Filozofski vestnik Letnik/Volume XXII • Številka/Number 3 • 2001 • 59-72 UVOD V FILOZOFIJO SÄMKHYE* RAMMURTI S . MISHRA Filozofski sistem sämkhye Tako ko t j e matematika temelj fizikalnih znanosti, tako je tudi sämkhya temelj metafizičnih znanosti. Je osrednja osnova vseh filozofij, zahodnih in vzhod- nih. Pri analizi svetovnih filozofij najdemo elemente sämkhye v eni ali drugi obliki. Sämkhya pomeni matematično vednost, ki ne pozna izjem in je nezmotlji- va. Od vseh znanosti j e matematika edina, ki daje pozitivne odgovore. Odgo- vori pri drugih znanostih niso pozitivni, temveč možni. Sistem sämkhyese tako imenuje, ker se do resnice ne dokoplje s špekulacijo, pač pa z matematično kalkulacijo in skrbnim premislekom o sebstvu, Purusi, najvišji zavesti in najviš- ji naravi, prakrti. Sämkhya pomeni vednost: säm pomeni popolno, natančno in pozitivno, khya pa vednost. Zato se ta šola imenuje filozofski sistem sämkhye. Je temelj jogijske psihologije. Kaj je vzrok trpljenja ? Ljudje trpijo, ker ne razumejo natančnega razmerja med sebstvom in ne- sebstvom, zaves^o in nezavedno materijo ter med zavestnim noumenonom, Purufo, in nezavednim noumenonom, prakrti. Ko človek to razmerje dojame in jasno spozna naravo zavestnega noumenona, Puruse, se osvobodi trpljenja in doseže svojo resnično naravo. Tehnični naziv za to vednost j e prakrti — Puru^ a - anyatä-khyäti (natančno znanje in razmerje med zavestnim in nezavednim noumenonom) . V vsakodnevnem življenju trpimo, ker ne razumemo pravih razmerij v * Prevedeno iz knjige: Rammurti S. Mishra, The Textbook of Yoga Psychology, The Julian Press, New York, 1971, 3-23. 5 9 R A M M U R T I S . M I S I I R A družini ali v prijateljskem krogu ali v okolju, kjer delamo. Če bi razumeli svoje resnično razmerje do okolja, ne bi trpeli. Nerazumevanje je vzrok trpljenja. Smeri filozofije samkhya Sistem samkhjesodi med najstarejše fdozofske sisteme. Natančen čas nje- govega nastanka sega še v človekovo predzgodovinsko obdobje. Načela samkhje j e najti v Vedah in Upanišadah. Na njeno starodavnost lahko sklepamo iz dejs- tva, da sistem samklije prežema vso književnost stare Indije. Sistem samklijeje delo velikega jogina Kapile, čigar učenost blesti kot sonce. Njegovo poreklo in obdobje delovanja nista znani. Sistem samkhye ')e sestavljen iz štirih delov: 1) sistem samkhjev Vedah in Upanišadah. Ta sistem j e identičen z vedanto. Dopušča monoteizem v relativnosti in monizem onkraj relativnosti. To j e Ka- pilova sdmkhja; 2) sistem sdmkhjev Mahabharati, Giti in v Puranah. V tem obdobju j e ob- stajalo relativno razločevanje med prakrti in Puruso. Purusa, petindvajseto na- čelo, je subjekt vednosti, prakrti s svojimi štiriindvajsetimi načeli pa objekt vednosti. Ko se dokopljemo do prave narave prakrti in Puruse, dosežemo konč- no odrešenje. V tem obdobju samkhje so duše mnogoštevilne in se med seboj razlikujejo vse dotlej, dokler jih z naravo veže nevednost. Ko pa spoznajo, da je njihov inherentni značaj drugačen od narave, se vrnejo k šestindvajsetemu načelu, k i je Išvara (Bog). Ta epska filozofija j e teistična. Kozmične sile, gune, izvirajo iz sebstva, kot nastaja mreža iz pajka. Prakrti deluje pod zanesljivim nadzorom sebstva. Inteligenca, mahat, samozavedanje, ahamkara, in duhovna zavest, manas, so mikrokozmične in makrokozmične funkcije najvišjega duha. Tako Asuri kakor tudi Pancha Sikha, ki sta med največjimi predstavniki filo- zofije samkhje, zastopata teistično sdmkhjo in utemeljujeta suverenost Brahma- na. Razlika med dušami in Brahmanom]e razlika v relativnosti; 3) sistem samkhje v budističnem obdobju. Zaradi vpliva budizma j e ta si- stem samkhjeizrecno ateističen. Išvara Krsna, ki je napisal znamenito Samklija Kariko, j e med največjimi predstavniki filozofije samkhjev tem obdobju. Budi- zem je izpodbijal resničnost sebstva. Samkhjaje izziv sprejela in j e resničnost sebstva utemeljevala izključno na logičnih osnovah. Ko s e j e samkhja razvila na čisto logičnih temeljih, j e morala priznati, da ni dokaza za bivanje isvare. 