOjatl po Momer Ordtur. Pri ^.eemerobl, kraja naročnikov, prosimo, da m sam tadi prejšnje bivališče namanl. da hitreje najdemo naalovnlka.
AdmUmnait on
"Glaa Naroda" Uhaja vsaki dan IxraemSl nedelj in pranlkov
"GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, New York. N. L
Telephone: GHelsea 3—1242
DOBRA IN SLABA LETA
Ni še dolgo tega, ko so ameriški farmerji s koruzo kurili
svoje peči. Bušelj koruze je veljal deset centov, in je bila torej cenejša kakor premog.
Danes je pa treba plačati dolar za bušelj koruze. Prašičev ne morejo krmiti z njo, vsled česar prodajajo prašiče v klavnico.	fe^^H ^
Nedavno so Združene države skušale pregovoriti druge dežele, ki producirajo žito, naj zmanjšajo množino pridelka, da bo pridelek že vsaj nekaj vreden.
Danes pa manjka Združenim državam gotove vrste žita, ki ga bo trdba za drag denar importirati. Prihodnje leto utegnemo pridelati obilo koruze in pšenice, vsled česar bo cena znatno padla.
Ta neprestana menjava letin in cen Izvaja usoden vpliv na ameriško poljedelstvo in ameriški način življenja. Povzroča špekulativno podražitev in poce ni£ev farmskih, vrednot.
Kar si povprečna ameriška družina lahko letos v obilici privošči, ji bo nemara prihodnje leto manjkala. Česar ima danes v obilju, pa lani ni imela.
Deželi kot je naša, ki lahko v normalnih letih producira živil preko svoje potrebe, bi ne bilo težko imeti vedno zadostno zalogo najpotrebnejših živil.
Zaloga naj bi bila večja ali manjša, kakršno bi bilo pač povpraševanju po blagu. S tem bi se ustalile cenc. obenem pa tudi vrednost farmskih zemljišč.
Nekaj takega je imel v mislih poljedelski tajnik Wallace, ko je z drugimi izvedenci sestavljal načrt za AAA.
Ko je pa najvišje sodišče porušilo prvo postavo AAA, je -j? tem izjavilo, da zvezna vlada niina pravice določati, koliko fiiie farmer pridelati in koliko ne.
Brez te kontrole zvezna vlada ne more vzdržati normalne žitnice.
Precej, ugodnega odmeva je dobil zadnje čase predlog, <«a bi se farmerji za letino zavarovali ter da bi plačevali pristojbino v žitu in drugih farmskih pridelkih.
Če bi bila letina slaba, če bi farmerju toča pobila, voda odnesla ali suša uničila, bi dobil iz skupne zaloge zavarovalnino. Ne seveda v denarju, pač pa v blagu.
Predno se uvede tak sistem, bo trsba še dosti temeljitega razmišljanja in vsestranskih študij. Toda če bi bil načrt izveden, bi s tem ne bil stabiliziran samo narodni farmski dohodek, ampak bi bila s tem deželi tudi vedno zajamčena za-destna zaloga farmskih pridelkov.
Farmski problem bi se potemtakem kaneno približal svoji rešitvi.
DENARNE POSIDATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
$ * M * LM
$1L7« tem
m.
Dip. m
Din. BN
v ftaujo
$ 9M
$ 17.4t
$ 43.00 *
$164.60 ................... Ur
9*45JO	iir
Lir 100 Ur '200 Lir 500 Lir 1000
foJr
KER 8M CENE SEVAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN M GBMM PO&VH&ENE 8PREMEMM GO Rt ALI BOM
kot zpraj dovoljujem* še
fai f V AMERIŠKIH DOLARJIH
•v
t
bodisi v dinar Jib aH

ŠPANSKA VLADA IN UPORNIKI
NUJNA
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU« Narod**
nkw ropa, N. r. sa	I II ■■MBMMSBaB—SSBSSBŽ
Mednarodni odbor za borbo proti vojni in fašizmu v Parizu je sklical te dni konferenco, na kateri je poročal znani voditelj katalonskih levičarjev Hilario Arandis o položaju v Spam ji in o ozadju uporniške akcije.
V svojem predavanju je med drugim nav*ajal, da je dokazana tesna zVeza med vodstvom u-pornikov in nemškim narodaim socializmom. V Barceloni so a-retirali tamošnjega voditelja hitlerjevcev v Španiji Otona Fhilippa, pri katerem so našli dokumente, ki jasno dokazujejo tajne zveze med Berlinom in vodstvom upornikov v Maroku. Na drugi strani je doikazano, da se je znani hitlerjevski agent v Parizu Schleier ponovno mudil v Španiji, kjer je imel sestanke in ragovore z voditelji uporniilkov.
Uporniki so svojo akcijo zasnovali predvsem na podpori vctfeke. Pridobili so na svojo stran 90 odstotkov oficirjev. Vojaštvo je slepo sledilo oficirjem. Pozneje je prišlo do mnogih revolt, ki pa so jiih uporniški oficirji zadušili v krvi. Vlada skoroda nima redne vojske in je njena glavna opora delavska milica, ki pa vojaško ni iz-vežbana in pri kalteri je silno težko vzdrževati disciplino. Le številčno so vladne čete nad-močne, zaostajajo pa v pogledu organizacije za uporniškimi četami, ki obstojajo skoro izključno iz izvežbanega in discipliniranega vojaštva. Boj se vrši z največjo odločnostjo, ker se na obeh straneh zavedajo, da gre za zmago ali smrt. Dosedanje zmage in poraai niso odločilnega pomena. Borba bo trajala najbrže še več tednov.
Odločilne važnosti je posest Saragosse, ki je največja španska trdnjava in ki obvlada vso pokrajino ter tvori tako rekoč ključ do Madrida. Zato jo u-porniiki tako trdovratno branijo in «vladnc čete z največjo požrtvovalnostjo napadajo. Boji so zahtevali doslej najmanj 30.000 smrtnih žrtev, in morda dvakratno število ranjencev.
Uporniki so v toliko na boljšem, da imajo v svojih rokah največjo špansko tovarno mu-nicitje, dočim je madridsika vlada v tem pogledu popolnoma odvisna od dobav v inozemstvu. Pomanjkanje vojnega materiala lahko postane uisodno za republikansko stvar. Novi španski poslanik v Parizu ima zato predvsem nalogo, organizirati dobavo orožja in municije iz Francije. Španski republikanci upajo, da bo francoska levi-
čarska vlada spoznala pomen borbe v Špamiji ter da »i je na jasnem, da bi zmaga upornikov pomenila ob enem obkolitev Francije po fašističnih državah.
