— 147 — Spomin iz mladih let Baa ste poznali starega Kovača! Gotovo bi ga ne ™" mogli pozabiti, kakor ga jaz ne morem. Še vedno tni je v spominu ta mož, ki scm ga poznal še kot pastir na vaških pašnikih. Slari Kovač je bil mož, kakršnih je zdaj malo. Srednje velika, že sključena postava z dobrohotnim obrazom na obritem licu. Njegovo malo, živo desno oko — na levo je bil slep — je zrlo tako veselo in zadovoljno po vaških razlrganih pastirjih, da ga je bilo veselje gledali. Mi se nismo kar niL bali njegovih dolgih Sčetinastih obrvi, klicali smo ga le očeta Ko-vača. To je bilo veselja na paši, kadar je prignal Kovač svoji dobro rejeni kravici. Takrat smo pasli jaz, so-sedov Tomažek, Miholov Cenček, Gregorčev Francelj in drugi. Brž smo ga obstopili in mu pomagati izpu-stiti kravici na pašo. Gregorčev Francelj jima je vedno snemal vrvico raz rogove, Toma?ek je odmašil nje-govi Liski zvonec, jaz sem ju pa odgnal na najboljSo travo. Po pozdravu je sedel stari Kovač k ognju, na-basal pipico in kramljal z nami. Ko mu je bilo kajenja dovolj, je začel peči kroinpir nam pastirjem. ln kako je znal Kovač peči krompir! Tako ga nc zna pri nas nihte siei. Vedno ga je obračal in vrtil z dolgo palico na žrjavici. Govoril je takrat jako malo; vso svojo po-zornost je obračal na krompir, tako, da mu je večkrat celo pipica ugasnila. To se mu je pripetilo le takrat, kadar je pekcl krompir. A kadar ga je spekel, kak krompir je bil to! — Kroginkrog je bil obdan s lenko skorjico, na sredi pa je bil lepo rumen. In ko si ga načel, je zadišal kakor pečen kostanj. Krompir je res znal peči slari Kovač. In mi smo ta čas varovali živino, i da ni vhajala v škodo. i Ko pa je bil krompir pečen, posedli smo v krogu , in se gostili, da je bilo kaj. Takral se je pa razvozlal Kovaču jezik; z desnim očesom je malce pomežikal, nabral zardeli obraz v prijaznejše gube, odprl svoje ; brezzobe čeljusti in nam pravil . . . Kaj je nam vse pravil!------------- / j 10« ] — 148 — rOčka. ali je bila lista kača, o kateri ste nam zadnjič pravili, res tolika kakor žrd ?' vprašal je so-sedov Tomažek. Stari Kovač pogleda poslrani nevernega paglavca. ,Prav res! Zjuiraj priženem na pašo, pa zagle-dam črez travnik veliko Crto. Oledam, gledam ter opazim, da je trava osmojena. Grem naprej po črli in ugledam velikansko kačo, ki je ravno lezla v goro. Bita je še večja in debelejša nego žrd." In mi smo ga poslušali z ustmi in ušesi. Lasje so nam vstajali od groze. ,Pa se je niste bali, očka?" poprašuje nadalje Tomažek. ,He, he, četnu bi se je bil bal ? — Kača je bila sam vrag, jaz pa pošleno molim in živitn; kaj mi more vrag?" HKaj pa lisica, očka, ali vam je res ušla iz hiše?" se oglasi Miholov Cenček. AKo!ikokrat sem vam že to pravil. Ej, nekdaj je bilo bolj prijetno, ko je vsak lahko streljal. Vsakdo je imel puško. Tislo šmentano lisico sem bil ustreli) že proti mraku tam le v senožctih. Ko sem jo nesel domov, je bila popolnoma mirna, kakor da bi bila mrtva. E, pa se zna zvita žival tudi potajiti. Doma sem jo vrge! pod posteljo, ker jc nisem mara) ponoči odirali. PonoCi me prebudi vpitje koklje. Bila je