4) Sistem samkhje v obdobju Vijriana Bhiksuja, ki j e bil eden največjih predstavnikov filozofije samkhjev šestnajstem stoletju. Tudi on je zagovarjal teistično samkhjo. 6 0 U V O D v FILOZOFIJO SAMKIIYK Metafizika sámkhye Filozofski sistem sámkhye se deli na dva poglavitna razreda: nedualistične- ga in dualističnega. Nedualistična sámkhya je enaka veddnti. Tu se ukvarjamo z dualistično sámkhyo. S svojim logičnim, kozmološkim in filozofskim raziskova- njem se sámkhya dokoplje do dualizma med prakrti in Puruso. Z akcijo in interakcijo teh dveh elementov nastane empirični svet. Vse nežive manifestacije se na koncu razkrojijo v prakrti. Vsi zavestni elementi se na koncu razkrojijo v Puru§o. Prakrti je ena sama in nezavedna. Izkustveni Puruse so številni in zavestni. Dualistična sámkhya dopušča, d a j e eksistenca zunanjega sveta neodvisna od individualnega duha. S tega vidika je realistična. Vendar njen realizem dopušča le dvoje poslednjih realnosti - prakrti in Puruso. Zato je njena filozo- fija dualistični realizem. Vse j e lahko ustvarjeno iz atomov razen inteligence, duha in ega. Te strukture morajo biti iz elementa, subtilnejšega od atomov. Ta element je prakrti. Prakrti j e temeljno načelo vseh brezzavestnih delcev, vključno z atomi in atomskimi delci. Puru§aje temeljni princip vseh zavestnih elementov. Tako se moderna sámkhya dokoplje do sklepa o dualizmu. Tretji poglavitni veji sámkhye, ki se pojavi kot rezultat kombinacije dua- lizma in ne-dualizma, pravimo teistična filozofija sámkhye. Ta j e enaka filozofi- ji j°ge- Elementi sámkhye V skladu z dualističnim sistemom sámkhye obstaja petindvajset metafizič- nih elementov. Ko jih človek spozna, se osvobodi. V filozofiji vzročnosti, vzro- ka in učinka se teh petindvajset elementov deli na štiri razrede: 1) element, ki je samo vzrok, nepovzročeni vzrok. Tak elementje en sam, prakrti, nezavedni noumenon, najvišja narava. Prakrti je tisti element, k i j e vzrok celotnega univerzuma, ne more pa biti učinek; 2) elementi, ki so vzrok in učinek. Ta razred vsebuje sedem elementov, ki so hkrati vzrok in učinek: mahat, ahamkára in petero tanmáter. Kozmična inte- ligenca, mahat, j e hkrati učinek prakrti in vzrok kozmičnega ega, ahamkáre. Kozmični ego, ki j e sam učinek kozmične inteligence, je tudi vzrok petih tanmáter. Petero tanmáter je hkrati učinek ega in vzrok petih grobih elemen- tov. Tako j e teh sedem elementov tako vzrok kakor tudi učinek; 3) elementi, ki so samo učinek in niso vzrok ničemur. Obstaja šestnajst takih elementov: pet organov percepcije, pet organov delovanja, pet grobih elementov, mahábhüte, in en manas; 6 1 R A M M U R T I S . M I S I I R A 4) element, ki ni niti vzrok niti učinek. Mehanizem vzroka in učinka na ta element nima nikakršnega vpliva. Obstaja en sam takšen element - Purusa. Končna ocena elementov samkliyeje: prakrti prakrti - vikrti vikrti Purusa skupno 1 7 16 1 25 samo vzrok vzrok in učinek samo učinek niti vzrok niti učinek Sprememba materije v energijo Samkhya yoga dopušča teorije evolucije in involucije in meni, da skupna energija univerzuma ostaja vseskozi enaka. Svet ves čas napreduje prek evolu- cije in involucije. Vzroki in učinki so v bistvu samo bolj ali manj razvite oblike iste poslednje energije. Vsota učinkov v potencialni obliki obstaja v vsoti vzro- kov. V procesu evolucije in involucije pride do spremembe materije v energi- jo in obratno. Ta sprememba materije v energijo in energije v materijo prive- de do sprememb v razvrstitvi, namestitvi in razporeditvi. Sprememba materije v energijo sproža manifestacijo latentnih moči koz- mičnih sil, gun, ne da bi ob tem nastalo kaj novega. Materija je zakladnica silne energije. Ce bi materiji vzeli vso energijo, ne bi bilo nikakršne materije več. V moderni znanosti je pojem materije doživel pravo revolucijo. Materija je bila zreducirana na matematični izmislek, žarčenje iz nekega središča. Ma- terija ni substanca. Je sosledje dogodkov. Tako moderno pojmovanje materi- je je vzporedno pojmovanju filozofije samkhya yoge. Po filozofiji samkhya yogeje materija energetsko stanje. Delec materije