2. avgusta je v 60. letu starosti preminul državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je v VI. sklicu Državnega sveta zastopal lokalne interese 6. volilne enote. Bil je aktiven politik tako na lokalni kot državni ravni, med drugim v treh mandatih poslanec Državnega zbora in v dveh mandatih član Državnega sveta. Državni svet se je v spomin nanj sestal 5. avgusta na žalni seji. Bojan Kontič je bil kot župan in politik z dolgoletnimi poslanskimi izkušnjami za delo komisij Državnega sveta nepogrešljiv praktik. stran 4 Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, stran 3 DRŽAVNI SVET USPEŠNO Z ZAKONODAJNIMI PREDLOGI Poslanci so pritrdili trem zakonodajnim pobudam Državnega sveta, in sicer s področja gradbeništva, zdravstvene dejavnosti in kaznovalne politike. stran 8 NA 30. SEJI POTRDITEV MANDATA DOSEDANJEMU VODSTVU Državni svetniki so sredi VI. sklica na tajnem glasovanju potrdili mandat dosedanjemu vodstvu, nespremenjena pa ostaja tudi dosedanja sestava komisij. stran 5 REŠIMO GORIŠKO – KAKŠNA BO PRIMORSKA PO COVID-19? Na poziv gospodarstva in občin na Goriškem, naj se pripravi strategija za izhod iz krize na območju Primorske, se je Državni svet odzval z izvedbo javnega posveta. stran 13 BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE / ISSN 1854-9489 / ŠTEVILKA 3-4 / LETO XV / SEPTEMBER 2020 VSAKA KRIZA JE IZPIT, JE LAHKO TUDI PRILOŽNOST? 2 KAZALO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA ODLOŽILNI VETO Zaradi procesne vrzeli je ob sprejemanju paketov interventne zakono- daje za odpravo posledic epidemije Državni svet uveljavil možnost, da se lahko z vložitvijo predloga odložilnega veta in z njegovo zavrnitvijo zakonu izreče tudi podpora. stran 7 Državni svet na 16. izredni seji ni podprl predloga odložilnega veta na novelo Zakona o pravilih cestnega prometa in zavrnil pobudo Interesne skupine delojemalcev, ki je noveli očitala nedopustno znižanje varno- stnih standardov. stran 7 ZAKONODAJNA POBUDA Državni svetniki so uspeli s predlogom novele Gradbenega zakona, ki izvajalcem gradbenih del podaljšuje prehodno obdobje do 31. maja 2022. Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Državni svet sprejel na 25. redni seji, je Državni zbor izglasoval 27. maja in pritrdil argumentom državnih svetnikov. Državni svet je predlagal spremembo Kazenskega zakonika, ki bi s pove- čanim odvračalnim učinkom na migrante zmanjšala število nezakonitih prehodov državne meje. Državni zbor je 16. junija z 48 glasovi »za« in 35 »proti« spremembi pritrdil. stran 8 Državni svet je določil besedilo novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da bi zagotovil pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela enemu od staršev, ki sobiva ob hospitaliziranem otroku. Cilj dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je sprememba trenutne potencialno protiustavne ureditve, ki bi skupinsko obnovitveno rehabilitacijo in zdravstveno letovanje otrok uredila na zakonskem nivoju. S spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se želi zagotoviti staršem, ki delajo krajši delovni čas zaradi varstva otroka, enakopravno koriščenje pravice do krajšega delovnega časa. stran 9 ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI Državni svetniki so ustavno izpodbijali 5. člen Gradbenega zakona, ki določa pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Sporna določba ne varuje v zadostni meri temeljne človekove pravice pred nedopustnimi posegi tako države kot tudi tretjih oseb. stran 10 AKTUALNO PROJEKT USTANAVLJANJA POKRAJIN V ZAKLJUČNI FAZI Delovna skupina, ki pripravlja osnutek nove pokrajinske zakonodaje, je gradivo pripravila do konca junija, do konca oktobra pa sledi javna razprava. Delo skupine naj bi bilo zaključeno do konca leta, odločanje o pokrajinah pa bo nato prevzel zakonodajalec. stran 11 IZZIVI LOKALNE SAMOUPRAVE Občine se srečujejo s težavami pri gradnji cest in infrastrukture, črpanju evropskih sredstev, naravovarstvu, predvsem pa, ko gre za financiranje njihovih nalog. Posebno težavni so tudi dolgotrajnimi postopki prostorskega načrtovanja in gradnje, kar oboje sodi tudi med kazalnike (ne)učinkovitosti državne birokracije. stran 12 MNENJA DRŽAVNEGA SVETA OKOLJE IN PROSTOR Državni svet je podprl novelo Zakona o vodah, ob tem pa med drugim opozoril na slabe izkušnje občin z načinom razpisovanja sredstev za izvajanje javnih del, namesto kriterija vrstnega reda prispelih vlog pa bi bilo bolje upoštevati druge kriterije. stran 12 VARSTVO PRED DISKRIMINACIJO Ob seznanitvi s poročilom Zagovornika načela enakosti za 2019 je Državni svet razpravljal o razvitosti družbe z vidika zaznavanja in prepoznavanja diskriminacije. IZ MNENJ KOMISIJ MEDIJSKA ZAKONODAJA Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je 26. avgusta prisluhnila različnim stališčem o predlaganih osnutkih nove medijske zakonodaje, ki je v javni razpravi, vendar pa sklepov komisija ni sprejela. stran 15 UMETNOST IN PROSTOR Na pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti sta dve komisiji Državnega sveta predlagali, da Ministrstvo za okolje in prostor v okviru načrtovane spremembe prostorske in gradbene zakonodaje sistemsko uredi vprašanje klasifikacije delovnih prostorov za umetniško ustvarjanje in jih posebej opredeli. stran 15 VARSTVO INVALIDOV Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je pozvala pristojno ministrstvo, da skupaj z vsemi ključnimi deležniki do 1. oktobra 2020 pripravi novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavaro- vanju, po kateri bi imel zavarovanec pravico do invalidske pokojnine najmanj v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka. stran 16 KULTURA Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je Državnemu svetu predlagala, naj na Vlado naslovi pobudo zaradi neizvajanja novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v praksi. KMETIJSTVO Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob obravnavi novele Zakona o divjadi in lovstvu poudarila, da na podeželju primanjkuje ustreznega načrtovanja in upravljanja s šakali in drugimi zvermi, kar se odraža v oteženem življenju in delu v tem okolju. GOSPODARSTVO Komisija za gospodarstvo ni podprla novele Zakona o trgovini, ki jo je predložila Levica. Za bolj primeren način spreminjanja zakonodaje in reševanja vprašanj je ocenila socialni dialog, ki bo vodil k pogajanjem za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine. CIVILNA DRUŽBA PROSTOVOLJSTVO Državni svet občasno aktivno podpre prostovoljske aktivnosti, letos npr. akcijo MEPI Slovenija, ki je na Pediatrični kliniki izvedla barvito prenovo prostorov, pri čemer je sodelovalo 60 prostovoljcev in 12 organizacij, med drugim Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški Zbornici Slovenije. stran 21 3 UVODNIK / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE VSAKA KRIZA JE IZPIT, JE LAHKO TUDI PRILOŽNOST? Državni svet je v tem obdobju, kljub omejitvam zaradi varnostnih tveganj, vztrajal na odprtem in trajnem dialogu z vsemi našimi interesnimi skupinami. Tudi vsi štirje predsedniki smo v rednih in tesnih odnosih, ko gre za skupne interese Slovenije. Še več, čeprav gospo- darstvo v svetu okreva počasi, so prvi znaki okrevanja v Sloveniji spodbudni. Čas, ki smo ga pred tem zapravili v trgovskih centrih ter kolonah na poti v službo, je dobil novo, lahko rečem boljšo dimenzijo. Zdaj ga znamo bolje in pravičneje razporejati. Vse več ga preživljamo v ožjem družinskem krogu, aktivno v naravi, v skrbi za lastno zdravje in počutje, v pomoči najbolj ranljivim ... Vsi. In prav je tako. Prihajajoča jesen kar kliče po posvetih in strokovnih razpravah o številnih aktualnih zadevah, ki jim v Državnem svetu vselej radi prisluhnemo. Naše svetnice in svetniki so bili tudi med poletjem izjemno aktivni. Vlado in resorna ministrstva smo zasuli s pobudami, vpra- šanji in zakonodajnimi iniciativami. Več o tem na straneh v nadaljevanju. Žal pa smo v tem času zaradi hude bolezni izgubili že drugega državnega svetnika, kolega Bojana Kontiča, ki je kljub bolezni svoje delo v Državnem svetu do konca opravljal z vztraj- nostjo in zagnanostjo, ki jo zmorejo le redki. Za ta prispevek mu bomo trajno hvaležni.  Drage bralke in bralci, Državni svet ostaja vaš zanesljiv partner tudi v prihodnje. Z odgo- vornostjo do vašega in svojega zdravja bomo še naprej peljali ključne projekte in naloge. Strokovni del procesa ustanovitve pokrajin se bliža koncu. Politiki bomo namreč kmalu izročili orodje, s katerim bo možno zgraditi sodob- nejšo, decentralizirano in bolj učinkovito državo. Aktivnosti Rastoče knjige tečejo naprej, v ozadju našega dela pa že potekajo priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Vse kaže, da se nam obeta pester in zanimiv drugi polčas druge polovice 6. mandata Državnega sveta. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Spoštovani, kdo bi si mislil, da se bo svet, ki je sicer tako globalno povezan, omrežen in moderniziran, v hipu postavil na glavo. Strah, zmeda, negoto- vost, odtujenost ... to so tiste neprijetnosti, ki jih je naplavila kriza novega korona virusa, ki smo jo občutili vsi prebivalci našega planeta. A tokrat ne želim “jamrati” oz. negodovati glede tega, nasprotno. Saj veste, vsaka kriza je lahko tudi priložnost. Naša mlada država Slovenija se je v svoji kratki prehojeni poti vedno znala hitro obrniti, se uspešno uveljaviti, se dokazati in se izmojstriti ... Zakaj? Zato ker smo se zavedali, da je v usodnih trenutkih treba biti enoten, povezan ter odprt in solidaren. Pandemija COVID-19 je takšna priložnost, ki jo moramo državljanke in državljani pametno izkoristiti kot naložbo za prihodnost, za bolj varen, pravičen in urejen svet. Povezani smo močnejši, o tem ne dvomim. Zato je prav, da prvi z dejanji to kažemo v politiki, na ravni države, lokalnih skupnostih, pa tudi civilne družbe in gospodarstva. 