Tega zborovanja se je udeležil tudi bivši švedski zunanji minister Branting, ki je pripomnil, da se je že na sestanku mirovnega kongresa v Pragi pokazalo, da so dogodki v Spanijjd «v najtesnejši zvezi s hitlerizmom in fašizmom. Kot jurist je mnenja, da ni nobene zakonite ovire, 'ki bi onemogočala dobavo orožja in municije zakoniti španski vladi, ki vodi borbo proti notranjim upornikom.
Zastopnik angleške delavske stranke Duff je poročal, da je angleško zunanje ministrstvo zelo vznemirjeno zaradi vesti, da se med Mussolinijem in u-porniki vrše tajna pogajanja. Uporniki baje ponujajo Musso-lini(ju Ceuto, važno pristanišče v Maroku in Menorco, vojno" luko na Belearih, če se Mussolini obveže, da o.^trbi upornike z orožjem, municijo in letali.
Francoski poslanec Zyrom-^ki, vodilni član socialistične sftranke, je naglašal dolžnost Francije, da priskoči madridski vladi na pomoč ter ji dobavi orožje in municijo. V zvezi s tem je sporočil da je ministrski predsednik Blum v zunanje političnem odboru izjavil, da bi odpadli vsi pomisleki proti dobavi orožja in municije španski vladi, če se izkaže, da uporniki od tujih držav dobivaljo orožje in municijo. Ljudska fronta bo vsekakor zahtevala, naj francoska vlada takoj priskoči španski vladi na pomoč.
Zborovanje je bilo zaključeno s sprejetjem resolucije, ki naglasa, da mora vsa evropska demokracija podpreti špansko republiko v borbi proti fašiz-
mu.
IŠČEM
mojega strica JOHN SMER-KE, ki se je leta 1928 nahajal v Clevelandu, od takrat pa ne vem več zanj. Ako kdo ve za njegov naslov prosim, da mi ga javi, za kar mu bom jako hvaležen.
ANTON SMERKE 439 Burton Avenue, Sudbury, Ont., Canada
s
Advertise in 'Glas Naroda'*
Važno
za
Kdor je namenjen potovati r stari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebno, da je ponfen t vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Tam zamoremo dati najboljša pojasnila In tndl vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobna In Utre. '»to se *a-opno obrnite na nas sa vsa pojanalla. /
• i	•	V	^ .(i -_«	-
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni Hstfe viveje in sploh vse, kar je za pstovanje potrebno v najhitrejše« časa, in kar je glavno, sa
Nedriavljani naj no odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi te-Washtegtena povratno dovoljenj«. RE-ENTR* PKRMjT,
Pišite torej takoj sa brezplačna navodila ln zagotavljamo Tam, da boofce poceni in udobno potovaH. •
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
MOST SAMOMORILCEV
S črnuškega mostu so skočili v Savo trfte obupanci, ki so jih kopalci rešili. Življenje &ta hotela končati dva delavca in neznan mladenič iz Ljubljane, ki so ga morali spraviti k zavesti potom umetnega dihanja. Ljudje obupujejo njaveč zaradi bede ali nesrečne ljubezni. Tudi mladenič iz Ljubljane si je hotel končati življerfje, ker ga je zapustila izvoljenka.
UMOR IN SAMOMOR
V rudniku Trepči je prišlo do strašnega krvoprelitja. Nadzorniku rudnika Pe"tru Koroli-ju je bila odpovedana služba. To ga je tako razkačilo, da je vzel lovsko puško strojnika Fr. Horvata, in ga ustrelil. Horvat je obležal na mestu mrtev. Videč kaj je storil, je odšel Ko-rolij? v svOjo sobo in se ustre lil z lovsko puško v prsi. Prepeljali so 'ga v bolnišnico, kjer je j)a kmalu umrl. Korolija je bil prepričan, da je bil odpuščen iz .službe zato, ker ga je Horvat obrekoval.
AVSTR. REVIZOR TIHOTAPEC
Mariborski Obmejni organi so prejeli obvestilo, da se bavi avstrijski vlakovni revizor Anton Schauner s tihotapstvom valut. Ko je prispel avstrijski brzovlak v Maribor, so jugosl. obmejni organi izvršili preiskavo v službenem vozu in revizorja Schaunei'ja tudi telesno preiskali. Na veliko presenečenje so pri njem našli v nekem pasu pod perilom 20,000 din v sannih ^tddinarskih bankovcih. Oblasti bodo uvedlo strogo preiskavo, ker sumijo, da je na delu celo podjetje s tihotapljenjem valut.
SUROV RAZBOJNIŠKI NAPAD '
Na Dobrovi nad Ljubljano je 1. avgusta popoldne prišlo do razbojniškega napada, da tako strahotno nerazumnega in surovega že dolgo ni zabeležila jugoslov. kriminalna kronika. Mesarski mojster Ivan Marolt, ki ima z bratom v Šiški svojo obrt, se je bil s kolesom napotil na Dobrovo, ker je imel v okolici kupljenih par volov. Obiskal je gospodarja s sporočilom, naj mu obenem odšteje denar. Ko se je vračal proti doinu, pa je na Dobrovi srečal dva znanca, bivšega pomočnika Jožefa Varmpla in melsarskega pomočnika Jožefa Božiča, ki sta bila prarv talko 7 vozom namenjena proti Ljubljani. Oba dva sta mojsrtra Marolta nagovorila, da je šel z njima k Vamplovim, ki
imajo na Dobrovi dom, da bodo popili merico žganja. MaroMfcu ni bilo do pijače, medtem ko sta Vampel in Božič popila nekaj šile. A preden so se odpravili od hiše, se je med Božičem in Tonetom Vamplom vnel prepir o tem, kdo na^j poravna račun. Ivan Marolt se je pivcema hotel izkazati kavalirskega in je segel v notranji žep suknjiča, da plača zanju, čeprav sam ni pokusil kapljice.