je nosilec energije. V n jemje energija skrbno zavarovana pred eksplozijo, kot so atomske bombe zaščitene pred naključno eksplozijo. Sleherni atom materije je kot atomska bomba, ki vsebuje ogromno količino energije. Delci materije so kot varna skladišča energije. Materijaje oblika energije; sicer ne bi mogla preprečiti eksplozije ustvar- jalne energije. Energija miruje v obliki materije. Kadar se energija manifesti- ra prek svojega vzroka, k i j e materija, se materija spremeni v energijo, k i j e učinek. Za to, da se potencialna energija vzroka materije manifestira v učin- ku, aktivnosti in energiji, pa so potrebni določeni pogoji. 6 2 U V O D V FILOZOFIJO SAMKIIYK Spremljevalne okoliščine so samo pomožni vzroki Nastop določenega učinka je samo njegov prehod iz potencialnosti v ak- tualnost, tako kot kal in drevo nastaneta iz semena. Spremljevalne okoliščine, zemlja, letni čas, voda itd., so pomožni vzroki. Pomožni vzrok je nekakšna mehanična instrumentacija, ki pomaga tej preobrazbi. Cepravje potencialna energija uskladiščena v masi vode, je za to, da ta energija preide iz stanja vzroka v stanje učinka, včasih potrebno še nekaj drugega. Učinek ne more nastopiti brez spremljevalnih okoliščin. Po filozofiji samkhya yoge se vsota materialnih vzrokov kaže v vsoti učinkov. Ko se okoliščine, ki povzročajo učinke, pridružijo vsoti materialnih okoliščin v dani masi materije, j e s tem dan dražljaj, ki odstrani zaporo in podre razme- roma trdno ravnotežje mase materije v stanju inercije. Tako ta zagon sprosti energijo, uskladiščeno v masi materije. Ko elektrikar pri blokadi električnega toka odpravi upor, elektrika steče po žici. Tako j e tudi takrat, ko učinkujoči ali instrumentalni vzroki odpravijo zapreke v katerikoli masi materije. Energija iz te mase odteče in izoblikuje drugačno namestitev ali razporeditev. Tako j e na primer energija, ki razporedi semenske delce tako, da obliku- je jo seme, v semenu zavrta. Ko je z učinkujočimi in dodatnimi vzroki ta pre- preka premagana, energija po naravni poti spremeni smer in razporedi ato- me in molekule za kaljenje. Ko so odstranjene prepreke iz prvobitnega neza- vednega noumenona, prakrti, ki ga vodi zavestni noumenon, Purusa, entitete, ki so v stanju prakrti v ravnovesju, zapustijo stanje zavrtosti in se razvijejo v inteligenco, mahat. Izoblikovanje novih razporeditev Katerakoli razporeditev atomov, ki oblikuje določeno stvar, lahko svojo obliko spremeni samo, če neki drug učinkujoči vzrok premaga notranjo za- poro, ki j o povzroča sedanja razporeditev. Ta teorija samkhya yoge nas spomi- nja na zakon vztrajnosti v moderni fiziki. Vse sestavljene stvari se izoblikujejo z razporeditvijo atomov različnih elementov. Razlika ni le v atomih, ampak tudi v njihovi razporeditvi. Na primer, ogljikov hidrat in sladkor imata isto vrsto atomov, razlikujeta pa se po njihovi razporeditvi. Tako oblikujeta dvoje različnih stvari ali razporeditev. Skupina ima svojo notranjo povezanost, ki predstavlja zaporo proti vsakr- šni spremembi. Povezanost ohranja skupino v ravnotežju. Notranje poveza- nosti in kohezije ni mogoče enostavno porušiti brez temeljite kemične, bio- 6 3 R A M M U R T I S . M I S I I R A kemične, biološke ali nuklearne akcije in reakcije. Cepitev in zlitje atomov sta edinstvena naravna procesa. Kot vse stvari na svetu, tako tudi povezanost in kohezija, ki delujeta kot zapori, obstajata v neskončnih smereh. Atomska energija navadno odteka v tisto smer, kjer je zapora povezanosti in kohezije odstranjena, in tam oblikuje ustrezen objekt. Evolucija v normalnem poteku dogodkov sledi določenemu zakonu, ki ga ni mogoče premagati brez jogijske sposobnosti. Atomi in tanmatre nenehno vibrirajo in se spreminjajo Do sprememb prihaja povsod, od najnižje do najvišje ravni. Atomi in tanmatre nenehno vibrirajo in se spreminjajo v vsakem objektu. Univerzum j e v vsakem trenutku podvržen tanmatričnemu spreminjanju. Razporeditev ato- mov in tanmaterje iz trenutka v trenutek drugačna. Vrč vode je posebna razporeditev določenih delcev, ki vsak trenutek spre- minjajo svoj