4 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IN MEMORIAM DRŽAVNEMU SVETNIKU BOJANU KONTIČU V 60. letu starosti je 2. avgusta preminul državni svetnik in župan mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je v VI. sklicu Državnega sveta zastopal lokalne interese 6. volilne enote s sedežem v Velenju. Bil je aktiven politik tako na lokalni kot državni ravni, med drugim je bil v treh mandatih poslanec Državnega zbora in v dveh mandatih član Državnega sveta. 12. marca 2020 je, na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila primerov okužb, Slovenija razglasila epidemijo. Delo Državnega sveta se je prilagodilo izrednim razmeram, ki so trajale do 14. maja, ko je bila epidemija uradno prekli- cana, a so nekateri ukrepi v skladu z navodili NIJZ še vedno ostali v veljavi. Epidemija je odprla številna vprašanja o prilagoditvi de- lovnih procesov v izrednih razmerah. Državni svet je že na 11. izredni (2. korespondenčni) seji med 27. in 30. marcem Velenje in Šaleška dolina sta bila njegova prva skrb, dobrobit delovnih ljudi in občanov pa rdeča nit, ki ga je vodila pri vseh odločitvah. Zapomnili si ga bomo kot politika, ki je znal prisluhniti malemu človeku in duhu svojega kraja. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Bojan Kontič je bil član Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisije za državno ureditev. Kot zastopnik lokalnih interesov je v javnosti odločno opo- zarjal zlasti na problematiko podhranjenega financiranja lokalnih skupnosti. Ena njegovih zadnjih pobud, ki je dobila podporo tudi v Državnem svetu, se je nanašala na problematiko integracije tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem v Sloveniji in na oblikovanje ukrepov in politik za njihovo uspešnejšo integracijo v slo- vensko družbo. Na njegov predlog naj bi Državni svet postopoma prevzel tudi zakonodajno iniciativo za sprejem ustreznih zakonskih rešitev te vse bolj pereče problematike. Državni svet se je v spomin na Bojana Kontiča in na njegovo delo 5. avgusta sestal na žalni seji, ki se je je udeležil tudi predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Žalno sejo je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je med drugim izpostavil, da je bil Bojan Kontič kot župan in politik z dolgoletnimi poslanskimi izkušnjami za delo komisij Državnega sveta nepogrešljiv praktik. DRŽAVNI SVET KONSTRUKTIVNO TUDI V OBDOBJU IZJEMNIH RAZMER sprejel sklep o načinu dela Državnega sveta v spremenjenih razmerah, in sicer so seje Državnega sveta in njegovih komisij, kolegija in interesnih skupin praviloma potekale v obliki videokonferenc. Z dopolnitvijo Poslovnika Državnega sveta z dodatnim 33.a členom se je tudi podrobneje uredilo delo Državnega sveta na daljavo ter izvedba glasovanj v primeru naravnih in drugih hujših nesreč, večjih epidemij ali podobnih izrednih okoliščin. S to dopolnitvijo lahko odslej delo drugega doma neovirano poteka tudi v posebnih okoliščinah. Na ta način se tudi za v bodoče ohranja redno delo interesnih skupin in komisij, s tem pa tudi pomen Državnega sveta. Aktualne razmere pa so med drugim zahtevale, da so bili do nadaljnega odpovedani vsi nenujni dogodki (posveti in razstave) kot tudi vse mednarodne aktivnosti. 5 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Delal bom za dobrobit lokalnih skupnosti, svojo vlogo vidim predvsem v sodelovanju z vsemi župani tretje volilne enote in upam, da bom dober glasnik vseh. Zavzemal se bom predvsem za decentralizacijo in uvedbo pokrajin, pri čemer si ne znam predstavljati, da Maribor ne bi bil regijsko središče. Željko Vogrin, državni svetnik OB POLOVICI SKLICA POTRDITEV MANDATA DOSEDANJEMU VODSTVU ŽELJKO VOGRIN - NOVOIZVOLJENI DRŽAVNI SVETNIK 3. VOLILNE ENOTE Državni svetniki so na 30. redni seji znova volili svoje vodstvo. Na tajnih volitvah so za predsednika ponovno izvolili Alojza Kovšco, ki ga je podprlo 25 državnih svetnikov, za podpredsednika Matjaža Švagana pa jih je glasovalo 33. Prav tako je ostala nespremenjena dosedanja sestava komisij. Ponovna izvolitev za predsednika Državnega sveta mi pomeni nov zagon, da zastavljene smernice izpeljemo do konca v najboljši meri in kakovosti. Imamo odlično sestavo državnih svetnic in svetnikov, ki so tudi izjemno aktivni. Državni svet se vse bolj uveljavlja kot forum, kjer civilna družba naslavlja svoje probleme na dialoški, ne pa ideološki način. Še naprej si želimo izboljšati zakonodajo, ne pa zavirati njeno sprejemanje. In to nam v tem mandatu dobro uspeva. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Kandidaturo Alojza Kovšce za predsednika sta predlagali Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter Interesna skupina delodajalcev. Mandat predsednika in podpred- sednika Državnega sveta ter predsednikov in članov komisij traja dve leti in pol, pol mandata Državnega sveta, ki v skladu z Ustavo traja pet let. Sedanji, šesti sklic Državnega sveta se je na ustanovni seji sešel 12. decembra 2017. Od pričetka mandata se je sestava spremenila trikrat, in sicer prvič leta 2018 zaradi smrti državnega svetnika Borisa Šuštaršiča, dolgoletnega predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, ki je kot državni svetnik zastopal interese socialnega varstva. Na nadomestnih volitvah v 3. volilni enoti s sedežem v Mariboru junija 2020 je izpraznjeno mesto državnega svetnika Franca Kanglerja, ki je bil imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, zapolnil državni svetnik Željko Vogrin. Letos avgusta pa je po hudi bolez- ni preminul državni svetnik Bojan Kontič, zastopnik lokalnih interesov, zato je predsednik Državnega zbora Igor Zorčič sredi avgusta podpisal odlok o Željko Vogrin je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov 3. volilne enote s sedežem v Mariboru. V Državnem svetu je član Interesne skupine lokalnih interesov, član Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve ter član Komisije za državno ureditev. Rojen je bil 19. decembra 1959, po poklicu pa je univerzitetni diplomirani pravnik. V preteklosti je opravljal dela in naloge načelnika mariborske upravne enote, že drugi mandat pa je tudi mariborski mestni svetnik. Od ustanovitve oziroma prvega sklica Državnega sveta leta 1992 je Željko Vogrin šesti državni svetnik, ki zastopa lokalne interese iz tretje volilne enote. Poleg Franca Kanglerja so volilno enoto s sedežem v Mariboru zastopali Rudi Matjašič, Drago Žura, prof. dr. Alojz Križman in Avgust Majerič (dva mandata). razpisu nadomestnih volitev v 6. volilni enoti s sedežem v Velenju, ki bodo potekale 15. oktobra. 6 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Slavnostni govornik, pred- sednik Državnega sveta Alojz Kovšca, je v svojem nagovoru izpostavil pot- rebo, da je »treba narediti korak nazaj, v čase narodne enotnosti in prebujenja. Jih ponotranjiti z vsem srcem in modrostjo. Živimo namreč v Evropi brez meja, v svetu številnih priložnosti za boljši in lepši jutri, hkrati pa postajamo vse večji topilni lonec narodov in kultur. In v tem loncu si kot mlad narod nastavljamo lastno past. Neodgovorni odnos do lastne narodnosti, državotvornosti in kulturne samobitnosti nas zlahka potegne v vrtinec, kjer se lahko v tem sodobnem Babilonu raztopimo in izgubimo... .« 25. 6. 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samo- stojnosti in neodvisnosti Slovenije in bili slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Letošnja 29. obeležitev Dneva državnosti, ki ga praznujemo 25. junija, in sicer kot spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija tudi formalno postala neodvisna država, je v Državnem svetu potekala posebej slovesno, saj so se slavnostne seje poleg državnih svetnic in svetnikov ter nekdanjih predsednikov Državnega sveta udeležili najvišji državni predstavniki: predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in predsednik Vlade Janez Janša. Naj nam ne bo nerodno negovati ljubezen do domovine. Ta zadrega je lahko le umetno ustvarjena in je kot taka politično nekorektna. Ohranjajmo vrednote slovenske osamosvojitve kot ponosen in vselej pokončen narod. Za bodoče generacije vsaj, če že ne zase. Iz poslanice predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost. Krajši kulturni program je izvedel kvartet saksofonov Policijskega orkestra s solistko Evo Kovačevič ob kitarski spremljavi Maja Špacapana ter pesnik in igralec Tone Kuntner. 