Ta prijazna gesta bi bila simpatičnega uglednega mojstra kmalu veljala življenja. Ko je listnico, v kateri je imel bankovcev za 1500 Din, privlekel na dan, se je na lepem spomnil, da ima tudi v zadnjem hlačnem žepu še nekaj drobiža, ki bo bržkone zadoščal za račun. Lilstnico je predejal pod levo pazduho z desnico pa je segel po (Irobiž. Pri tem mu je listnica padla na tla, pred očmi njegove družbe so se razgrnili mameči metulji in tisočak. Razen obeh tovarišev, ki ju je bil pobral na ce^ti, je bil prisoten tudi stari Vampel s svojimi sinovi. Božič se je sklonil po listnico, a ne da bi bil kaj pripomnil, jo je vtaknil pod svoj suknjič in se začel počasi pomikati proti vratom. V hipu se je vsa hiša sporazumela, da Ma-roltu za vsako ceno odvzamejo denar. Božič je odšel k vozii, ki je stal na cesti, in listnico nekam ^kril. A, ko je Marolt le uvidel, da ne gre za prazno Šalo, in je zače'1 svoje zahtevati nazaj, je vsa družba planila j nanj, ga začela nabijati s pest-' mi, v Božičevih rokah pa se je zabliskal tudi velik kuhinjski nož. Z največjim naporom vseh svojih moči se je Marolt iztrgal napadalcem — bil je razpras-kan in pobit po glavi in po životu, dobil pa je tudi preceij nevarno rano v dimlje — in ube-žal. a Božič je še kakih 200 m tekel za pjim in mu besen grozil. da ga razreze na drobne kose. Ko se je Marolt hotel vrniti, da bi pobral vsaj svoje kolo, dežnik in klobuk, ga je Božič vnovič napadel ves divji, ftele ko se je ta s Tonetom Vainplom odpeljal, se je Marolt nazadnje upal k hiši a so ga Vamplovi vnovič surovo se-gnali s prasra. Nato je Marolt poiskal orožniško postajo, ki je pozneje napravila v Vamplovi hiši preiskavo. Poleg kolesa so našli tam tudi Maroltov dežnik, v njem pa zvit tisočak. Očitno so se čez nekaj časa ovedeli, kako grd in brezumen je bil njihov napad, pa so skušali vsaj o tem olajšati svoje dejanje, da so dovršen del uropanega denarja pripravili za vrnitev lastniku. Oba glavna napadalca, Božiča in Tonelta Vampla je v Ljubljani aretirala policija, o-stale pa zaslišujejo še dobrov-ski orožniki.
V današnjih časih je vsepol-no družin, ki se smatrajo za moderne.
Tako so naprimer vprašali petnajstletno frkljo:
—	Kaj je rekla mati, ko si prišla šele ob eni ponoči domov ? ..
—	Nič, ker je ni bilo doma.
—	Kaj je pa oče rekel t
—	Pa tudi nič. On je prišel par minut za menoj in je bil
vesel, da matere še ni bilo. *
V zakotni kavarni sedita dva fcandita in mečeta karte. Prvi pravi: Imam dva asa.
Drugi pravi: Imam dva nabita revolverja.
Prvi: Že dobro, potem si dobil.
*
OBLETNICA PADCA BASTILE
Ko so nedavno proslavljali v Parizu obletnico padca Ba-stile in zmage revohioige, so korakale po ulicah silne množice delavcev, članov ljudske fronte proti fašizmu. — "Padec Bas tile" je največji francoski narodni prazniik.
V	življenju vsakega človeka je par trenutkov, ki so tako globoko vtisnjeni v spomin, da jih ni mogoče do smrti pozabiti.
Kdor jih more ali skuša po
zabiti — ni človek.
*
V	Marvsville, Cal., je ustavil markiran 'bandit H. Lock-wooda. Ker Lockwtood .ni imel drugega pri sebi, mu je izročil uro. Bandit si je uro natančno ogledal ter mu jo je vrnil rekoč: — Kar obdrži jo. Jaz i-mam boljšo...
*
Neka Californijčanka toži železniško družbo za dvestoti-Sroč dolarjev odškodnine, ker je pri železniški nesreči izgubila desni palec.
Če bo zmagala v procesu, ji ne bo treba čkitoeti za bodočnost. Pod levim pa.cem ho namreč imela dvesto tisočakov.
*
Te dni sem čital sledeče:
Možak je tožil svojo ženo za ločitev zakona.
—	Čemu se hočete ločiti od nje? — ga vpraša sodnik.
—	Zato, ker ima v stanovanju dvanajst mačk.
—	No inf — ga je skušal potolažiti sodnik. — Pustite ji veselje. Ali lalhko navedete še kak drugi vzrok?
—	Da. Ona ima pri sebi dvanajst mačk, jaz imam pri nji
pa pasje življenje.
*
Mladi ljudje imajo originalne naizore. Svet vidijo v povsem drugačni luči kot je zares. Mi starejši ne moremo razumeti njihovega početja.
Mlado dekle in mlad fant sta se na smrt aaljuibila. Najraje bi takoj skočila v zakonski jarem, toda stariši so bili previdni ljudje.
Nevstin oče je poklical fanta k j&bi in ga resno vprašal:
—	No, povej mi, če jo bos lahko preživljal.
Hčerka mu je pa vsa zardela ^egla v besedo:
—	Ah, oče, kdo bo vendar
vedno mislil na jed. . .
*
Nobena stvar na svetu ne more tvoje kare tako postarati in v nič dati, kot če kupi tvoj
sosed novo karo.
*
V	torek bo osemnajsti avgust, rojstni dan predzadnjega avstrijskega cesarja.
Tega ne bi omenjal, toda namen te kolone je po. skromnih močeh skrbeti za razvedrilo rojakov.
Pošteni bodimo in priznajmo: Med nami jih jfe še vedno tisoče in tisoč^, ki; pozabijo dan svojega godu to dan godu »voje matere, toda osemnajstega avgusta zapadejo čudoviti opojnosti: — Kaj Jugoslavija! Kaj Amerika! Edinole takrat je bilo lepo, ko smo Franoelj-na služili, t . -v •. - —
II
GtfZB WABODZ" -
New York, Saturday, August ! 5, 1936
TEE LARGEST SlfiVJENE DAILY IN UJSJSt
JABOSLAV HAŠEK:
PODOBA CESARJA FRANCA JOŽEFA
V M kid i Boleslavi je živel trgovec papirjem, Petiška po imenu. Spoštoval je zatkone in stanoval od pamtiveka nasproti vojašnici. Na cesarjev rojstni dan in ob drugih c. kr. priložnostih (je obesil na svojo hišo črno-rumeno zastavo in dobavljal Častniškemu domu črnoru-mene lampione. — Prodajal je podobe Franca Jožefa v židovske žganja mice in orožnLskim postajam v mladoboleslavskem okrožju. Vladarjeve podobe bi bil rad prodajal tudi šolam in šolskemu okrt>a*ju: toda njegove podobe niso imele velikosti, ki jo je predpisal deželni šolski svet. Nekdaj mu je c. kr. deželni šolski nadzornik na okrajnem glavarstvu povedal:
"Zelo žal mi je, gospod Petiška, toda hočete nam prodajati Njegovo Veličanstvo cesarja da>jšega in širšega, ko* je predpisan z odlokom visokega šolskega sveta z dne 20. ok-tdbra 1891. Cesar, ki ga ta odlok predpisuje, je malce krajši. Njegovo Veličanstvo cesar je dopuščeno le v dolžini 48 centimetrov in v širini 36 centimetrov. Ugovarjate, da imate v zalogi okoli 2000 podob našega vladarja. Ne mislite, da nam fcoste obesili tako plažo, kakršna se vam zljubi. Ves vaš cesar je blago najnižje vrste in sramotno opremljen. Tak je, kakor da bi si brad«* nikoli ne česal. Na nols so mu napaokall strašno mnogo rdeče barve in razen tega s« škili."