položaj in posledično tudi kvaliteto, čeprav takšne kvalitativne spremembe niso zlahka opazne. Če vodo segrejemo do vrelišča, se spremeni v paro. č e j o ohladimo do ledišča, se spremeni v led. Kvalitativne spremembe v led, vodo in paro dovolj opravičujejo različna imena za tri različna stanja iste snovi. Teorija satkarya-vade je, daje učinek skrit v vzroku Na tej stopnji uvajamo nov izraz satkarya-vada, k i je eden od temeljev filo- zofije samkhja "joge. Po satkarya-vadi]e vzrok tista entiteta, v kateri učinek ob- staja v latentni obliki. Samkhjayoga meni, da ne more nastati nekaj, kar poprej ne bi potencialno obstajalo v svojem materialnem vzroku. Povzročitev pome- ni nastop neke kvalitete, do katere pride zaradi določenih premen atomske in molekularne razporeditve vzrokov. Te kvalitete so bile ohranjene v poten- cialni obliki. Povzročitev učinka ni novo stvaijenje, ampak notranja sprememba razporeditve atomov v vzroku. Tako torej obstaja učinek v svojem material- nem vzroku v potencialni obliki. Nastop učinka pa preprečuje zapora. Ko j e zapora odstranjena, spremenjena razporeditev atomov ustvari novo namesti- tev ah razvrstitev, kiji pravimo učinek. Ta nauk se imenuje satkarya-vada (sat, bivanje + karya, učinek), kar pomeni obstoj učinka v materialnem vzroku še pred začetkom delovanja, ki povzroča učinek. Teorija satkarya-vadaje osnovana na naslednjih temeljih: 6 4 U V O D v FILOZOFIJO SAMKIIYK 1) Asat-akaranat. To, kar ne obstaja, ne more povzročiti nikakršne aktiv- nosti ali proizvoda. Če potencialnost učinka dejansko ne bi obstajala v samem materialnem vzroku, še takšen napor s strani kateregakoli dejavnika ne bi mogel privesti do učinka. Nečesa, kar ne obstaja, ni mogoče napraviti za ob- stoječe. 2) UpacLana grahanat. Med materialnim vzrokom in njegovim učinkom je neko nespremenljivo razmerje. Proizvod se ne razlikuje od snovi, iz katere sestoji. 3 ) Sarva sambhava bhavdt. Iz česarkoli ne more nastati karkoli. Učinek potencialno že poprej obstaja v materialnem vzroku, preden dejansko začne eksistirati. 4) Saktasya šakya liaranat. Učinkovitost vzroka je enaka učinku. Močan vzrok, ki proizvaja moč, lahko ustvari zaželeni objekt. Kakovost in lastnost učinka ustrezata kakovosti in lastnosti vzroka. 5) Karana bhavatca satkaryam. Notranjo naravo učinka tvori narava vzro- ka. Učinek se ne razlikuje bistveno od materialnega vzroka, temveč mu je potencialno enak. Vzročno razmerje ne more obstajati med objektoma, ki se med seboj bistveno razlikujeta. Vzrok je implicitno stanje neke substance, učinek pa eksplicitno stanje iste substance. Zlat prstan se bistveno ne razlikuje od zlata, iz kateregaje nare- jen . Kip j e enak svojemu materialnemu vzroku, kamnu, le da ima novo obli- ko. Teža kipa je ista kot teža kamna, iz kateregaje izklesan. Na osnovi teh logičnih ugotovitev savikhya sklepa, da učinek potencialno obstaja v material- nem vzroku že pred svojim nastopom. To je smisel satkarya-vade. Navajamo še nekaj psiholoških aplikacij tega nauka: 1) Vednostje inherentna narava sebstva. Vednost se razodeva preko vzroč- nega razmerja. 2) Vsaka duša je potencialno Brahman. 3) Nirvanaje inherentna narava duše. 4) Celotna energija univerzuma ostaja konstantna. Nobena energija ni ustvarjena in nobena izničena. Obstaja samo sprememba energije v materijo in obratno. 5) Satkarya-vada predstavlja psihološki in filozofski cilj razodetja Brahma- nas premagovanjem notranjih in zunanjih zapor. Sdmkhya meni, da se substance, dharme, nenehno spreminjajo. Meni, da te predstavljajo le pogoj za trajne realnosti, atome in tanmatre. Okoliščine in razvrstitev realnosti se nenehno spreminjajo, same realnosti pa so nespremen- 6 5 R A M M U R T I S . M I S I I R A ljive. Vendar pa z vidika potencialnosti učinek že poprej obstaja v svojem ma- terialnem vzroku. Zato se imenuje satkarya-vada. S stališča dejanskosti učinka pa le-ta ne obstaja v svojem materialnem vzroku. Potencialnost mize obstaja v lesu, miza kot miza pa ne obstaja v lesu. Sicer ne bi potrebovali mizarja, d a j o naredi, saj med stanjem vzroka in učin- ka