7 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ODLOŽILNI VETO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PROTIKORONSKI ZAKONSKI UKREPI POSPREMLJENI TUDI S POMISLEKI V času epidemije je delo Državnega sveta potekalo brez zastojev. Večina državnih svetnic in svetnikov je uporabljala moderna komunikacijska orodja in je na sejah sodelovala videokonferenčno. Državni svet je po oceni večine državnih svetnikov ob sprejemanju interventne zakonodaje za odpravo posledic epidemije ravnal v konstruktivno in skrajšal postopke za sprejem in uveljavitev protikoronskih zakonskih paketov, pri čemer je postopal na edini možni način, ki mu ga daje obstoječa pravna ureditev, in sicer ob odlo- čanju o odložilnem vetu na interventne zakone teh ni izglasoval. Prvi paket protikoronske zakonodaje je Državni zbor sprejel 19. marca, Državni svet pa je že dan za tem opravil 10. izredno sejo, pri čemer svetniki niso izkoristili možnosti veta. Ob tem so nekateri med njimi izrazili pomisleke, največ v poveza- vi z interventnimi ukrepi na področju plač in prispevkov. O drugem paketu ukrepov je Državni svet odločal na 11. izredni seji in z glasovanjem zavrnil predloge zahteva za odložilnega veta na vse tri predlagane zakone. Državni svet je opravil tudi glasovanje o tretjem protikoronskem paketu in zavrnil predloge veta na sveženj urgentne pomoči. Ob razpravi je bila proble- matizirana uporaba mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom. Kot sporna se je kazala zlasti možnost, da bi policija pregledovala občutljive podatke o zdravstvenem stanju posameznika, kar ni primarna naloga policije, BREZ VETA NA NOVELO O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA Državni svet na 16. izredni seji ni podprl predloga odložilnega veta na novelo Zakona o pravilih cestnega prometa in zavrnil pobudo Interesne skupine delojemalcev, ki je noveli očitala znižanje varnostnih standardov, deregulacijo poklica voznika ter sprosti- tev ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki so Slovenijo umestili med prometno najbolj vzorne države v EU. Zakon je sicer omilil neka- tere zahteve pri prevozih otrok, ko gre za društva in neprofitne organizacije. ki tudi sicer ne sme izvajati inšpekcijskih nalog s pod- ročja zdravstvenega varstva, slednje pa naj ne bi bilo tudi v skladu z evropsko direkti- vo in bi lahko predstavljalo neustaven poseg v pravice posameznika. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je zato predložila amandma, ki pa ni bil sprejet. Državni svet na junijski redni seji v zvezi z interventnimi ukrepi tudi ni izglasoval zah- teve za presojo ustavnosti dela interventne zakono- daje za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic v delu, ki zaostruje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in ki investitorju daje možnost, da sproži postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. 8 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAKONODAJNA POBUDA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POSLANCI PRITRDILI TREM ZAKONODAJNIM POBUDAM DRŽAVNEGA SVETA Državni svetniki so uspeli s predlogom novele Gradbenega zakona, ki izvajalcem gradbenih del podaljšuje prehodno obdobje do 31. maja 2022, zaradi česar bodo bistveno lažje izpolnili zahteve nove gradbene zakonodaje, preprečili upad obsega dejavnosti in kakovosti del ter zvišanje cen in podaljšali roke za dokončanje del. Poslanci so novelo soglasno sprejeli na 35. izredni seji. Novela iz leta 2018 je od izvajalcev gradbenih del zahtevala, da morajo imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del. Ob primanjkljaju strokovno usposobljenih kadrov bi morali izvajalci gradbenih del ali njihovi zaposleni opraviti dolgotrajno dodatno izobraževanje in dodatne izpite. S podaljšanjem prehodnega obdobja se je izognilo številnim negativnim posledicam v gradbeni praksi. Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Državni svet sprejel na 25. redni seji, je Državni zbor izglasoval 27. maja, s tem pa je pritrdil argumentom državnih svetnikov in odpravil nerazumno diskriminacijo tistih študentov fiziote- rapije, ki v naši državi ne nameravajo opravljati dejavnosti, a morajo opraviti strokovni izpit - četudi tega v njihovi državi ne poznajo - to pa je pogoj za priznavanje poklicne kvalifikacije v drugi državi. Na pobudo Državnega sveta se je za 63. členom zakona dodal nov 63.a člen, ki je trenutek dokazovanja znanja jezika izenačil za vse primere. S tem je bil tudi odpravljen pereč in več let trajajoč problem tujih študentov fizioterapije, ki so jim spremembe, ki so nastale v času njihovega študija, onemogočile opravljanje poklica, ker niso mogli opraviti strokovnega izpita. Državni svet je poslancem predlagal spremembo Kazenskega zakonika, ki bi povečala predpisano kazen za organizatorje ne- zakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju v Sloveniji ter z odvračalnim učinkom na migrante zmanjšala število nezakonitih prehodov državne meje. Državni zbor je 16. junija z 48 glasovi »za« in 35 »proti« spremembo Kazenskega zakonika sprejel. Državni svet je prvotno predlagal, da bi se vsak nezakonit prehod državne meje opredel kot kaznivo de- janje. Ker pa bi takšna rešitev pomenila neskladje v zakonodaji (prehod meje Zakon o tujcih opredeljuje kot prekršek), so na Odboru za pravosodje sprejeli dopolnilo, po katerem se zgolj zvišuje kazen za organizatorje nezakonitih prehodov meje na zaporno kazen od tri do deset let in za pomoč pri nezakonitem bivanju na od tri do petnajst let. NOVELA ZAKONA OLAJŠALA PRILAGODITEV GRADBINCEV ZAKONODAJALEC PRISLUHNIL ŠTUDENTOM FIZIOTERAPIJE ODSLEJ BISTVENO VIŠJE KAZNI ZA TIHOTAPCE LJUDI BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 9 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAKONODAJNA POBUDA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNI SVETNIKI V DRŽAVNI ZBOR Z VRSTO ZAKONODAJNIMI POBUDAMI ZAKONODAJALEC PRISLUHNIL ŠTUDENTOM FIZIOTERAPIJE NOVELA BI STARŠEM HOSPITALIZIRANIH OTROK BISTVENO OLAJŠALA BOLNIŠNIČNO SOBIVANJE Državni svet je na 29. seji določil besedilo novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi zagotoviti pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela enemu od staršev, ki sobiva Cilj dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju, ki ga je na 31. seji predlagal Državni svet, je sprememba trenutne potencialno protiustavne ureditve, ki bi skupinsko obnovitveno rehabilitacijo in zdravstveno letovanje otrok uredila na zakonskem nivoju. Predložene dopolnitve bi pripomogle k reševanju dolgoletne problematike, ki zadeva najbolj ranljive družbene skupine. Pravila obveznega zdra- vstvenega zavarovanja trenutno niso v skladu z določbami zakona in manjka sistemska rešitev. Cilj predloga zakona je med drugim tudi razširiti krog upravičencev do skupinske obnovitvene rehabilitacije na osebe s Parkinsonovo boleznijo, osebe s težjo oz. težko motnjo v duševnem razvoju in osebe s poškodbo glave. Poleg tega predlog predvideva tudi VEČ PREGLEDNOSTI, KADAR GOVORIMO O ZDRAVSTVENIH PRAVICAH NAJBOLJ RANLJIVIH SKUPIN POZITIVNA DISKRIMINACIJA, KO GRE ZA VARSTVO IN NEGO OTROK čas. Predlog Državnega sveta je, da bi država zaposlenim, ki uveljavljajo pravico do krajšega delovnega časa zaradi nege in varstva otroka do tretjega leta starosti, zagotovila plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela mesečne bruto plače zaposlenega, in ne od minimalne plače. Sedaj so starši, ki se odločijo za pravico do dela s skrajšanim delovnim časom zaradi varstva otrok, zaradi načina obračunavanja prispevkov za socialno varnost v sorazmernem delu do polnega delovnega časa (od minimalne in ne od dejanske bruto plače) prikrajšani ne le zaradi nižjih prejemkov iz naslova dela, ampak tudi zaradi nižje pokojninske osnove v primerjavi s tistimi, ki se za navedeno pravico ne odločijo. financiranje udeležbe na skupinskih usposabljanjih za obvla- dovanje bolezni oz. stanja tudi v primeru otrok s poškodbo glave in otrok s prekomerno telesno težo. Novela ureja tudi zakonsko podlago za zdravstveno letovanje otrok in mladine kot oblike zdravstvene dejavnosti. ob hospitaliziranem otroku za čas njegovega sobivanja. Predlagani zakon zvišuje starostno mejo otrok, ki bi bili upravičeni do sobivanja, s pet na 15 let. Trenutno je eden od staršev upravičen do nadomestila za začasno zadržanost od dela le za dan, ko otroka spremlja v bolnico oz. iz nje, razen ko gre za otroke s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače in tiste s kroničnimi boleznimi. Predlog novele zakona določa zgornjo mejo trajanja nege ožjega družinskega člana v koledarskih in ne več v delovnih dnevih ter izenačuje položaj vseh staršev, ki so odsotni zaradi nege ožjega družinskega člana ne glede na to, koliko dni na teden delajo, kar je trenutno veljavno določilo in vzrok neutemeljenih razlik med starši. Obnovitvena rehabilitacija za invalide predstavlja eno od bolj pomembnih pravic v okviru njihove pravice do zdravja. Dane Kastelic, državni svetnik Predlagana sprememba lahko nadgradi napore države za družini prijazno družbo. Ladislav Rožič, državni svetnik S spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki jo je na 30. seji predlagal Državni svet, se želi v prvi vrsti zagotoviti staršem, ki delajo krajši delovni čas zaradi varstva otroka, enakopravno koriščenje pravice do krajšega delovnega časa. Predlag odpravlja stanje neenakopravnosti delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni Predlog zakona sledi tudi pobudam pediatrov, da bi se nega ožjega družinskega člana vodila v koledarskih in ne delovnih dnevih. mag. Peter Požun, državni svetnik 10 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / ZAKONODAJNA POBUDA / ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE zakona o njem še enkrat odloča. Vlada je zapisala, da bo v najkrajšem času pripravila novelo omenjenega zakona, s katero bo odpravila vse neskladnosti. GRADBENI ZAKON V NASPROTJU Z USTAVO Državni svet je na julijski redni seji sprejel zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti določila Gradbenega zakona, ki govori o gradnji brez gradbenega dovoljenja in zaradi dopuščanja možnosti šikanozne obravnave oziroma samovoljnega in arbitrarnega delovanja državnih organov predlagal njeno prednostno obravnavo. Državni svetniki so ustavno izpodbijali 5. člen Gradbenega zakona, ki določa pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja. Skladno z zakonskim dolo- čilom gradbeno dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj za enostaven objekt, vzdrževa- nje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt in izvrševanje izreče- nega inšpekcijskega ukrepa. Odstranitev objekta se lahko začne na