Ko je prišel gospod Petiška domov, je ves ogorčen rekel svoji ženi:
"Torej « tem sivim vladarjem smo se urezali."
In to je bilo se pred vojno. Kratko in malo, gospodu Potiski je ostalo na vratu dva tisoč cesarskih pedob. Ko je izbruhnila vofjna, se je je gospod Petiška neizmerno razveselil, zakaj gojil je veliko upanje, da se bo svojega blaga zdaj izaebil. Razobetsil je slike betežne^a starca v svoji trgovini in jih ozaljšal z napisi:
Posebna priložnost. Cesar Franc Jožef L za 15 kron.
Prodal je šest kosov. Pet podob v vojašnice, kjer naj bi ti nemarni odtiski navduševali rezerviste v kantinah, eno pa je kupil stari tobrfkarnar Šimr. Ta avstrijski patriot je zbil podobo na 12 lrron in še rekel, da je to tatinsbvo. Vojna je trajala, toda Njegovo Veličanstvo cesar ni našlo kupca, četudi je gospod Petiška iskal pomoči celo pri časopisnem razkri če vanju. Naročil je oglase in razkričal Nje-
govo Veličanstvo cesarja v dveh praških dne^nkih:
"V teh težkih časih ne sme v nobenem češkem gospodinjstvu manjkati podoba težko preizkušenega vladarja za 15 kron.
Mesto naročil je gospod Petiška prejel povabilo, naj se predstavi na okrajnem glavarstvu, kjer so mu povedali, naj se prihodnjič v oglasi izogiba besedam "težki časi" in "težko preizkušeni.'' Mesto teh naj rabi besede "slavni časi" in "zmagoviti,'' sicer bo imel s to reejo še sitnosti. Zato je priobčil sledeči oglas:
"V teh slavnih časih ne »me v nobenem češkem gospodinjstvu manjkati podoba našega zmagovitega /vladarja za 15 kron."
Toda bilo je zaman. Prejel je nekaj grdih dopisov, katerih neznani pisci so mu odkritosrčno nasvet oval i, naj obesi cesarja na krajih, ki jih cesar peš obiskuje. Poleg tega je spet povabilo okrajno glavarstvo, kjer ga je uradu joči komisar pozval, naj zasleduje poročila c. kr. dopisnega urada in naj se pri sestavi svojih oglasov ravna po njih.
"Rusi so na Ogrskem, zasedli so Lvov, stojijo pred Premvs-lom in to imenujete shwne čase, jsrospod Petiška? To je videti kakor zbadljivka, zaKmeh in rognrfje. Zavoljo tankih oglasov pridete lahko prod vojno sodišče."
Gospod Petiška je obljubil, da bo zdaj pazil, in je sestavil sledeči oglas:
"Vsak Čeh rad žrtvuje 15 kron, da v svoji hiši lahko obesi našega sivega vladarja."
časopisi so njegov oglas zavrnili. "Človek božji," mu jo dejal neki upravitelj, "končno vendar nočete, da bi nas vse postreljali!"
Gospod PetiŠka se je razburjen povrnil domov. Zadaj v trgovini so se valili zavoji z zalogo cesarskih podob. Gospod Petiška je sunil z nogo vanje, pa se neznansko prestrašil tega, kar je bil napravil. Plaho se je ozrl naokoli in se šele pomiril, ko je dognal, da ga ni nihče videl Začel je otožno brisati prah z zavojev in opazil, da so bili nekateri vlažni in pokriti s plesnobo. Zadej je sedel črn mačefk. Ni bilo mogoče dvomiti, kdo je nosil krivdo — da je bil zavoj vlažen. Da Obrne sum od selbe, jo začel maček presti. Gospod Petiška je vrgel na vele izdajalca metlo in maček je Obmolknil. Prodajalec papirja je razljučen planil v stanovanje in se obrnil k ženi:
FILM JE POMAGAL POLICIJI
"Ta lump mora iz hiše. Kdo mi bo kupil cesarja, ki ga maček posrvinjaf Njegovo Veličanstvo cesar je plesniv. Moramo ga postaviti na suho. Naj ga strela ubije!"
Popoldanski apanoek gospoda Petiška je to pot potekel zelo nemirno. Sanjalo se mu je, da so prišli po črnega mačka orožniki in ga z nejgovim lastnikom vred odpeljali pred vojno sodišče. Potem se mu »je sanjalo, da so mačka in njega obsodili na smrt na vešalih in da se mora maček obesiti prvi. On pa, Petiška, je pred sodiščem govoril grozno žaljive besede. Strašansko je vzkričal in zagledal poleg sebe ženo, ki se je očitajoč obrnila nanj:
"Za božje voljo, kaj govoriš, če bi te kdo slišal!"
Tn razburjena je pripovedovala, da je med -tem poskušala v vrtu posušiti Njegovo Veličanstvo cesarja, da so pa pocestni paglavci obmetavali podobe s kamenjem, da so zdaj videti kot <ita.
Ugotovila sta še druge izgube. Na cesarjevo podobo, ki se je sušila na trati so se posedle kure. Tam so prebavijale vsebino svojih želodcev in po tem cesarju korenito pobarvale brado. Dve podobi je skušal požreti pes mesarja Holečka, mlad. neizkušen bernardinec, ki o 3. paragrafu kazenskega zakona ni imel ni pojma. Toda mladi pes jo to imel že v krvi. Njegovo mater je bil pred enim letom usmrtil kon jederec, ker je na vežbališču požrla zastavo 36. pešpolka.