pri peči pod klopjo. Piščeta so bila prav majhna, zalo sem jih imel v hiši s kokljo vrcd. Naglo skočim s postelje, prižgem luč — in kaj vidim ? Lisica je bi)a s kokljo v gobcu že pri odprtem oknu. Hajdi, smuk — in nisem videl ne koklje ne lisice. Le piščeta so tužno čivkala po sobi, ker ni bilo matere". Slari Kovač nam je tudi pravil, kako je drvaril na Hrvaškcm. In koliko poveslic in pravljic nam je povedal, kadar je bil dobre volje. To pa ni bilo vselej. Kadar je bil les muževen, takrat je bilo za sta-rega Kovača še posebno vcselje. Tedaj je bil vedno med nami ler nam delal piSčali. Radi smo ga imeli kakor očeta ler ga ludi radi ubogali. Ko jih je naredil vsem, in smo se zvečcr vračali s svojo Crcdo domov — 149 — ¦ in piskali, takrat je srce poskakovalo staremu Kovaču j od radosti. Ostal je vedno nekoliko zadaj, da je magel poslušati naše piskanje in žvižganje. Saj je veselje ¦ posluSali. kako se vesele mladi paglavci Ijube pomladi in svojega pastirovanja. Včasih je Kovač rezal in snažil Irle, katere je 'i potem prodajal. Največkrat pa je urezal kako leskovo J palico in jo obdelaval, včasih par dni zaporedoma. J To je bilo zanj nekai posebnega — ravna palica. Naj- ] prej jo je obelil, potem jo je gladilznožem, s steklom ier jo ravnal kar cele ure in dneve. Vsakih pet tninut je pomeril s očesom, če je že ravna. Ravna je moraia biti palica, ravna kot sveča in bela kot sneg. Stari Kovač je bil zadovoljen. Na samoti izvun J vasi je imel hišico z majhnim hlevom. Poleti je imel 1 dve kravici. ki ju je gonil na skupne vaške pašnike ; | pozimi pa je komaj eno prcredil s svojo krmo. Žene i in otrok ni imel, samo neka njegova oddaljena sorod- j nica je bila v vasi, katera mu je včasih kaj postregla. I Kar je pridelal na njivici poleg bajtice, od tegfa je živei; kar pa je priredil pri svojih kravicah, to je po- J rabil za obleko in za popravo svoje razpadajoče hi- -| šice. Videti \e bilo, da bo kočica težko preživela svo- f jega gospodarja. On je bil še čvrst in krepak, hišica j pa je že povsod kazala rebra in povesila se je bila tudi žg precej. : No, priSlo pa je drugače. Hišica starega Kovača ie vedno stoji, čeprav zclo polomljena in razdrapana, a njenega gospodarja ni več med živimi. To pa je prišlo lakole: Nekega dne se je pripravljalo k nevihti in mi nismo smeli gnati živine na pašo. Stari Kovat ni imel kaj dali kravicama, zato je gnal sam na pašo, kjer ga je doletela nesreča. Ko je prisul dež, je stopil Kovač pod !am stoječe drevo. Med nevihto je pa treščilo ravno v drevor kjer je stal Kovač. Umrl je nenadoma. Vsi vaški pasttrji smo mu šli za pogrebom, in hudo nam je bilo, da smo izg-uhili svojega starega prijalelja. Kočo in kravici je dobila njegova sorodnica. Z de-narjem, ki ga je izkupila za eno kravo, je plačala več svetih maš za ranjkim. — 150 — Jaz pa še sedaj ne morem pozabili starega Ko-vača in njegovih pravljic. Kadar se spomnim nanj, mi pridejo v spomin mlada leia, ki sein jih prebil doma tned veselimi lovariši. Sredi (eli spominov pa je vedno Kovač s svojim resnim obrazom, ki pri ognjišču scdeč, pripoveduje svoje čudne pravljice. Istvan .