podlagi prijave začetka gradnje. Državni svet je že v letu 2018 pripravil novelo Gradbenega zakona, s katero je želel spremeniti določila glede obveznosti preverjanja, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, a Državni zbor predloga Sporna določba ne varuje v zadostni meri temeljne človekove pravice pred nedopustnimi posegi tako države kot tudi tretjih oseb. Bojana Potočan, državna svetnica ni podprl. Čim hitrejša odločitev o tem problemu bi po mnenju Državnega sveta bistveno pripomogla k vzpo- stavitvi učinkovitega varstva na osnovi spoštovanja načela enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in pravnega sredstva za vse posameznike, ki lahko utrpijo škodo na podlagi odstranitve objektov. Potem ko je Državni svet vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o postop- ku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in je Vlada podala mnenje, je Ustavno sodišče Državni svet pozvalo k odzivu na trditve Vlade, da je bila neustavnost ugotovljena zgolj v zvezi s pravico do dostopa do DRŽAVNI SVET VZTRAJA PRI ZATRJEVANI PROTIUSTAVNOSTI BANČNEGA IZBRISA podatkov, dokaznim bremenom in možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. Državni svet vztraja pri zatrjevani protiustavnosti in zastopa stališče, da je zaradi nedo- delanosti in odprtih vprašanj nemogoče izvrševanje zakona na ustavno skladen način in da bi bilo treba zato zakon v celoti razveljaviti. POZIV VLADI K CELOVITI UREDITVI PODLAG ZA ODLOČANJE DRŽAVNEGA SVETA Državni svet je na 31. seji obravnaval odgovor Vlade na dopis predsednika Državnega sveta glede pomanjkljive ure- ditve vloge Državnega sveta v postopkih, predvidenih v 21.a členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Državni svet je z obžalovanjem ugotovil, da Vlada v svojem odgovoru ni predlagala nobene konkretne rešitve za problematiko, na katero je opozoril in pozval k celoviti ureditvi ustavne in zakonske podlage za odločanje Državnega sveta o tem, da Državni svet pred razglasitvijo 11 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Priprava zakonskih osnov za decentralizacijo države z ustanovitvijo pokrajin je ena od prednostnih nalog Državnega sveta v tem mandatu. PROJEKT POKRAJINIZACIJE VSTOPA V SKLEPNI, A NAJZAHTEVNEJŠI DEL Delovna skupina, ki pripravlja osnutek nove pokrajinske zakonodaje, je gradivo pripravila do konca junija, do konca oktobra pa sledi javna razprava. Delo skupine naj bi bilo zaključeno do konca leta, odločanje o pokrajinah pa bo nato prevzel zakonodajalec, ki bo v primeru glasovanja odločal o celo zahtevnejšem državotvornem projektu kot leta 1995, ko se je »nova« struktura gradila na starih jugoslovanskih občinah. Smo v sklepnem delu, ki pa je zelo zahteven. dr. Boštjan Brezovnik, vodja strokovne skupine Virus je pokazal na veliko pomanjkljivost: 212 občin je ustanovilo 212 štabov civilne zaščite, 212 županj in županov je izvajalo 212 različnih ukrepov. dr. Aleksander Jevšek, predsednik Skupnosti občin Slovenije Projekt prehaja v zaključno fazo Proces, ki ga je na pobudo asociacij lokalnih skupnosti predsednik republike zaupal Državnemu svetu, teče v pravo in pozitivno smer. delo potekalo v dialogu z resornimi ministrstvi, da bi določili natančne finančne parametre. Nato je delovna skupina pristopila k tretji fazi, to je pripravi osnutka Zakona o financiranju pokrajin in ocene finančnih posledic prenosa nalog v pristojnost pokrajin. Ključna realna ocena financiranja Za uspeh projekta je bistvenega pomena realna ocena financiranja. Po oceni delovne skupine se lahko na pokrajine prenese le toliko nalog, kot jih je sposobna uresničiti najmanjša med njimi. Strokovna skupina je vseskozi ostajala na stališču, da pokrajine ne bi imele manj kot 100.000 prebivalcev. Predlagala je deset pokrajin ter poseben status Ljubljane in Maribora. Koroška, Zasavje, Posavje in mestna občina Koper so območja, s katerih je na predlog pokrajinske delitve doslej prišlo največ pripomb. Celotno gradivo je dano v javno razpravo z željo, da bi ga v občinah obravnavali čim prej in pripombe posredovali do konca meseca oktobra. Epidemija COVID-19 razgalila neučinkovitost odločanja Potreba po ustanavljanju pokrajin se je pokazala tudi v krizi ob epidemiji COVID-19. Ta je razgalila z racionalno postavljenimi mejami, ki bi bile sposobne zagotoviti skladen regio- nalni razvoj. Soočeni smo s situacijo, ko se npr. Pomurje razvija skoraj štirikrat počasneje od najbolj razvite Osrednjeslovenske regije. Državni svet bo po zaklju- čeni finančni oceni skupaj s strokovno skupino predal pripravljeno dokumentacijo Projektna skupina je opravila delo v več fazah. V prvi je poleg teritorialne členitve pregledala zakonodajo in opredelila pristojnosti in naloge, ki naj bi se do 2030 prenesle na pokrajine. Na tej podlagi je bil pripravljen predlog sprememb in dopolnitev 157 zakonov. V drugi fazi je slabosti centraliziranega vodenja in upravljanja države. Pokazalo se je, da bi bili bolj učinkoviti, če bi imeli ustrezno strukturo upravljanja. Slovenija potrebuje sisteme z ustre- zno strukturo upravljanja, ki bodo enako učinkoviti tako vsak dan sproti kot v krizah. Želja pripravljavcev nove pokrajinske ureditve je, da bi se oblikovale pokrajine političnim odločevalcem ter s tem prenesel odločitev o pravem trenutku za njihovo ustanovitev. Več na https:// uploads.publishwall. si/pdfs_2/drzavnisvet/ content/2020/07/02/ Pokrajine_Zbornik_knji- ga_28.6.2020.pdf 12 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Nič o lokalni samoupravi brez lokalne samouprave Idealnega sistema financi- ranja občin, ki bi v zadostni meri upošteval financiranje vseh slovenskih občin, ni. Državni svet je že leta 2018 pripravil posvet na to temo in ga na pobudo Interesne skupine lokalnih interesov nadgradil s posvetom letos marca. Od političnih odločevalcev je želel jasen odgovor, kako vidijo delovanje slovenskih občin in na kakšen način bi se jim zagotovilo sprejemljiv in predvidljiv sistem financi- ranja. Na tej podlagi je na 29. redni seji Državni svet sprejel zaključke in jih na- slovil na pristojne institucije. Državni svet je že večkrat opozoril, da se ob določeni višini povprečnin občin ne upošteva, da so višji tudi stroški občin, opozoril je na čedalje večje financiranje ob posledicah naravnih nesreč, pri čemer finančno podhranjene občine niti ne morejo računati na finančno pomoč države. Dolgoletna finančna podhranjenost občin se izkazuje v slabem stanju infrastrukture, npr: cestne, vzgojno-izobraže- valne, komunalne itd., ki je za državljane primarnega OBČINE O FINANCIRANJU IN Z VRSTO PREDLOGOV O DEBIROKRATIZACIJI Državni svet je najvišja institucija, ki v državi zastopa lokalno samoupravo, zato ima glas občin v Državnem svetu vidno mesto. Občine se srečujejo s težavami pri gradnji cest in infrastrukture, črpanju evropskih sredstev, naravovarstvu, predvsem pa, ko gre za financiranje nalog. Posebno težavni so tudi dolgotrajnimi postopki prostorskega načrtovanja in gradnje, oboje pa sodi tudi med kazalnike (ne)učinkovitosti državne birokracije. pomena. Občine vstopajo v vse težjo pozicijo tudi zaradi pojava koronavirusa ter ilegalnih migracij. Sedanji nezavidljiv sistem financiranja je posledica prekomerne centralizacije države, ki je bila nujna v času nastajanja države, danes pa zavira kakovo- stnejše življenja vseh prebivalcev Slovenije. Sistem financiranja občin je ključen element, ki omogoča, spodbuja ali zamejuje lokalni razvoj v najširšem smislu. Z njim je tesno povezana kvaliteta življenja občank in občanov, saj razpoložljive finance za občine določajo kvaliteto in obseg lokalnih storitev. Regulativni okvir urejanja prostora zahteva debirokratizacijo Večina občin se sooča tudi z dolgotrajnimi postopki spre- minjanja in dopolnjevanja prostorskih načrtov zaradi sprememb namembnosti zemljišč za posamezne razvojne potrebe - minimal- no dve do štiri leta. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je zato po- dala konkretne predloge za debirokratizacijo prostorske- ga načrtovanja in gradnje, ti dve področji pa sodita med najboljše kazalnike učinkovi- tosti državne administracije. Ob spreminjanju zakono- daje se je treba zavedati, da potrebujemo jasne in dalj časa veljavne zakono- dajne rešitve, ki morajo z urbanističnega vidika slediti prostorski načrt odvečnih vsebin. Podali so številne predloge za skrajšanje časa za izvedbo investicij. Nujno je spoštovanje in upoštevanje zakonsko predpisanih rokov v postopku izdaje gradbe- nega dovoljenja ter poleg ostalega predlagali izvedbo Po uveljavitvi Gradbenega zakona leta 2017 so pri izdaji gradbenih dovoljenj veliki zaostanki, na njih se čaka tudi več kot 300 dni, na kulturnovarstveno soglasje pa kar 6 mesecev. smernicam prihodnjega razvoja družbe. Kot so med drugim predlagali je nujno, da državni organi pri podajanju pogojev, smernic, soglasij in mnenj v okviru spreminjanja OPN in OPPN spoštujejo zakonske roke in za morebitno prekoračitev predpisanih rokov oz. njihovo nespoštovanje prevzemajo odgovornost. Prav tako naj se čim prej pristopi k spremembi Zakona o urejanju prostora in razbremeni občinski analize vseh zamud pri izdajanju gradbenih dovo- ljenj in v skladu z rezultati pripravo sprememb v smeri poenostavitve predpisov. Več na http://www.ds-rs. si/sites/default/files/doku- menti/3ds-29_sklep_ds_ zakljuc_posveta_fin_p.pdf http://www.ds-rs.si/sites/ default/files/dokumen- ti/656-48zap_predlog.pdf Župani se nenehno borimo za svoje občane in ne zase in svoje položaje. Ključno nam je zadovoljstvo občank in občanov. Franc Golob, državni svetnik in župan občine Vuzenica 13 AKTUALNO / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE REŠIMO GORIŠKO – KAKŠNA BO VIDETI PRIMORSKA PO KRIZI COVID-19 ? Predstavniki goriškega gospodarstva in lokalne samouprave so s peticijo »Rešimo Goriško« pozvali Državni svet, da aktivno pristopi k pripravi strategije reševanja vse hujše gospodarske krize na področju Severne in Obalno kraške Primorske, katere gospodarski sektor je močno odvisen od prihodkov s strani italijanskih državljanov iz obmejnih regij. Na to temo je Državni svet pripravil posvet, na 31. redni seji pa so se državni svetniki seznanili z zaključki in jih naslovili na Vlado. Državni svet se zaveda krize, ki je trenutno na Goriškem. T omaž Horvat, državni svetnik Goriška, ki desetletja »nosi zlata jajca«, potrebuje premostitveno pomoč. Marino Furlan, predstavnik podjetniško-gospodarske pobude Rešimo Goriško Državni svet, ki zastopa tako interese lokalnih skupnosti kot gospodarstva, je podprl pobudo za kar se da učinkovito in uspešno premagovanje gospodarskih in socialnih posledic epidemije, ki je povezala podjetnike in podjetja s področij turizma, gostinstva, logistike, igralništva v tesnem stiku z vsemi župani, poslanci in državnimi svetniki območja Goriške. Črna gospodarska napoved Brezposelnost se je v zahodnem delu države kot posledica epidemije povečala bolj kot drugod. Obrtniki in podjetniki so do konca leta napovedali še več odpuščanj zaposlenih. Zaradi počasnejšega okrevanja italijanskega trga bo čezmejno sodelovanje in poslovanje še dolgo močno okrnjeno. Območje Goriške, Obale, Krasa in Brkinov je vseskozi gospo- darsko in turistično močno odvisno prav od kupne moči prebivalcev sosednje države. Zato bi bilo treba ukrepati takoj in ne čakati na dolgotrajne analize ipd. Gostinstvo na Goriškem si ne bo opomogle še mese- ce, posebej problematičen pa je odklonilni odnos do italijanskih gostov v delu javnosti, ki je posledica obsežne epidemije v Italiji in strahu pred ponovnim Goriške, Obale, Krasa in Brkinov ter sprejetje progra- ma spodbujanja konkurenč- nosti in razvojnih ukrepov za to območje (subvencije za spodbujanje investicij, ugodni razvojni krediti za investicije, subvencije za zagon in ohranitev podjetij, mikrokrediti, promocija območja s privabljanjem tujih in domačih investi- torjev, vzpostavitev mreže naj se med drugim pripravi- jo tudi spremembe Zakona o davku od iger na srečo in znižajo davčne stopnje davka od posebnih iger na srečo v igralnicah. Radodarna Evropska unija Kljub prvotnim težavam, s katerimi se je soočila Evropska komisija, ki na krizo ni bila pripravljena, je ta svojo nalogo opravila dobro. Ta pomoč sega od zrahljanih ukrepov za pridobitev državnih pomoči, preusmeritve sredstev iz različnih skladov, preobli- kovanja večletnega finanč- nega načrta v podporo gospodarstvu, do novega Sklada za okrevanje, iz katerega bo na voljo še dodatnih 750 milijard evrov. Več na http://www. ds-rs.si/sites/default/files/ dokumenti/3ds-31_sklep_ ds_zakljucki_posveta_pr_p. pdf Predlagana je bila ustanovitev posebne delovne skupine, ki bi mesečno preverjala proces oblikovanja in izvajanja ukrepov. širjenjem virusa. Pobuda Rešimo Goriško je povezala več kot stodvajset podje- tnikov z območja Goriške razvojne regije. Zaskrbljena mikro, mala in srednja podjetja Aktualne razmere zahte- vajo posebno obravnavo podjetniških inkubatorjev itd.). Poleg številnih konkretnih predlogov so na posvetu predlagali, da se aktivira pomoč in predno- stna obravnava regije znot- raj že obstoječih programov resornih ministrstev. Za zagotavljanje ustreznih konkurenčnih pogojev pa 14 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA DRŽAVNEGA SVETA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZAŠČITA VODA, A PRAVIČNA NADOMESTILA OB OKOLJEVARSTVENIH OMEJITEVAH Državni svet je podprl novelo Zakona o vodah, ki zadeva financiranje vodne infrastrukture s ciljem zmanjšanja poplavne ogroženosti, ob tem pa vzpostavlja mehanizem dopolnilnega financiranja občinskih projektov. Zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje občin je Državni svet pozval Vlado, da se potrudi, da bo v prihodnjem program- skem obdobju možno financirati lokalno infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v aglomeracijah pod 2000 tudi s sredstvi EU. Opozoril je na slabe izkušnje občin z načinom razpisovanja sredstev za izvajanje javnih del, namesto kriterija vrstnega reda prispelih vlog pa bi bilo bolje upoštevati druge kriterije. Opozoril je še na dolgotrajnost urejanja pravičnih denarnih nadomestil za kmetovanje na vodovarstvenih območjih. PRI NOVELI O ŠPORTU PODPORA PREDLOGOM DRŽAVNEGA SVETNIKA Državni svet je podprl predlog sprememb Zakona o športu, ki določa pravno podlago za javno objavo določenih podatkov iz razvidov poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev, strokovnih izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter evidence registriranih in kategorizira- nih športnikov ter tako implementira uredbo EU iz leta 2018. Novela zakona določa, kateri podatki iz razvidov in evidenc so javni oz. dostopni uporabnikom. Z novelo se državljanom omogoča dostop do informacij, kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela ter na ta način omogoča večjo integriteto v športu. Državni svet se je seznanil tudi s predlogi Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in državnega svetnika Dejana Crneka ter jih podprl v amandmajski obliki. ZAZNAVANJE DISKRIMINACIJE POMEMBEN KAZALNIK RAZVITOSTI VSAKE DRUŽBE Ob seznanitvi s poročilom Zagovornika načela enakosti za 2019 je Državni svet razpravljal o razvitosti družbe z vidika zaznavanja in prepoznavanja diskriminacije. Opozoril je na diskriminacijo mladih žensk, ki se odločajo za materinstvo, tako z vidika varnosti zaposlitve kot možnosti napredovanja in izrazil dvom v ustreznost in učinkovitost ukrepov za zagotavljanje enakosti spolov, ko gre za obremenitev na podlagi družinskega življenja. Posebej ranljiva skupina so mlade raziskovalke. Glede na epidemijo COVID-19 je v kriznih razmerah še toliko bolj nevarna možnost diskrimi- niranja, saj se pri reševanju gospodarstva lahko pozabi na najbolj ranljive skupine prebivalstva. Državni svet je posebej izpostavil primere prikrite diskriminacije v zvezi z izobraževa- njem otrok iz romske skupnosti. 15 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE BREZ SKLEPOV O NOVI MEDIJSKI ZAKONODAJI Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je 26. avgusta prisluhnila različnim stališčem o predlaganih osnutkih nove medijske zakonodaje, ki je v javni razpravi. Sklepov komisija ni sprejela, se je pa predsednik komisije Branimir Štrukelj zavzel, da bi se sveženj zakonov umaknil iz procedure in se opravil ponoven razmislek. Medijske hiše, stroka in sindikati so menili, da je novi sveženj medijske zakonodaje pripravljen na hitro in ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vlada naj osnutke Zakonov o medijih, o RTV Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji umakne ter s socialnimi partnerji in strokovnjaki pripravi nova besedila. PODPORA CEPLJENJU V MREŽI JAVNEGA ZDRAVSTVA Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podprla novelo Zakona o nalezljivih boleznih predvsem z vidika zaščite javnega zdravja in zvišanja stopnje preceplje- nosti. Predlog naslavlja ključno vprašanje zaščite rizičnih skupin prebivalstva. V primeru sprejetja ne bi bili prva država z dodatnimi ukrepi v smeri obveznega cepljenja v posameznih družbenih segmentih t.j. za zaposlene v javni zdravstveni mreži in javnih socialno varstvenih zavodih. Pozvala je tudi k čimprejšnji vključitvi prostovoljnega cepljenja proti okužbam s človeškimi papilomavirusi (HPV) za dečke v Program cepljenja in zaščite z zdravili. NADZOR MEJE IN POJAV PARAVOJAŠKIH SKUPIN Komisija za državno ureditev ni podprla predlaganih novel o nadzoru državne meje in varstvu javnega reda in miru, ki ju je predlagala skupina poslancev. Glede na problematiko so člani komisije izrazili pričakovanje, da bo Vlada čim prej pripravila sistemski in celovit predlog zakona, ki bo reševal problematiko pojavljanja vaških straž ob državni meji in preprečil njihovo vmešavanje v delo policije. Področje je potrebno urediti čimprej, saj pojav med občani na terenu sproža nelagodje, vendar pa zakonodaja ne sme biti napi- sana dvoumno in mora celovito rešiti probleme, ki se tičejo fenomena vaških straž, vard in drugih podobnih skupin. ZA UREDITEV STATUSA USTVARJALNIH PROSTOROV Na pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti sta Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport predlagali, da Ministrstvo za okolje in prostor v okviru načrtovane spre- membe prostorske in gradbene zakonodaje sistemsko uredi vprašanje klasifikacije delovnih prostorov za umetniško ustvarjanje in posebej opredeli tovrstne prostore. Ustvarjalci na področju umetnosti in kulture bi s tem dobili možnost oprostitve ali zmanjšanje višine NUSZ, ki pomeni pomem- ben delež stroškov umetniškega delovanja, ker so ti prostori obravnavani kot poslovni ali stanovanjski. 