Gospod Petiška je bil nesrečen. Zvečer je v gostilni govoril nekaj o priložnostnem nakupu in o težavah, ki jih ima z Njegovim Veličanstvom cesarjem. in smisel njegovega govora je bil, da dunajska vlada zato nezaupno gleda na Cehe, ker nočejo kupovati pri trvdki Pevska v Mladi Boleslavi cesarskih podob za 15 kron.
"Dajte ceneje," mu je dejal krčmar, ko sta se poslovila, "zdaj so slabi časi. Horejšek prodaja svojo parno mlatilnico za 300 kron ceneje kot lani in tako je tudi s ce&arijem."
Zato je gospod Petiška sestavil ta-le oglas in ga spravil v izložbeno okno svoje prodajal-nice:
"Zaradi gospodarske krize prodani 'večjo skupino lepih cesarskih podob mesto po 15 le po 10 kron."
Spet je vladala v njegovi trgovini tišina. "Kako je kaj s
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nemec Stoffekl, mednarodni žepar, se je proslavil s tem, da je kradel cela desetletja po Evropi bodisi v Berlinu, Londonu, Rimu ali Parizu, pa ga policija nikoli ni mogla zasačiti pri tatvini. Njegova sreča je bla splošno znana med zločinci in evropska policija si je globoko oddahnila, ko je prenesel Stoffeld polje svojega delovanja v Ameriko. Takoj po njegovem prihodu v New York so se začele množiti tatvine na .podzemni železnici in avtobusih in policija je dobila v roke dokaze, da je na delu Stoffeld. Iz New Yorka se je preselil v Chicago, v zil>elko ameriških tolovajev.
Da bi ljudje na začeli verovati, da je zločinec nedosegljiv, odnosrao v zvezi s samim peklenščkom, je policija sklenila a-retirati ga tudi brez dokazov, samo da bi obvarovala ljudi pred njim. Nekega dne je pa zapel na policiji v Chicagu telefon in znana filmfska družba je prosila policijskega ravnatelja naj pošlje v njen atelje nekaj detektivov, češ, da je njen operator aktmalnih dogodkov nehote ujel na ulici prizor, ki bo policijo gotovo zanimal. Prizor je trajal samo nekaj sekund in na filmskem pla/hm seveda ni moglo biti kdove kaj. Videla se je skupina radovednežev, kako gleda procesijo. Spredaj je stala starejša dama z zlato verižico okrog vratu. Kar je nastala gneča za njo in videlo so jo, kaiko ji jo verižica nenadoma padla na tla. V naslednjem trenutku se je pa kraj dame stoječi gospod sklonil.
Hm, to je pa res čudno — je dejal detektiv, videč na platnu košček filma. Zdaj vam ga pa pokažemo počasi, da bomo lahko ustavili aparat, kjer bo po-)trebno. Ustavili so ga baš tam, kjer se vidi, kako se gospod skloni. Videla se je točno roka, držeča majhtio klešče. Bilo je jasno, da je ta roka pre-strigla verižico, da bi jo lahko kraj dame stoječi gospod pobral. Toda glava se na filmu ni videla, ker jo bil dotični mož fotografiran prenizko..
— Napravite nam fotografijo tega prizora, — je dejal detektiv — saj nam lahko tudi roka prav pride. Tez dva dni so povabili Stoffelda pod pretvezo na policijo, da bi si ogledali njegovo roko. Tn izkazalo se je, da je roka na filmskem platnu istovetna z roko moža, ki mu niti evropska, niti ameriška policija ni mogla do živega. Tako se je film znova izkazal kot zanesljiv pomočnik policije.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepoalov«.
ZA ZRAČNO SLU2BO MED ANGLIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI
Najnovejše angleško letalo s štirimi motorji, Id bo vršilo redno potniško službo preko Atlantika. Letalo bo stopilo v slu
žbo prihodnjo pomlad.
• * £" " * ~ " • K njigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
ROMANI
(Nadaljevanje.)
IGRALEC, spini F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec izgublja in dobiva, poskusa na vse mogoče načine, spletkar!. doživlja in pozablja, tod» strast do Igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vet, 100 strani. Cena ................-...................1.50
Janes Menclger se po pravici ijnenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodil«. Jurčič ln Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice.
IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.20
V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je .zanimiv od konca do kraja.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .00
JAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 trdo vezano......................................
Vez.....
.45 .35
V knjigi je poleg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid.
JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewics, 123 strani. Cena ................................................50
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi**. Obe sta zanimivi in vredni, da jib ' Bovek čita.
JUAN M1SERIA, spisal B. L. Coloma, 168 str.
Cena
Ta pretresljiva povest je vzeta Iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega J nana M i se rije. V o-aebl brezvestnega Ixtpezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov.
.00
JURČIČEVI ZBRANI SPISI
6. zv. Doktor Zober — Tugomer
Cena 1.—
Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-še čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno SiveU
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena
trdo vezane .75
Knjiga je i>osvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu-
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ...................... .45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd.
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75
Edlnole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih do21v"ajev od začetka do konca.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševee. TRI knjige po 150, 180 in 114 straai. Cena____.60 vsak zvezek. Vsi trije........L50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čltanju se bo moral 3ta-telj večkrat od Brca nasmejati.
KMEČKI PUNT, spisal Aug. Senoa	.....75
Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graščakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen »•> man bo sleherni z užitkom prečita1.
LA BOHEME. Spisal II. Murger, 40'J str. Cena...00 Knjign opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovico devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano deiu.
LISTKI, (Ks. Meško V. 144 strani.............70
LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 Jtraci.
Cena JM
Skrajno naptft roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da nra z velikim zanimanjem prečita do konca.
MALI LORD, spisala Frances Hodgeaon Bv
nett. 193 strani. Cena ........L__________________...... .80
Globuko zasnovami povesi o otroku, ki gane odljudneca Čudaka. Deček je plod ameriške
vzgoje, ki ne [>ozna ralik med bogatini ln
reveži, pač pa zna rnzlikovati le med dobrim in slabim.
MALENKOSTI, spiral Ivan Albreht. 12« strani. ^	Cena .30
Štiri .zanimive črtice, našega priznanega pisatelja:	,
MATERINA ŽRTKV. 140 strani. Cena _______M
Zanimiva povest is dalnfltlnakega firljonja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena .............
Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenja. Oppenheim je znani ang^kl ro-anopisec poznan po celem svetu.
75
MIMO ŽIVLJENJA, spis
j van Cankar. 230 str.
Cena .80
MLADA LETA, (Jan. „.rek), 188 str....... .60
MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50
Dejanje te povesti se vrši ob konen srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan.