ne bi bilo naikakršne razlike. Zato j e z vidika dejanskosti učinka le-ta asatkarya-vada, kar pomeni, da učinek ne obstaja v vzroku kot dejanskost. Nje- gov začetek je v njegovem proizvajanju ali preobrazbi. Satkarya-vada ima dve različni obliki: 1) pcirinama-vada, preobrazba, 2) vivarta vada, dozdevna preobrazba. Nazor samkhyayoge, da se vzrok nenehno spreminja v učinek, se strokovno imenuje imenuje parinama vada. Izdelava vrča iz gline ali skute iz mleka sta primera parinama vade. Če kdo vidi vrv kot kačo, to še ne pomeni, da se je vrv spremenila v kačo. Vrvje samo videti kot kača. Nazor, da vzrok vseskozi ostaja isti in da stvari, ki j ih imamo za učinke, niso nič drugega kot dozdevne nadgradnje videza ime- na in oblike, se v strokovnem jeziku imenuje vivarta vada. Brahman, poslednji vzrok univerzuma, se v resnici ne spremeni v svet. Ves čas ostaja isti. Vendar pa človek zaradi svoje nevednosti namesto brahmana zaznava mnogoterost uni- verzuma. To je nazor nedualistične samkhyje in vedante. Ta nazor se imenuje tudi satkarana vada, kar pomeni, d a j e eksistenca vzroka resnična, njegova preobrazba v učinek pa navidezna in neresnična. Asatkarya vada je nauk, ki se ukvarja z začetkom dejanskih učinkov. Asatkarya vada razlaga svet relativnosti. Satkarya vada se ukvarja s potencial- nostjo učinka v njegovem vzroku. Satkarya vada vzpostavlja potencialno istvo- vetnost relativnosti z absolutnim. Satkarana vada se ukvarja samo z vzrokom, Brahmanom. Satkarana vada vzpostavlja absolutnost absolutnega in razkraja mnogoterost univerzuma v Brahmana. Realizem in idealizem samkhye V skladu s filozofijo samkhyayogesta realizem in idealizem neustrezni ime- ni, če ju razumemo kot nasprotji. Akcija prinese enako mero reakcije. To j e naravni zakon. Idealizem in realizem, subjekt in objekt sta dva vidika ene same poslednje realnosti. Ta sistem predstavlja realizem in idealizem v relativnosti, na področju poslednje realnosti pa ju presega. Glede na število elementov se šole samkhye delijo na tri razrede: 1) šole samkhye, ki vztrajajo pri 24 temeljnih elementih; 2) šole samkhye, ki vztrajajo pri 25 temeljnih elementih; 6 6 U V O D V FILOZOFIJO SAMKIIYK 3) šole samkhye, ki vztrajajo pri 26 temeljnih elementih. Pri naštevanju štiriindvajsetih temeljnih elementov imamo Puruso in prakrti za en sam element zato, ker sta oba noumenon. V svetu relativnosti ne more- mo razlikovati med Puruso in prakrti. Razlikovanje med njima je možno šele takrat, ko je človek osvobojen. Toda tedaj se celotni svet relativnosti razkroji v noumenon Puruse in prakrti. Osvobojena duša se upošteva skupaj z Brahma- nom. Caraka, poglavitna šola, k i je gojila ta nazor, razvršča Puruso v tri razrede: 1) ekadhatu Purusa, zavest, Eno brez drugega. Puru^a in prakrti sta preob- likovana v eno samo načelo, k i je noumenon, avjakta, Brahman; 2) saddhatu Purusa, zavest s šestimi elementi - pet čutnih organov in duh; 3) štiriindvajset elementov: pet čutnih organov, pet organov delovanja, pet čutnih objektov in osemkratna prakrti. Purusa in prakrti se obravnavata kot eno. V modernih šolah samkhyein Sušrutese pri naštevanju petindvajsetih kate- gorij Purusa in prakrti obravnavata ločeno. Pri naštevanju šestindvajsetih kategorij se individualne duše štejejo, ka- kor da bi v svetu relativnosti obstajale ločeno od kozmične duše. Te tri delitve v glavnem temeljijo na analizi zavesti. Zavest, kot čista za- vest, j e Eno brez drugega, s praktičnega vidika pa se uvajajo ti trije razredi zavesti. Prakrti, prvobitna energija Poglejmo, kako pride samkhya do sklepa, d a j e prakrti temeljni vzrok ma- terialnega univerzuma. Prakrtije večni vir neizčrpne energije. Materija in ener- gija relativnega univerzuma se nenehno spreminjata z vzajemnim odnosom vzroka in učinka, kot seme in drevo. Sončni sistemi in zvezdno vesolje lahko nastanejo in propadejo; živa in neživa bitja lahko pridejo in odidejo; pekel in nebesa se lahko pojavijo in izginejo; prakrti pa ostaja temeljna bit za vsemi njimi. Vsi pojavi, od materije do duha, so samo razvide virov prakrti. Ker je vsak učinek latentno navzoč v svojem vzroku in ker je vsak vzrok sam že učinek svojega prejšnjega vzroka, je prakrti edini nepovzročeni vzrok. Če bi dopustili vzrok prakrti in zatem še vzrok tega vzroka, bi to lahko počeli a d infinitum. Po načelu vzroka in učinka v svetu relativnosti sklepamo, da j e prakrti onkraj relativnega sveta in da tvori poslednji temelj celotnega izkustvenega sveta. 