16 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ŠPORTNIKI INVALIDI - AMBASADORJI NAŠE DRŽAVE Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob obravnavi pobude za razglasitev državnega praznika Dan slovenskega športa, ki bi ga obeleževali 1. oktobra in katerega namen je poudariti pomen športa ter ga približati tudi tistim, ki se z njim še ne ukvarjajo, posebej izpostavila velik pomen športa invalidov, ki v naši družbi nikakor ne sme ostati prezrt. V določenem delu se le-ta odvija na zelo visoki, izjemno profesionalni ravni. Slovenija je v medna- rodnem okviru že prepoznana kot nadpovprečno uspešna država pri organizaciji (mednarodnih) športnih dogodkov za invalide. POZIV K SPREMEMBI NAJNIŽJIH INVALIDSKIH POKOJNIN Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je po seznanitvi z Analizo socialnega položaja prejemnikov invalidskih pokojnin, ki ne presegajo 300 oz. 402,18 evra, pozvala pristojno ministrstvo, da skupaj z vsemi ključnimi deležniki do 1. oktobra 2020 pripravi novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju , po kateri bi imel zavarovanec pravico do invalidske pokojnine najmanj v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka kot ga določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Spremembe bi zajele tudi zavarovance, ki že prejemajo invalidsko pokojni- no, nižjo od osnovnega zneska minimalnega dohodka. DISKRIMINATORNO DO OSEB S TELESNIMI OKVARAMI Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podprla pobudo državnega svetnika Danijela Kastelica, da strokovna služba Državnega sveta v imenu komisije pripravi zakonodajno iniciativo, na podlagi katere bi se odpravilo obstoječo diskriminatorno situacijo, ki vzpostavlja razliko- vanje med osebami s telesnimi okvarami, ki so nastale kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in oseba- mi s telesnimi okvarami, ki so nastale kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Slednje od uveljavitve ZPIZ-2 v skladu s 403. in 429. členom namreč niso več upravičene do nadomestila za telesno okvaro. Ureditev področja umetnosti ima multiplikativne učinke na razvoj družbe in kulturno bivalni prostor, kar je pogoj za obstoj razvitega kulturnega naroda. Janoš Kern, državni svetnik ZAKONSKO PREDPISAN UMETNIŠKI DELEŽ PRI JAVNIH INVESTICIJAH (ŠE) NI ZAŽIVEL V PRAKSI Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je Državnemu svetu predlagala, naj na Vlado naslovi pobudo zaradi neizvajanja novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v praksi. Z namenom večje preglednosti in izboljšanja razmer za umetniške ustvarjalce Državni svet predlaga tudi nujno ureditev kulturnega trga. Bogatenje javnega prostora z umetniškimi deli pomembno zvišuje in plemeniti nivo bivalne kulture in ozavešča o kulturi prostora ter vodi k večji prepoznavnosti in vred- nosti umetniškega ustvarja- nja in avtorjev v slovenskem in mednarodnem prostoru. Zelo pomembno je, da se že v investicijski dokumenta- ciji projektov jasno opredeli finančna vrednost umetni- škega deleža in predvidi način porabe teh sredstev ter se v sami fazi priprave in projektiranja investicije smiselno vključi umetniški sektor, ki lahko kreativno sodeluje pri zasnovi projekta; prav tako naj se pristopi k sistemski ureditvi in vzposta- vitvi trga umetniških del za vsa področja in za različne umetniške zvrsti, še posebej likovne umetnosti, s ciljem vrednotenja in priznavanja prave vrednosti slovenskih likovnih ustvarjalcev in nji- hovih del ter preprečevanja sistemske korupcije pri (pre) prodaji likovnih produktov. 17 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PODNEBNE CILJE GRE URESNIČEVATI POSTOPNEJE Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla Predlog resolucije o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Republiki Sloveniji, ki v luči podnebnih sprememb sledi usmeritvam Evropskega parlamenta, a ob podpori izrazila tudi nasprotovanje, saj je treba pred izzivi na področju podnebnih sprememb urediti še vrsto odprtih vprašanj na področju varstva okolja, med drugim uresničiti ustavno pravico do pitne vode. Podobno neurejeno je področje ravnanja z odpadki. Glede na številne že sprejete, a neuresničene zaveze, bi morali podnebne cilje uresničeva- ti postopno in v okviru zmožnosti gospodarstva. IZGRADNJA HE MOKRICE ZAHTEVA HITREJŠE REŠITVE Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla novelo Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, ki je nastal v sode- lovanju posavskih poslancev, gospodarstva in občin. Nujno je sprejeti sprejemljivo in predvidljivo zakonsko rešitev, ki je manjše zlo kot če ni nobenega premika, saj ne moremo pričakovati, da se bodo potencialni investitorji lotili odku- povanja vseh potrebnih zemljišč oz. ustanavljali primerne stvarne pravice na njih še pred odločitvijo pristojnih državnih institucij o okoljski sprejemljivosti projekta s pomembnim energetskim potencialom na Spodnji Savi. ŽUPANI O VARNOSTNI PROBLEMATIKI ROMSKIH NASELIJ Komisija za državno ureditev je ob obravnavi Letnega poročila o delu policije za 2019 opozorila na pismo županov dolenjskih občin Ministrstvu za notranje zadeve o težavah prebivalcev, ki živijo v bližini romskih naselij, saj se povečuje število nasilnih dejanj, skupine mlajših Romov pa ustrahujejo okoliške prebivalce. Ker se razmere slabšajo, to lahko vodi v konfliktne situacije. Policija bi lahko z večjo prisotnostjo na terenu pri ljudeh povečala občutek varnosti. Policija je za izboljšanje stanja na terenu v zvezi z romskimi naselji že podala pobudo za ustanovitev medresorske delovne skupine za širše reševanje problematike. NEPREGLEDNA IN NESTABILNA ZAKONODAJA ŠIBI PRAVNO VARNOST V NAŠI DRŽAVI Ob obravnavi Letnega poročila o delu Državne revizijske komisije za 2019 so člani Komisije za državno ureditev izpostavili problematiko našega zapletenega in mnogokrat nepreglednega pravnega sistema. Temu med drugim botrujejo nenehne spremembe in dopolnitve, posledica česar je zakonodaja, ki ni razumljiva niti strokovnjakom. Komisija za državno ureditev je vpraševala, na kakšen način se Državna revizijska komisija vključuje v zakonodajne postopke in kako opozarja na problematiko zapletene in nejasne zakonodaje. Posebej je slabo, če se zakonodaja spreminja na podlagi zgolj posameznih primerov. Pravno sredstvo mora biti učinkovito in ne sme dodatno zavleči postopkov ter povzročati novih težav. Zakonodaja mora biti transparentna, jasna in razumljiva povprečnemu uporabniku in hkrati vsebovati vse pravice, ki izhajajo iz Ustave in mednarodnih predpisov. Družbi pravno varnost prinaša le stabilna zakono- daja. Pogoste spremembe škodujejo vsem pravnim področjem, še posebej to velja za področje javnih naročil. Za zagotavljanje pravne države in pravne varnosti je potreben čas, da se izoblikuje jasna pravna praksa. Sedaj revizijska ko- misija niti ne uspe ustvariti pravne prakse, ko že pride do spremembe zakonodaje. Pri velikih projektih (kara- vanški predor, drugi tir ...) bi bilo smiselno sodno varstvo z ustrezno avtoriteto, npr. senat Vrhovnega sodišča, s čimer bi se ustvarila dragocena sodna praksa. 18 OBNOVLJIVI VIRI IN PROBLEM UMEŠČANJA OBJEKTOV Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2019 in ob tem opozorila na problem umeščanja proizvodnih naprav OVE v prostor, predvsem vetrnih elektrarn, in posledično neuspešno razdelitev proračunskih sredstev v višini več kot 16 mio evrov v okviru dveh javnih pozivov agencije. Komisija se je pri tem spraševala, ali je smiselno rezervirati tak obseg javnih sredstev, če sredstva ostajajo neporabljena in izrazila pričakovanje po spremembi zakonodaje s ciljem hitrejšega in učinkovitejšega umeščanja energetskih objektov za pospešeno uporabo OVE. IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA / MNENJA KOMISIJ / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODEŽELJU PREMALO UPRAVLJANJA Z ZVERMI Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob obrav- navi novele Zakona o divjadi in lovstvu poudarila, da na podeželju primanjkuje ustreznega načrtovanja in upravljanja s šakali in drugimi zvermi, kar se odraža v oteženem življenju in delu v tem okolju. V razpravi je bil podan predlog, da se v členu predloga zakona, s katerim se dopolnjuje dosedanje priznavanje teoretičnega dela lovskega izpita, nabor ustreznih šol razširi še z vsemi biotehničnimi šolami. Glede na pogostost spreminjanja Zakona o divjadi in lovstvu bi bilo primerno pripraviti čistopis zakona, nujen pa je tudi bolj celovit pristopa k reševanju problematike. ŽE ČAS ZA ZAPIS PREHRANSKE VARNOSTI V USTAVO ? Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obrav- navala Predlog Pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti, ki ga je v obravnavo komisiji predložil državni svetnik Branko Tomažič in v obrazložitvi poudaril, da pravica do prehranske varnosti v naši Ustavi trenutno ni izrecno določena. V njenem 72. členu je zgolj na splošno določeno, da ima vsakdo, v skladu z zakonom, pravico do zdravega življenjskega okolja in da je država tista, ki skrbi za zagotavljanje zdravega življenjskega okolja. A tako zapisana ureditev ne opredeljuje neposredno in ne izrecno tudi prehranske varnosti. PANDEMIJA IN KONKURENČNOST PODJETIJ V EU Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je v mnenju k predlogu stališča naše države do predloga EU o spremembi uredb glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 izpostavila, da mora biti odziv EU na krizo, poveza- no s pandemijo COVID-19, usklajen in odgovoren ter da naj se ob tem zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Pri tem so izpostavili podporo malim in srednjim podjetjem ter zagovar- jali povečanje sposobnosti bank za kreditiranje in pokrivanje izgub, povezanih z zadevno pandemijo. Ob tem pričakujejo, da bodo predlagane spremembe obstoječe zakonodaje izboljša- le odpornost institucij, ki poslujejo v finančnem sektorju EU. POTI ISKANJA REŠITEV LE SKOZI SOCIALNI DIALOG Komisija za gospodarstvo ni podprla novele Zakona o trgovini, ki jo je predložila Levica. Za bolj primeren način spreminjanja zakonodaje in reševanja vprašanj je ocenila socialni dialog, na podlagi katerega sta delodajalska in sindikalna stran že dosegli dogovore, ki so zbližali interese obeh partnerjev ter zadovoljili potrošnike. Člani komisije niso bili enotni o predlagani ureditvi