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
Cena .75
Ivan Cankar je prvak nagih pisateljev Ljudje, čijib dudevnost opisuje, so pristno slovenski i« opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. CenaL50
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Garsin. 112 strani. Cena ......... .35
Junaki tega romana blodijo ln tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami
Cena L50
NAŠA VAS, spisal Anton Novatan. 224 stranL —
Cena 1.—
V	zvezku je devet črtic povečini iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljlv mojster v opisovanju značajev.
NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez. ............ .70	Broš........— .50
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.	f
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani
Cena .4f
Zanimiva pojest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ................................... .70
Knjiga vsebnje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne".
PESMI V PROZI, spisat Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ....................................................... .80
Verna slika pestrega velikomeBtnega življenja in spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................ .00
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen lu brezobziren v svoji zabavljici.
PLAT Z* ONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nflSSfcč "Misel v megli" in "Brezdno".
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji ln Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal nas poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti.
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ L25
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena M
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naSec* domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ................................................ -60
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.	j
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena ...................-................. M
Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik Je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovini uoseže tudi povest svoj višek.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na : —
SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y,
II
BLin WZWU9*
New York, Saturday, August 15, 1936
5 W LARGEST BWVWTE DULY IN UJ9JL
Hči druge žene
□
22
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
Gonda so nekoliko zgane, kajti ravno tedaj jo je mladi gc spod zopet pogledal in to jo, ne da bi vedela zakaj, nekoliko vznemiri in »bega.
Svoj nemir zataji in pravi smeje:
"Ker govorita o strojih in o železnicah, sta gotovo tovarnarja za stroje."
"Starejšega gospoda imama za tovarnarja na železnem polja, mlajši pa je prav gotovo inžinir."
"Iz »Vsa sklepaš tot"
"Ker ga je oni drugi nagovoril z doktorjem in je govoril o visoki šoli v Gharlottenburgu. To visoko šolo obiskujejo dijaki, kt hočejo polstati inžlnirji." —
"Potem pa imaš pirv, oče."
"Mladi gospod pa je tudi zelo zanimiva prikazen."
"Tuli jaz tako misHm, oče, vedno in vedno sem ga morala pog!edovr.«i," praci Gonda odkrito, kot je bila vedno proti svojt-mu očetu. Nikdar ji ne bi prišlo na misel, da bi prikrival*, da ji je mladi gospod všeč.
Po teh Gondim'i besedah oče zopet z zanimanjem pogleda mladega gospoda in tedaj se njune oči srečajo. Nekaj časa se cfoa poizvedajoče gledata, in Gonda ni vedela, zakaj je bila vesela, da je v očeh obeh zažarelo medsebojno zanimanje.
Natakar prinese juho za očeta in hčer in takoj tudi za oba gosta pri sosednji mm. Gonda ee sili, da bi svojo pozornost obdržala samo pri ;cdi. Polglasno se razgovarja z očetom :n se obnaša, kot bi se ne brigala za oba gosta pri sosednji mizi. Pa pri vsem njenem prizadevanju ji uhajajo pogledi
k sosednji mizi in vsakikrat se strese, ako se njene oči sreča io4 , v , . T	,
z njegovimi. Zaka i se je tako prestrašila t Zakaj je vednol	kr.lza1nf-Iz^on zldov;12
sramežljivo gledala vstmn, kadar so se njune oči srečale? Nanese je bil jrroba napaka.
Na to vprašanje n? najde odgovora, toda zelo nerada Nam^tn te,m bi bil moral Hit-vstane z očetom, kc sta povečerjala. Hudo ji je bilo, da mla-! ^J*™"1 _JL i.^0^^ "= dega gospoda ni mogla več pogledovati.
Ko gresta mkro obeh miz, obvisi njen šal na praznem stolu pri mizi obeh gospodov. Mladi gospod takoj vstane
in sname šal z uljudnim priklonom. Rutar se mu na isti na- ... .	....
čin zahvrli in Oonia lahno pripogne glavo. Oče in hči se-, Ita !JO in kar so,v ItallJ1
deta v veUko dvorr.no hotela, kjer je igrala godba. Nekaj IC	I™ Pro<lnos^
— —---—:__i_____. __- .	sc kaj izjalovi, nosi vso kriv-
do on. In Mussolini bo ohranil svoj položaj samo, dokler bo
BERNARD SHAW O DIKTATORJIH
Slavni angleški pisa/telj Bernard Shaw, ki je praznoval te dni svoj 80. rojstni dan, je znan po vsem kulturnem svetu kot izredno duhovit mož. Kritike in glose so mu odprle na
ma pomena nasprotovati Hitlerju, Stalinu in Mussoliniju. Treba je s icer protestirati proti vsem vrstam krutosti, toda politične pokrete in politične sisteme je treba v prvi vrsti štu
PODOBA CESARJA FRANCA JOŽEFA
Nadaljevanje t 3. ttram.
stežaj vrata v noVinarstvo, od|dirati in logično izpodbijati ter tod pa v svetovno literaturo.! izpodkopati jim tla s tem, da se Shaw je ostal zvest svojemu prežive konjičku, ko je postal po uspehih svejih gledaliških iger in kulturno političnih študij nay-bolje plačani pisatelj. Njegove glose so polne duhovitosti in satire. O diktatorjih Hitlerju in Mussolini ju in Stalinu, ki v njih ne vidi samo problema Evrope, temveč tudi človeške kulture vobče, je dejal pred tremi leti v svojem predavanju:
"Hitler je mož, vreden pozornosti. Je avstrijski Nemec in sovraži staro Evropo, ker se razvija v slovanski smeri. Zato deluje na kombinaciji Nemčije z Dunajem, da bi postavil z germansko Mitteleuropo Slovanom jez. S svojim rasizmom je Hitler žrtev dvomljive biologije in napačne anthropologic. On lioče, da bi se križali Nemci samo med seboj in to je napaka, kajti napredek in po-plemenitenje prinaša samo
dom vse, razen enega — da bi se ženili z židovkami in prisiliti jih, da bi se ženili z Nemkami. Mussolini ima v rokah vso
časa se izgovarjata i ngiedata, kako nekateri plešejo. Gonda z velikim veseljem kWia plesalce. Kmalu nato pridta tudi oba gospoda od sosedne mize. Gresta naravnost proti izhodu hotela; tukaj pa se starejši gospod poslovi in odide, mladi gospod pa gre proti dvigalu, da bi se odpeljal v svojo čobo. Toda na pol pota proti dvigalu zagleda očeta in hčer in ofcstoji ter takoj nato sede na stol. Obnaša se, kot bi tudi gledal plesalce, tod* sed« t »ko, da more opazovati Gondo, ne da bi kdo to opazil. Gonda se več ne upa pogledati proti njemu, toda v njej je bilo tiho veselje, ko je vedela, da je sedel v njeni b'iiini in *jo je pogledoval.