6 7 R A M M U R T I S . M I S I I R A Samkhja nudi naslednje dokaze za obstoj prakrti: 1) Bhedanamparimanat. Vsi objekti in posamezne stvari v univerzumu, od atoma do sonca, so glede na velikost omejeni. Karkoli j e omejeno, j e odvisno od nečesa drugega. Zato nič končnega ne more biti vzrok univerzuma. Obsta- jati mora neki neomejen in neodvisen vzrok. 2) Samanvajat. Vse objekte in subjekte v univerzumu družijo določene prevladujoče značilnosti, kar kaže na skupni vzrok, iz katerega izhajajo, tako kot otroci, ki imajo nekatere skupne značilnosti, nakazujejo skupne starše. Samkhya dopušča, da so vsi elementi razmeroma distinktni eden od drugega. Ne verjame, da so različni elementi bistveno in popolnoma distinktni eden od drugega. Vsi objekti imajo protonsko silo, sattvaguno, elektronsko silo, ra- joguno, in nevtronsko silo, tamoguno. Torej mora obstajati tudi temeljna nara- va, ki vključuje vse te oblike v stanju ravnovesja. Ta absolutna in poslednja oblika vseh razvojnih stopenj in elementov je prakrti, najvišja narava. 3) Saktitah pravrittesheha. Vsak učinek ima vzrok glede na svojo potencial- nost. Obstaja aktivno načelo, ki se razodeva skozi vse stopnje razvoja stvari. Evolucija in razvoj sta odvisna od potencialnosti nekega aktivnega načela, ki j e večje kot njegovi proizvodi, j e imanentno in svoje proizvode presega. 4) Kdrana-karya-vibhagat. V relativnem svetu se učinek razlikuje od vzro- ka. Torej ne moremo reči, d a j e končni in pogojeni svet svoj lastni vzrok. V bistvu noben učinek ne more nastopiti brez vzroka. Vsi učinki relativnosti imajo svoj vzrok. Ta temeljni vzrok vseh elementov je prakrti. 5) Abibhagat-vaisvarupyasya. Učinek se porodi iz svojega vzroka in se ob razkroju razblini v svojem vzroku. Obstaja očitna enovitost univerzuma. Ta enovitost kaže na en sam vzrok. Poslednje počelo, iz katerega se na začetku evolucije pojavijo relativni vzroki ter učinki in v katero ob involuciji izginejo, se imenuje prakrti. To počelo je neskončno, neodvisno, vseprisotno in vsemo- gočno. Ta temeljna sila se nikoli ne manifestira. Je torej noumenon, avyakta. Samkhya zagovarja kontinuiteto sveta od najnižjega do najvišjega. Razvojne stopnje se razvijajo in razpadajo v nekem matematičnem, določnem redu. Relativni svet je parinama, preobrazba, k i j e temeljni vzrok objektivnega uni- verzuma. Sdmkhya opredeljuje prakrti kot neomejen, nepogojen, vseprežema- joč in poslednji vzrok izkustvenega univerzuma. To j e večna in nediferencira- na vzročna matrica univerzuma. Univerzumje preobrazba narave, prakrti, ki je njegov bistveni vzrok. Stvar ne more nastati iz nič. Vzrok mora vsebovati vsaj toliko realnosti kot učinek. Poslednja realnost mora vsebovati več energije kot pa znaša celotna energija manifestnega univerzuma. Ničesar ni mogoče odkriti, kar ne bi bilo že prisot- no v naravi. Prakrti se imenuje vsebnik vsega, pradhana, ker j e v njem vsebovan univer- 6 8 U V O D V FILOZOFIJO SAMKIIYK zum. Imenuje se Brahman, ker raste v obliki univerzuma. Imenuje se maya, ker meri in omejuje vse stvari. Razlika med noumenonom in fenomenom Fenomeni so proizvodi, ki imajo vzrok; prakrtije nepovzročena. Proizvo- di niso večni; prakrtije večna. Proizvodi so končni; prakrtije neskončna. Vsak proizvod j e omejen v času in prostoru; prakrti je onstran časa in prostora. Proizvodi so gibajoči se gibalci; prakrtije negibni gibalec. Proizvodi so podvr- ženi kemičnim, biokemičnim in biološkim spremembam; prakrti je onkraj takšnih sprememb. Fenomenalni univerzum je poln mnogoterosti; prakrti je njihova enovitost. Fenomeni so odvisni od prakrti', prakrti je neodvisna od vseh fenomenov. Fenomenov je mnogo; prakrti je ena