obratovanja trgovin ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dnevih, a je prevladalo mnenje, da predlog novele ni ustrezen ter pozvali k socialnemu dialogu, ki bo vodil k pogajanjem za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine. 19 IZJAVE / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKI O DRŽAVNEM SVETU Prepoznavnost, pomen, teža in ugled Državnega sveta se v tem sklicu dviga na nivo, ki mu kot inštituciji pripada. Ne glede na raznoliko politično pripadnost deluje enotno in v dobro ljudi. To omogočajo kvalitetne strokovne razprave in izogibanje politično obarvanim temam. V razpravah ni žaljivosti, pri odločanju prevlada moč argumenta. Imamo predsednika, ki ima veliko zaslug za to. A čisto zadovoljni nismo. Za dobro države in državljanov bi moral imeti drugi dom nekatere pristojnosti, kot npr. institut ponovnega odločanja ali možnost veta zgolj na posamezne člene zakona, zakonodajo pa bi izboljšal višji kvorum ob ponovnem odločanju po vetu v Državnem zboru, in sicer 53 in ne 46, kar je sredina med absolutno in dvotretjinsko večino. Tudi odvzem pristojnosti zahteve za razpis referenduma je bil neupravičen. Drugi dom se uveljavlja kot predlagatelj zakonov, s čimer gre nadaljevati. Tvorno vlogo je odigral tudi pri »korona zakonodaji« s poslovniško skladno rešitvijo za pospešeno uveljavitev zakonov. Državni svet je potreben, ker prispeva k boljši zakonodaji in daje pobude in predloge, ki jih drugače ne bi bilo. Branko Šumenjak, predstavnik lokalnih interesov 8. volilne enote – Ljutomer Sam imam kar nekaj dilem in vprašanj v zvezi s položajem in vlogo Državnega sveta Republike Slovenije. To še zlasti velja za dogajanje v zadnjem obdobju, ko je bilo v Državnem svetu zaznati morda veliko preveč prisotnega sledenja odločit- vam, ki sodijo v pristojnost Državnega zbora Republike Slovenije. Zlasti se bojim, da so dileme, ki so pojavile v zvezi z uporabo instituta odložilnega veta v času kriznih razmer zaradi pandemije COVID-19, in ko je prišlo tudi do verjetno vprašlji- vih odločitev, vezanih na uporabo tega ustavnega instituta, realne in upravičene. Na nek način je v določenih trenutkih šlo za zlorabo uporabe odložilnega veta z namenom, da bi se pospešilo tiste odločitve, ki sta jih sprejemala Vlada Republike Slovenije in Državni zbor. Temu ustavno določen inštitut odložilnega veta vsekakor ni namenjen in po mojem osebnem prepričanju je to ogrozilo tudi sam status Državnega sveta. Menim, da Državnemu svetu stabilnost prinašajo zlasti tiste odločitve, ki so izrazito avtonomne in niso na kakršen koli način vezane na politična navodila strank, ki dominirajo v Državnem zboru Republike Slovenije. Branimir Štrukelj, predstavnik delojemalcev v Državnem svetu Državni svet ima pomembno vlogo, s katero lahko vpliva na Državni zbor in na sam zakonodajni proces, še posebej, ko gre za možnost veta na sprejete zakone v Državnem zboru, kar se je v preteklosti že večkrat pokazalo kot pozitivno. Na ta način se je že preprečilo sprejetje določenih zakonov, ki so bili izglasovani nepremišljeno. Državni svet postaja vse bolj ugledna, avtonomna in politično nevtralna institucija, kar je vsekakor zasluga kolegov svetnikov ter angažiranosti in odprtosti predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce. V Državnem svetu sem nadomestil Franca Kanglerja, ter bom tako zastopal lokalne interese. Vesel sem, da sem v tretji volilni enoti s svojim dosedanjim delom, znanjem in kompetencami uspel prepričati elektorje, da so mi dodelili kar osemindvajset od osemintridesetih glasov. Poudarim naj, da sem velik zagovornik decentralizacije države, k čemur si bom tudi prizadeval s svojim aktivnim delovanjem v Državnem svetu. Svoje delo vidim v tesnem sodelovanju z vsemi občinami v tretji volilni enoti s sedežem v Mariboru, kakor tudi v sodelovanju s svetniki Interesne skupine lokalnih interesov. Željko Vogrin, predstavnik lokalnih interesov 3. volilne enote – Maribor 20 POBUDE IN VPRAŠANJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE V prvi polovici 2020 so vprašanja in pobude zastavili Cvetko Zupančič o volitvah organov kmetijskih zadrug in veljavnosti pravnih poslov in aktov teh organov v času COVID-19; Samer Khalil o določitvi investitorja za pripravo in gradnjo južnega dela 3. razvojne osi; Franci Rokavec o spremembi Zakona o urejanju prostora, ki bi razbremenil občinske prostorske načrte in skrajšal čas za investicije; Branko Tomažič o poenostavitvi administrativnih postopkov pri kmetijski dejavnosti ter o financiranju društev; mag. Peter Požun o vključitvi cepljenja proti okužbam s človeškimi papilomavirusi za dečke; Bogomir Vnučec o urejanju prostora in gradnji objektov za oživitev gospo- darstva; prof. dr. Matjaž Gams o ponovnem zagonu gospodarstva; o podaljšanju rokov za poročanje in izvajanje nacionalnih in mednarodnih projektov; o okoljevarstvenih ukrepih v okviru gradbene zakonodaje in strokovnega varovanja okolja ter o znanstvenorazi- skovalni in inovacijski noveli; Tomaž Horvat o delovnih invalidih s krajšim delovnim časom in kriznem dodatku; o vključenosti podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja v vzgojno-izobra- ževalne programe ter vprašanja v zvezi z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij; Janoš Kern o interventnih ukrepih za normalizacijo delovanja kulturnega sektorja in organiziranega športa; Marjan Maučec o štipendiranju in enkratnem solidarnostnem dodatku; o POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV razglasitvi 2020 za Resslovo leto in sodelovanju Slovenije pri vzpostavitvi Resslovega mostu; o obrambi pred točo ter veljavi karte poplavne ogroženosti; Danijel Kastelic o upravljanju FIHO in razrešitvah predstavnikov invalidskih organizacij; Marokom; mag. Marija Lah o implementaciji Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalifi- ciranih obveznosti bank in o sredstvih za kritje povečanih stroškov sodnega sistema zaradi vodenja postopkov; samoupravo in regionalni razvoj o lastništvu katego- riziranih cest, ki tečejo po zemljiščih v lasti fizičnih oseb; komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in za kulturo, znanost, šolstvo in šport o sistemski ureditvi klasifikacije delovnih prostorov umetniških ustvarjalcev; Interesna skupina negospodarskih dejavnosti o zaščiti semen- ske banke ter o dostopnosti avtohtonih semen; o poteku in financiranju projektov iz evropskih sredstev in zaposlitvami posameznikov, ki so vezani na te projekte v času COVID-19; Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o takojšnjem sklicu sestanka za ureditev prometa z genskim materialom čebeljih matic v meddržavnem prometu ter vprašanju normalizacije področja prometa s tržnim genskim materialom čebeljih matic; o izvajanju natančne- ga popisa uvoza hrane in prehranskih izdelkov ter o številu inšpekcijskih pregle- dov pri posameznih živilskih skupinah v času COVID-19 ter pobuda za primerjavo obsega uvoza posameznih skupin živil v prvih petih mesecih letošnjega in lanskega leta. Sedem pobud in vprašanj se je v prvi polovici leta 2020 nanašalo neposredno na razmere v zvezi z epidemijo COVID-19. neugodnem delovnem času; Alojz Kovšca o postopku KPK in odstranitvi netočne spletne informa- cije; o ureditvi financiranja Parka vojaške zgodovine v Pivki ter o diplomatskih poteh med Slovenijo in Branimir Štrukelj o preobli- kovanju IZUM v Unescov center II. kategorije; Ladislav Rožič o koriščenju pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva in razporejanju na delo v Dušan Strnad o delovanju Slovenske čebelarske akademije; Franc Golob o neodzivu Ministrstva za okolje in prostor na pismo Sveta koroške regije; Komisija za lokalno 21 CIVILNA DRUŽBA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DRŽAVNI SVET AKTIVNI PODPORNIK PROSTOVOLJSKEGA DELA UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA O ZDRUŽENIH RASTOČIH KNJIGAH EVROPSKE UNIJE Državni svet vsako leto 5. decembra, ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, podeli plakete najzaslužnejšim pro- stovoljkam in prostovoljcem, občasno pa tudi sam aktivno podpre prostovoljske aktivnosti, letos npr. akcijo MEPI Slovenija, ki je na Pediatrični kliniki izvedla barvito prenovo prostorov, pri čemer je sodelovalo 60 prostovoljcev in 12 organizacij, med drugim Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški Zbornici Slovenije. Zavod MEPI povezuje civilno sfero in gospodarstvo. Mlade med 14. in 25. letom spodbuja k prostovoljskim akcijam, da bi prevzeli odgovornost za lastni osebnostni in poklicni razvoj. Program je ustanovil vojvoda Edinburški skupaj z dr. Kurtom Hahnom, nemškim pedagogom, in lordom Huntom, vodjo prve uspešne odprave na Mt. Everest leta 1956. Državni svet je častni pokrovitelj in podpornik projekta Rastoča knjiga. V Državnem svetu je junija potekala 12. seja Upravnega odbora društva na katerem so ocenili dosedanje delo in razpravljali o programskih smernicah za naslednje leto. Dr. Janez Gabrijelčič, idejni oče oziroma pobudnik projekta Rastoča knjiga, ki se je iz državne ravni razvil na svetovno raven z Združenimi rastočimi knjigami sveta, je izpostavil željo, da bi med promocijske dogodke ob prihajajočem predsedovanju Slovenije Evropski uniji v Parku rastoče knjige in Združenih rastočih knjig sveta v Severnem ljubljanskem parku Navje zgradili pomnik Združenih rastočih knjig Evropske unije, kjer bi bila zastopana literatura vseh držav, povezanih v EU, na ta način pa bi svečano obeležili tudi 20. obletnico uspešnega delovanja društva. ČEBELNJAKI - DARILO OB PREDSEDOVANJU SVETU EVROPSKE UNIJE? Čebelarska zveza je predlagala, da bi Slovenija ob pred- sedovanju Svetu EU vsaki članici EU podarila čebelnjak z dvema panjema. Pobudo so naslovili tudi na Državni svet, ki je že večkrat podprl čebelarje s posveti, razstavami in vprašanji državnih svetnikov, naslovljenimi na pristojne institucije. Prisluhnil je pobudi, da bi Slovenija po vzoru Nobelove nagrade podeljevala nagrado »Zlata čebela« za najbolj inovativen čebelarski projekt in pobudi za pospešitev zasaditve javnih površin z medovitimi rastlinami. Ob prvi obeležitvi Svetovnega dneva čebel je bila v Državnem svetu razstava ob 120. obletnici Slovenskega čebelarja in 10. obletnici izida Slovenskega čebelarskega terminološkega slovarja. Slovenija je nekaj čebelnjakov že podarila, denimo papežu oz. Vatikanu in sedežu Združenih narodov. 