Ko pol ure s svojim očetom vstane, še vidi, ko stopi v dvigalo, kako je mlad'* gospod tadi vstal. Ko prideta do svojih sob, oče in hči še nekaj minut govorita ter se nato poslovita. ^ I>ti trenutek zopet pride dvigalo in na istem nadstropju izstopi tudi mladi gospod. Molče izmenja z očetom uljuden pozdrav in Gonda še vidi, kako je mladi gospod izginil v sobo poleg očetove sobe.
Gonda je bila nekoHko ii duševnega ravnovesja, naglo zapre vit.ta za seboj ter nekoliko postoji, kot bi srečno ušla kzrici nevarnost1 Nato pa nejevoljno vrže glavo nazaj, ter i« odpravi apat. Ko pa leže na posteljo in za t i sne oči, popolnoma natančno zopet vidi pred seboj izraziti, odločni obraz mladega gospoda. Vsaka poteza njegovega zarjavelega obraza 3?'"»ji pred f 'enimi duševnimi očmi, vidi lepo, visoko čelo, globoko lvžeof rjave oci in majhne, izrazite ustnice. In njegove oči jo gledajo in vprašujejo: "Kdo si?"
Sree ji nemirno bije. da ne ve, kaj je pravzaprav ž njo. Skoro cfcčnti. kot li nekaj ne napravila prav. Pa vendar je bilo to, kar je občutila, tako čudovito očarujoče in lepo, da ji je bilo, kot da je imela izvanredno lep doživlajaj, tako lep, ikot s > ji do sedaj še nikdar ni pripertilo kaj stičnega.
Slednjič vendar zaspi in še v sanjah jo zasledujejo modre oči mladega gospoda.
Naslednji dan ga ni videla in je mislila, da je odpotoval. Bilo ji je hudo in ni vedela, zakaj so njene oči vedno iskale, kot bi ee moral zopet prikazati in jo zopet taiko vabilno in Tprašujoce pogledat?.
Prišel je zadnji dan. ko je še imela biti a svojim očetom v Kodanjn. Dopoldne so prišle fotografije, ki so bile zelo frpe. Gonda piše Gregi zelo obsežno pismo, oče pa je imel opravek na banki.
Gom'a pri>"telju sporoči, kako ji ugaja Kodanj in kar se li je se zdMo zanimivo, toda o tem, kar je na njo napravilo tako globok utis, s rečanje z mladim gospodom pri sosedni mizi, mu je zamolčala. Pismo je bilo končano, ko se vrne oče v hotel ter mu i?roči pismo in slike, da jih odpošlje. Vedela je, kako bo Grega VSe o a tega vesel.. In zku«a misliti samo Še 3ia Grego, tod? nje^ie misli vedno hite v drugo smer: dvotfe modrih moških oči vedno zre v njo.
Kadar jo podnevi sla po hodniku pred svojo sobo, je vedno nadov.-dno pogledovala proti zapitim vratom sobe poleg očetove sobe. Toda nič ji ne izda, ako je tujec še v njej, ali je ze odpotovali Da bi to mogla izvedeti pri hišnji, na to lieisknšena Gonaa ni mislila.
In ko se naslednjega dne z očetom pelje na postajo, si pravi, da je bilo srečanje z mladim gospodom pri sosedni mizi oamo majhen dogodijaj v njenem življenju. In to jo je bolelo. Zelo rada bi gu zopet videla
Malo raztresena gre poleg očeta ob vlaku. Zasedeta ivoj oddelek ia oče ji v kota uredi kar naj udobnejše. Pre-akrbel ji j« berilo, ji je položil blazino, si slekel površnik in *edel njej nasproti. V tem oddelku ni bilo nobenega dragega potnika.
_ ffNjt prihodnji*.! ^
i imel uspeh.
Stalin ima v Rusiji tak položaj, kakor papež v krščanstvu. Vladni sistem v Rusiji je vrsta neke delavske cerkve in zelo zanimiva rešitev demokratičnega problema. KM cerkev je nastala z delom ljudi, ki so si napravili iz vere poklic. Tako so si ljudje v Ru-siji napravili iz političnega poklica komunistično stranko.
Končno je dejal Shaw, da ni-
Z
EMLJEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirja • platnenimi pregibi ............?J0
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-
30
Dravska Banovina........... 30
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI ...............
MALI ................
.40
.40 ..15
.60
NOVA EVROPA
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25
Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40
Naročilom Je priloiiti denar. Miši » gotovini. Money Order all ■sitne znamke po 1 all t Ce po&ljete gotovino, raite
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 Street New York, N. T.
cesarjem," je vprašal prijatelj krčmar. "Žalostno," je odgovoril gospod Petiška, "po Njegovem Veličanstvu cesarju ni povpraševanji a "
"Vetete kaj," mu je zaupno rekel krčmar, "skušajte se ga za vsako ceno iznebiti, preden bo prepozno 99
"Bom še počakal," je odgovoril gospod Petiška.
In na podobah Njegovega Veličanstva cesarja je še naprej sedel črni maček. Po poldrugem letu je celo na zavoje prav spodaj legla plesen. Avstrija je razpadala in položaj je bil videti brezupen.
Zdaj je gospod Petiška zgrabil za svinčnik in težkega srca izračunal, da talko ne more obo-gateti, da bo pa, če se mu posreči, prodati podobo po dve kroni, vendar še zaslužil pri vsakem kosu po eno krono.
In napravil je učinkovit razglas Obesil je podobo v izložbeno okno in pod njo zapisal: Ta sivi cesar je zdaj naprodaj mesto za 15 kron le za 2 kroni."

V JUGOSLAVIJO
V MANJ KOT 7 DNEH
QUEEN MARY
Kraljica vseh morja; krasna izdelava. Kenadkriljive kabine Tretjega razreda ' in prostorni javni prostori.
Olplutja iz New Turka preko Ciiebo^rga. 26. avg,; 9. sept.; 23. sept.; 7. okt.
BERENGARIA AOUITANIA
12. sept., L okt. 2. sept., 17. sept.
rudi MVHleme Motorne ladje preko H« vre
BRITANNIC GEORCtIC
22. avg.. 19. sept. 5. sept., 3. okt.