sama, vseprežemajoča in večna. Proizvodi so očitna znamenja, na osnovi katerih sklepamo na neočit- no, na noumenon, na prakrti. Proizvodi imajo dele in sestavine; prakrtije ne- deljiva. Proizvodi so vpeti v krogotok začetka in konca; prakrti je brez začetka in brez konca. Prakrtije enovita, dinamična substanca, vse stvari pa so le nje- ne različne konfiguracije, nastale iz različnih kombinacij njihovih poslednjih sestavin, gun, tanmater m atomov. Zakaj prakrti ni zaznavna z izkustvenimi čuti ? Če bi bila prakrti zaznavna z izkustvenimi čuti, bi izgubila značaj posled- njega in bi postala del izkustvenega sveta. Realnostje nezaznavna v naslednjih primerih: 1) skrajna bližina, npr. zdravilo v očeh; 2) zelo velika oddaljenost, npr. oddaljene zvezde; 3) okvara čutil, slepota, gluhost itd.; 4) duševna okvara, vznemirjenost, topost ali zaskrbljenost; 5) izjemna majhnost, npr. atomov; 6) predmetna ovira, npr. človek, k i je v hiši, zaradi zidov ne more videti stvari na prostem; 7) prisotnost močnejših dražljajev, zaradi katerih so šibkejši dražljaji ne- zaznavni, kot npr. zvezde, ki j ih pri dnevni svetlobi ne zaznavamo; 8) istovrstna narava; npr. prej ločenih količin vode ni mogoče več razli- kovati, ko j ih združimo. Prakrti ne zaznamo z izkustvenimi čuti prav zaradi njene nežnosti in trans- 6 9 R A M M U R T I S . M I S I I R A cendentnosti. Vyasa definira prakrti kot: »Tisto, kar nikoli niti ni niti je , tisto, kar obstaja in ne obstaja, tisto, v čemer ni nikakršnega nebivanja, tisto nema- nifestno brez kakršnegakoli specifičnega znamenja, osrednji temelj celotne- ga manifestnega univerzuma.« Če se eksistenca nanaša na stvari, ki se primerijo v času in prostoru, se pravi na stvari, kot so sonce, mesec in zvezde, prakrti v tem smislu ne obstaja. Če neeksistenca pomeni odsotnost eksistence kakršnekoli narave ali oblike, potem prakrti ni neeksistenca, saj obstaja transcendentalno. Nečesa, kar obstaja, ni mogoče izničiti. Vsi izkustveni objekti in subjekti obstajajo v prakrti, ki potencialno vključuje vso določno eksistenco. Prakrti je stanje ravnovesja vseh kozmičnih sil, gun. Kot ravnovesje vseh kozmičnih sil j e prakrti temelj vseh fizičnih, fizioloških in psiholoških sprememb. Prakrti je čista sila, v kateri so vse sile v ravnovesju. Fenomenalni duh ne more dojeti transcendentalne narave prakrti. Glede na to samkhya yoga logično sklepa na realnost prakrti ne s stališča fizike, temveč s stališča metafizike. Prakrti se deli na dva razreda: 1) absolutna in temeljna 2) relativna. Relativna prakrti ima sedem podrazredov, ki so tako vzrok kakor tudi uči- nek, prakrti-vikrti: kozmični um, mahat, kozmični ego, ahamkara, in pet tanmater. Prakrtije torej v prenesenem pomenu osem, saj sestoji iz enega temeljnega in sedem relativnih podrazredov. Kozmične sile, gune Poglavitni nalogi vsake kritične filozofije sta analiza duha in materije ter odkrivanje razmerja med njima. Sta to dve ločeni entiteti ali pa sta morda povezani? Brž ko ju obravnavamo kot ločeni entiteti, se soočimo s proble- mom spoznanja. Analiza se začenja z izkustvom. Kako si lahko duh pridobi izkustvo materije in materialnega sveta, če sta duh in materija drug drugemu zunanja? Če duh in materija nista povezana, potem - logično in filozofsko rečeno - ni nobenega spoznanja. Kozmične sile, ki sestavljajo prakrti, se imenujejo gune. Guna pomeni vrv. Tako kot vrv veže neki predmet in ga ima pod nadzorom, tako tudi guneveze- j o vse stvari od atomov do sonca in j ih imajo popolnoma pod nadzorom. Koz- mične sile nadzorujejo mnogoterost univerzuma. Središč njihovega delova- n ja je neskončno mnogo. V skladu z njihovimi tremi poglavitnimi značilnost- mi j ih samkhya yoga razvršča v naslednje razrede: 1) sattvaguna, protonska sila, razumska snov; 7 0 U V O D v FILOZOFIJO SAMKIIYK 2) rajoguna, elektronska sila, energijska snov; 3) tamoguna, sila inercije, masna snov. Snovem, ki vsebujejo vir svetlobe v samih sebi, ki razodevajo same sebe in ki se vedejo kot enota zavestne energije, pravimo sattvaguna. Substance ener- getske narave, ki imajo moč privlačnosti