22 STIKI IN SODELOVANJE / SLOVENIJA / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE DEMOGRAFSKE SPREMEMBE KROJIJO PRIHODNOST Predsednik Kovšca je 30. avgusta v Ankaranu sodeloval na okrogli mizi o demografskih spremembah v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centra za evropske študije. Demografske probleme je postavil v kontekst aktualnih ekonomskih vprašanj in regionalizacije. Ker je naravni prirastek že nekaj let usmerjen negativno, bomo lahko lahko le z zelo modro politiko ustvarili pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj našega naroda. OB RUSKI KAPELICI ZA SOLIDARNOST MED NARODI Na tradicionalni spominski slovesnosti ob Ruski kapelici 25. julija je kot slavnosti govornik nastopil predsednik Državnega sveta ter pozval k solidarnosti med narodi. Svet, za katerega so ugašala mlada življenja, se je korenito spremenil. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so vsa ta leta negovali spomenik in si prizadevali, da spomin živi naprej in nas opominja, da ne bi zgrešili s prave poti miru in prijatelj- stva, katere gradnja se nikoli zares ne ustavi. GORIŠKA S POBUDO PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE Državni svetnik Tomaž Horvat se je 16. junija udeležil spreje- ma predstavnikov podjetniško-gospodarske pobude v boju s posledicami COVID-19 »Rešimo Goriško«, ki jo je podprl tudi Državni svet. Predsednik Pahor je ocenil trenutek kot zgodovinski in idealen za vzpostavitev posebnega statusa dveh Goric - Nove Gorice in italijanske Gorice, ob čemer bi lahko evropska politika prepoznala potenciale čezmejnega gospodarskega in kulturnega fenomena. SLOVESNOST OB PRENOVI KOSTNICE NA TOLMINSKEM 12. junija je bila v Tolminu slovesnost ob zaključku prenove nemške kostnice, ki se je je udeležil državni svetnik Bojan Režun. Nemška kostnica je ena izmed osrednjih točk na Unescovem poskusnem seznamu svetovne dediščine in eden od spominskih krajev, povezanih v Pot miru od Alp do Jadrana. Je tudi edino mesto na tem območju, kjer je pokopano večje število nemških vojakov. Skrb za spominsko obeležje pa je naša dolžnost in odgovornost. POKLON DRNOVŠKU OB 70. OBLETNICI ROJSTVA 18. maja pred 70. leti se je rodil dr. Janez Drnovšek, predse- dnik Predsedstva nekdanje Jugoslavije, predsednik Vlade in predsednik Republike Slovenije. V Zagorje se je rad vračal in bil ponosen nanj. S spominsko slovesnostjo se mu je pred spomenikom v parku poklonil župan in podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan in poudaril, da je bil dr. Drnovšek velik človek z občutkom za pravičnost, medseboj- no sodelovanje in s pogledom, usmerjenim v prihodnost. Foto: Tadej Špitalar BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 23 STIKI IN SODELOVANJE / SVET / BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE V Senatu Francoske republike deluje skupina prijateljstva pod vodstvom senatorke Colette Mélot, ki je organizirala obisk delegacije Državnega sveta v letu 2019. Skupina prijateljstva je tudi v Svetu federacije Federalnega zbo- ra Ruske federacije. Vodi jo senator Nikolay Fyodorov, prvi podpredsednik Sveta federacije. Po skoraj treh PARLAMENTI SLOVENIJE, NEMČIJE IN PORTUGALSKE SLOVESNO PODPISALI IZJAVO 29. junija je preko videokonference potekal slovesni podpis Izjave parlamentov Zvezne republike Nemčije, Republike Portugalske in Republike Slovenije v zvezi z izvedbo parlamentarne dimenzije tria predsedstev Sveta Evropske unije, ki bo potekalo med od 1. julijem 2020 in 31. decembrom 2021. Ob tem je predsednik Državnega sveta izpostavil veliko odgovornost parlamentov Tria pri krepitvi demokracije. Podpis predstavlja zavezo za krepitev medpar- lamentarnega sodelovanja, dokument pa so podpisali predsedniki vseh domov treh parlamentov: predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca v imenu Republike Slovenije, v imenu Zvezne republike Nemčije predsednik Bundestaga Wolfgang Schäuble in predsednik Bundesrata Dietmar Woidke ter v imenu Republike Portugalske pred- sednik Skupščine Republike Portugalske Eduardo Ferro Rodrigues. Predsedniki so pred podpisom opravili tudi razpravo o razmerah v posameznih državah in ukrepih, sprejetih na nacio- nalni ter ravni Evropske unije za premagovanje zdravstve- ne in gospodarske krize. SKUPINE PRIJATELJSTVA - NEFORMALNE OBLIKE DELOVANJA PARLAMENTARCEV Skupine prijateljstva se oblikujejo v posameznih parlamentih glede na interes parlamentarcev za sodelovanje s posamezno državo. Predstavljajo pomembno priložnost za krepitev vseh oblik parlamentarnega sodelovanja in parlamentarne diplomacije. V skladu z izkušnjami se v tovrstne skupine prijateljstva povezujejo tako poslanci kot senatorji iz različnih političnih strank oziroma političnih skupin. desetletjih političnih odno- sov med Slovenijo in ZDA, je bila ustanovljena skupina prijateljstva v ameriškem Senatu z nazivom Senate Friends of Slovenia Caucus, ki ji predseduje demokrat- ska senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar. Trenutno potekajo aktivnosti za usta- novitev skupine kanadsko slovenskega prijateljstva v Parlamentu Kanade. Besedilo izjave se vsebinsko osredotoča tudi na izkušnjo s pandemijo COVID-19. Zaradi potrebe po hitrih odgovorih znanstveno-raziskovalnega sektorja na nove epidemi- ološke izzive, je potreben koordiniran odziv politik na nacionalni, predvsem pa na celotni evropski ravni. Ob tem je predsednik Državnega sveta Kovšca izpostavil, da migracijska politika v afriških in azijskih državah ni koherentna evropskim politikam. V tem kontekstu si evropski zgornji domovi parlamentov že več let prizadevajo, v sodelovanju s sorodnimi parlamentar- nimi institucijami v Afriki in Aziji, da se naslavlja na vzroke za pojav migracij v izvornih državah. PREGLED DOGODKOV 30. 8. 2020 OKROGLA MIZA: DEMOGRAFSKE SPREMEMBE V SLOVENIJI IN EVROPI 28. 8. 2020 PROSTOVOLJSKA AKCIJA S SEKCIJO SLIKOPLESKARJEV, FASADERJEV IN ČRKOSLIKARJEV PRI OZS 5. 8. 2020 ŽALNA SEJA OB SMRTI DRŽAVNEGA SVETNIKA BOJANA KONTIČA 25. 7. 2020 SPOMINSKA SLOVESNOST PRI RUSKI KAPELICI POD VRŠIČEM 15. 7. 2020 SPREJEM AVSTRIJSKE VELEPOSLANICE 15. 7. 2020 SPREJEM BOLGARSKEGA VELEPOSLANIKA 10. 7. 2020 17. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 6. 7. 2020 SPREJEM VEPOSLANICE SLOVAŠKE REPUBLIKE 2. 7. 2020 DELOVNO SREČANJE STROKOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO POKRAJINSKE ZAKONODAJE S PREDSTAVNIKI MINISTRSTEV 1. 7. 2020 31. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 29. 6. 2020 SLOVESNI PODPIS IZJAVE PARLAMENTOV ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE, REPUBLIKE PORTUGALSKE IN REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z IZVEDBO PARLAMENTARNE DIMENZIJE TRIA PREDSEDSTEV SVETA EVROPSKE UNIJE OD 1. 7. 2020 DO 31. 12. 2021 25. 6. 2020 SLAVNOSTNA SEJA IN PROSLAVITEV DNEVA DRŽAVNOSTI TER OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE VITANJE 24. 6. 2020 SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE 22. 6. 2020 16. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 22. 6. 2020 SPREJEM VELEPOSLANIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE 10. 6. 2020 30. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 8. 6. 2020 POSVET: SVETOVNI DAN VARNE HRANE 2020 5. 6. 2020 POSVET: PRIMORSKA PO KRIZI COVID-19 2. 6. 2020 SPREJEM VELEPOSLANIKA REPUBLIKE POLJSKE 30. 5. 2020 15. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 19. 5. 2020 SPREJEM VELEPOSLANICE REPUBLIKE MADŽARSKE 15. 5. 2020 SREČANJE Z GOSPODARSTVENIKI NOVE GORICE 14. 5. 2020 POSVET: POKRAJINE V SLOVENIJI 13. 5. 2020 29. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 7. 5. 2020 PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA SPREJEL PREDSTAVNIKE LOKALNEGA GOSPODARSTVA IN LOKALNIH SKUPNOSTI GORIŠKE REGIJE 30. 4. 2020 14. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 29. 4. 2020 13. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 15. 4. 2020 28. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 9. 4. 2020 PREDSEDNIKI EVROPSKIH PARLAMENTOV S PISMOM K HITREMU IN UČINKOVITEMU SOOČANJU S POSLEDICAMI PANDEMIJE NA EVROPSKI RAVNI 26. 3. 2020 IZREDNO SREČANJE ŠTIRIH PREDSEDNIKOV 20. 3. 2020 10. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 17. 3. 2020 SEJA SVETA ZA NACIONALNO VARNOST 12. 3. 2020 SREČANJE PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA IN PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA 10. 3. 2020 PREDSTAVITEV PARLAMENTARNE RAZSEŽNOSTI PREDSEDOVANJA SLOVENIJE SVETU EU 6. 3. 2020 POSVET: FINANČNI POLOŽAJ SLOVENSKIH OBČIN 2.- 4. 3. 2020 MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI TER SKUPNI VARNOSTNI IN OBRAMBNI POLITIKI V ZAGREBU več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredili: mag. Marjeta Tratnik Volasko, Patricija Šašek, foto: Milan Skledar in arhiv Državnega sveta oblikovanje: goclick, tisk: ART32 d.o.o., ŠPES, grafični studio, Novo mesto naklada: 500 izvodov