Slovenci in vlada. (Govor dr. Lavoslava Gregoreca v 255. seji drž. zbora.) (Dalje.) Pred vsem se je zabranila TaatTejeva volilna reforma in ž njo v zvezi stoječa preosnova naše notranje in morda tudi zunanje politike. Taaffejeva volilna reforma ni bil nikakošen predlog iz zadrege, da bi morda z večjo častjo in slavo odstopil, "kakoi* se trdi, ampak dobro premišljen načrt, kateri je odobrila sama krona in to hoee v sedanjih razmerah mnogo reči, ker odstopivša vlada ni bila parlamentarna, nego vlada Nj. Veličanstva cesarja. ,laz toraj trdim, da je Taaffejeva volilna reforma odločena, našo notranjo in raorda tudi zunanjo politiko popolnoma predrugačiti. To se je zabranilo. V prvi vrsti je hotel grof Taaffe popraviti veliko politično krivieo. Pri zadnjem Ijudskem štetji je bilo 5,716.000 mož čez 24 let starih. Pri zadnjih volitvah v državni zbor je bilo izmed teh zaznamovanih samo 1,732.075 volilcev v volilnih zapisnikih. Ostanek, to je 3,984.000, torej 697 od vsakega tisoča, je bil izključen, ni imel volilne pravice, bil je toraj politično brez pravice. Zakaj? — Ker so siromašni, tako siromaSni, da se ne morejo popeti niti do petgoldinarskih mož. To pa vladajočih krogov čisto nič ne ovira, tem siromakom nalagati celo težo brambovske dolžnosti, celo težo posrednih davkov. Jedro naše vojske tvorijo brezposestniki. Nad dve tretjini vseh državnih dohodkov morajo pokriti posredni davki. V očigled takih bremen in dolžnostij zahteva pravica, da se da volilna pravica tudi tem siromakom. To je nameraval grot Taafle storiti. To se je zabranilo, vsaj v zmislu, kakor je menil grof Taaffe. Taaffejeva volilna rejorma pa je imela Se driig namen, namreč sedanje volilne privilegije sicer dopuatiti, vendar jih z razširjenjem glasovne pravice oslabiti do splošne volilne pravice ter na ta naCin ugonobiti sodanjo premoč nemško-liberalne stranke. Da je to moje mišljenje pravo, dokazuje mi strah, ki se je polastil liberalcev, ter prestrašeni klici po pomoči, ki so se razlegali na vse strani, zlasti pa tje doli do ogerskih liberalcev. Ogersko časopisje pa se je tudi hitro privadilo nove situvacijo. Modrovalo je tako: Ako se tam gori uvede splošna volilna jiravica. j;otovo se ne bo ustavila na Litvi, ampak zmagoslavno prodrla tudi k nam, ter uničila tudi naš ogerski liberalizem; ta misel ni bila brez podlage, ker ogerski liberalizem živi istotako, kakor naš samo od volilnih privilegijev. ,*• Žal, da to ni tako znauo, kakor bi znano biti moralo. Celo grof Wurmbrand je v svojem zadnjem govoru proti volilni reformi upal si samo od daleč, kakor v veeernem niraku, pokazati nam ogerske volilne razmere. Stvar pa je taka in sicer po znanem memorandu Rumuneev. Ogersko šteje nad 17 milijonov prebivaleev, od teh je prišlo v volilne zapisnike pri zadnjih državnozborskih volitvah samo 840.000 volilcev. Na Ogerskem je volilni census visji nego pri nas in pri tem še ne jednak. Po ogerskih komitatih znaša census okrog 8'10 gld. pri nas samo 5 gld., po slovaških, maloruskih, srbskih in rumunskih komitatih pa 7280 gld. Dalje pride v ogerskih komitatih na 2000 do 3000 prebivalcev jeden poslanec, v slovaških, rumunskih in drugih komitatih pa šele na 50.000, 60.000 do 100.000. Poleg tega ima na Ogerskem vsak ogerski plemič volilno pravico, kjerkoli je, akoravno nima ničesar. Pripetilo se je nekoč tako, da neki rumunski župan ni imel volilne pravice, ker njegov census ni znaSal 72-80 gld., njegov svinjski pastir jo je pa imel, ker je bil ogerski plemič. To sem navedel, da gospoda nekoliko spoznajo, kako je bilo možno, da sedi v ogerskem zboru 417 Madjarov in da 10 milijonov Nemadjarov nima niti jednega zastopnika. Iz tega se da tudi tolmačiti, kako je možno, da ogerski šovinizem izvršuje take izgrede proti kroni, skupni armadi in proti sv. katoliški eerkvi, kakor se to zdaj godi, ne da bi zadel na ugovor pri nemadjarski večini v deželi, ker ji ravno volilni zakon maši usta. Iz tega hočem zdaj sklepati. Popolnoma je prav in noovrgljivo, da nemški liberalizem, prištevši italijanski in madjarski, ki vlada sedaj v celi monarhiji, narekuje notranjo in zunanjo politiko, opira svojo moč na najslabšo podporo na zemlji, namreč na najčudovitejše in najkrivienejše privilegije. Propadejo li ti privilegiji, razpršila bi se vsa liberalna slava in to je hotel grof Taaile počasi doseči z volilno reformo. Ta volilna reforma bi blla tudi v tej slavni zbornici prodrla z jednostavno večino, ker Poljaki bi si bili v svoji prelkanosli že našli izhod, namreč v tem, da se razširi deželna avtonomija kraljestva (ialicije; zato smo tudi nii opazovali, kako so bili že pobiti vodniki nemško-liberalne stranke. (Dalje prih.)