in odbojnosti in ki se vedejo kot eno- te aktivnosti, spremembe in gibanja, so rajoguna. Substance, ki so enote mase in vztrajnosti, se imenujejo tamoguna. Prakrti je vrv iz treh pramenov. Sile same ni mogoče zaznati, na njeno gibanje pa lahko sklepamo na osnovi gibanja objektov. V izkustvenem svetu ne zaznavamo kozmičnih sil, njihovo gibanje, akcijo in reakcijo pa zaznamo v objektih, skozi katere delujejo. Poteza sattvaguneje manifestacija, poteza rajo- guneje aktivnost, poteza tamogune pa vztrajnost. Tri gune nikdar niso ločene med seboj, ampak so notranje povezane, kot so povezani svetloba, električni tok in nitka v žarnici. Vse stvari sestojijo iz teh treh gun, raznolikost sveta pa j e odvisna od relativne premoči različnih gun. Isti predmet lahko z različnih gledišč predstavlja vse tri gune. Čedno dekle je lahko za prijatelje npr. vzrok ugodja, sattvaguna, za tiste, ki si j o želijo, vzrok trpljenja, rajoguna, za tiste, ki brez nje ne morejo živeti, pa vzrok slepe zaljub- ljenosti, tamoguna. Vse kozmične sile spadajo v dve kategoriji: 1) individualne, mikrokozmične in infinitezimalne 2) kozmične, makrokozmične, suprakozmične, univerzalne in vsepreže- majoče. Niso pa vse kozmične sile vseprežemajoče. Ko bi bile, ne bi bilo mogoče razložiti končne narave manifestnih objektov. Se več, gibanje, rajoguna, bis- tvena značilnost premene, ne bi bilo mogoče, ko bi bile vse kozmične sile vseprežemajoče. Ti dve kategoriji kozmičnih sil vključujeta brez števila podrazredov, kot so npr. organske in neorganske, fizične in metafizične, fiziološke in psihološ- ke sile. Vsi objekti razvijajočega se univerzuma sestojijo iz treh razredov kozmič- nih sil, gun. Vsak razred vključuje brez števila stopenj, nekatere med njimi so končne in omejene, nekatere pa vseprežemajoče. Vseprežemajoče kozmične sile vključujejo vse proizvode narave. Vseprežemajoče sile pred začetkom evolucije obstajajo v stanju ravnoves- ja, ki se imenuje prakrti. Prakrti ni enaka tistim vseprežemajočim kozmičnim silam, ki niso v stanju ravnovesja. Ravnovesje vseprežemajočih kozmičnih sil j e enako osnovni prakrti. Prakrti ni statično, ampak dinamično stanje. V sta- nju napetosti, k i je v obeh smereh enaka, kozmične sile v enaki meri delujejo in reagirajo. Njihova gibanja so tako povsem uravnovešena. Prakrti je stanje 7 1 R A M M U R T I S . M I S I I R A notranjega dinamičnega gibanja, ki ne privede do nikakršnih preobrazb ali modifikacij. V prakrti obstaja mogočno, stalno gibanje kozmičnih sil brez ka- kršnihkoli motenj. Ko je ravnovesje porušeno, se prične razvoj. Spanje in samádhi sta dve vrsti ravnovesja gun Ravnovesje je dveh vrst, višje in nižje. Idealen primer višjega ravnovesja j e samádhi ali nirvana, v katerem sebstvo'in prakrti presežeta vsa kozmična giba- nja in j e prakrti podrejna sebstvu, Purusi. Idealen primer nižjega ravnovesja j e globok spanec, v katerem so vsa gibanja spremenjena v prakrti in j e Puru$a latentna. Tisti posamezniki, ki nenehno raziskujejo sile prakrti, za luč Puruse pa se ne zmenijo, lahko sicer dosežejo stanje ravnovesja kozmičnih sil, a ker ne dosežejo stanja Puruse, ostajajo nerazsvetljeni. Takšni posamezniki se iz- gubljajo v naravi in se imenujejo prakrti laya. Kakšno je razmerje med duhom in materijo ? V filozofiji, psihologiji in znanosti j e bilo razvitih več teorij, ki skušajo razložiti razmerje med duhom in materijo. Nekatere so mehanične, biološke, evolucionistične in atomistične. Sámkhyayoga pa ponuja teorijo dvojnega vidi- ka, se pravi teorijo, po kateri sta duh in materija dva vidika nemanifestne, izvorne substance, avyakte. Avyaktaje temeljna sila univerzuma, vključno z di- namičnim ravnovesjem treh različnih kozmičnih sil, gun. Kozmična sila sattva, ki se kasneje razvije v duhovno snov, potencialno obstaja v prakrti. Tudi kozmični sili gibanje, rajas, in inercija, tamas, potencial- no obstajata v prakrti. Če te sile ne bi bile potencialno prisotne v prakrti, se univerzum ne bi mogel manifestirati kljub še tolikšnemu kakovostnemu in količinskemu razvoju. Prevedla Maja Milčinski 7 2