Za nadaljne informacije se obrnite na lokal nega ; upe rita. ali na
CUNARD WHITE STAR
25 BROADWAY	NEW YORK
7EBEU V PLJUČIH
V Avstraliji se je pri/petilo, da je poldrugo leto stari deček Kelvin Rodgers požrl žebelj, ki mu je prišel v pljuča. Domači pa niso takoj opazili, kaj se je z dečkom zgodilo. Potem so si avstralski zdravniki prizadevali potegniti dečku žebelj iz pljuč. Preskrbeli so si tudi bronlioskop, ki ga je izdelal a-meriški zdravnik Jackson. Dvakrat so poskusili s tem apara tom, pa ni šlo. šteti dne v
v operacijsko dvorano dr. Jack-soua in čez sedem minult je bil žebelj odstranjen iz pljuč. Bil je dolg žebelj. s kakršnimi zabijajo zaboje.
MOŽ, KI JE IZUMIL ŠAMPANJEC
Francija se pripravlja na proslavo tristoletnice Dona Pierra Perrignona, moža, ki je
Dečku so bili lzumi1 samPanJrc, pa čeprav se bo ta pro^laiva vršila šele čez
7i Tedaj so se obr-l' u u; nili na dr. Jar-ksona, ki je ob- (iv£ letl^ ljubil brezplačno zavzeti se za ubogega dečka. Pacifična proga American Pioneer Line se je ponudila, da bo brezplačno prebijala otroka in njegovo mater. V avstralskem glavnem
mestu Melboumu se je našel bo-V<a Mlada Boleslava se je še gat dobrotnik, ki je globoko po
Don Perrignon, ki je bil menih benediktinec, je odkril, da dajejo grozdi v Sampanji, posebno v Rpernan, Ayu, Bousv-ju, Reirnsji in drugod vino, ki <e peni. Prebivalci te dežele, ki je dala svoje ime novemu vinu, hočejo «cdaj proslaviti od-
istega dne zbrala pred proda-jalnico gospoda Petiška, da vidi, kako <5o delnice habsburške rodovine nenadoma padlo.
Ponoči pa so gospoda Petiš-ko odpeljali orožniki in potem je šlo brzo Trgovino so zatvo-rili, gospoda Petiška zaprli in ga postavili radi pregreška proti javnemu miru in redu pred vojno sodišče. Veteranko društvo ga je na izrednem občnem zboru izključilo.
Gospod Petiška je dobil trinajst mesecev težke ječe. Moral bi bil dobiti pet let, tenia lahko je navedel olajševalno o-kolnost, da se je nekdaj boril pri Cu-tozzi za Avstrijo. In medtem se zavoji s podobami Njegovega Veličanstva cesarja hranijo pri vojnem sodišču na Dunaju in čakajo rešenja, ko bo po razpadu Avstrije kakšen poleten trgovec zavijal vanje
Naročite se rta "Glas Naroda*' največji slovenski dnevnik r Združenih, državnik.
segel v žep. da so bili kriti tudi j ^itelja tega vina V bližnjem
drugi stroški. Končno «je za-tisni! obe očesi tudi ameriški priseljeniški urad kot največja ovira vsakega nedovoljenega izleta v Ameriko. In tako je bilo vse urejeno.
V dražbi poročevalcev ameriških listov je stopil zadnje dni junija mali Kelvin Rodgers na newyorska tla in se takoj nai>otil s svojo materjo v Phila-delphrjo. Pot od doma v Plii-ladelphijo je bila dolga 14,0000 km. Tam so ira takoj sprejeli
času se bo vršila v Hautvišlersu kjer je stal Perrignouov samostan, majhna začetna proslava z ljudskimi plesi in ljudskimi pesmimi Cisti dobiček te proslave je namenjen za spomenik ustvaritelju šampanjca. Francozom, posebno tijitim iz Sampan je, bi se morda ne mudilo za prodajo njihovega pridelka, a so klavrni časi, ki jih je pač dobro preganjati z vsako vrsto reklame.
ZASTRUPLJEN S KNJKO

Pišite nam sa cene ročnih 11-stov. reservacijo kabin ln pojasnila za potovanja.
8LOVEMC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Prav neobičajen kriminalni primer se je zgodil v Buenos Airrt*u. Xeki tamkajšnji odvetnik je pr»\jel po pošti knjigo, ki mu jo je poslal dober prijatelj. Odvetnik je knjigo prebral in — umrl. Policijska preiskava je dognala, da so bile strani namazane z zelo strupeno snovjo. Odvetnik si je pri listanju knjige oslinjeval prste in s tem dobil strup vase. Odpo-šiljalca krtjige so ugotovili in ga aretirali.
DRŽAVLJANSKA VOJNA NA 5PANSKEM
Slika je bila posneta v Barceloni, ko je na ulici eksplodiral bomiba. Državljanska vojna traja že par tednov, toda bojna sreča- se »oče obrniti na to7 ne na ono stran.
19.	avgusta: Aquitania t Cherbourg Normandle ▼ Harra
20.	avgnsta: Vnlcanla t Trst
21.	avgusta:
Bremen v Bremen
22.	Champlain ▼ Havre Conte dl Savooia v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary ▼ Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Normandle, Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra:
Paris v Havre	i
Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra:
Saturnia v Trst 0. septembra:
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra:
Chamnlaln v Havre 12. septembra:
He de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandle v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19.	septembra:
Conte d i Savola v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra : Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcan ia v Trat
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandle v Havre
1.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra : Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen
10.	oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia ▼ Genoa 1-L oktobra:
Normamiie v Havre Aqnitania v Cherbourg
15.	oktobra: Saturn ia v Trst
16.	oktobra: Eurof« v Bremen
J), oktobra:
Rixna v Genoa 21. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Bex v Genoa Lafayette t Havre Brrm<-n v Bremen
L-8. oktobra:
Aquitania v Cherbourg 29. oktobra:
He de France v Havre
31.	oktobra: Vulc-ania v Trst
4.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg
6. novembra:
Europa v Bremen
7. novembra:
Champlain v Havre Conte dl Savoia v Genoa
11.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre
14. novembra: Rex v Genoa
18.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg
20.	novembra :
Bremen v Bremen
ll. novembra:
Lafayette v Havre Saturnia v Trst
-5. novembra:
Normandle v Havre Berengaria v Cherbourg JS. novembra:
Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa t Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
O. decembra: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg 1-L deecmbra:
Rex v Genoa 1,1. decembra:
Bremen v Bremen
16. decembra:
Queen Mary r Cherbourg 26, decembra: Normandle v Havre
i
t 4
/t
II