DELOVNI         KOLEKTIVI
Delo beograjskega centra za izobraževanje kadrov v gospodarstvu
Center za izobraievaaijt: kadrov v gospo-darstvu pri Delav&ki univerzi v Beogradu je bil ustanovljeu julija 1. 1956 z nalogo, da pospešuje delo za sisiematično izobraževa-nje, izpopolnjevanje in iiiforinirauje vodil-nega kadra. v gospodarskih organizacijaJi. Temeljna dejavuost centia v učnem ]etu 195" se je raavijala z deloin informativnih serrunarjev za predsednike delavskih sve-tov in upravnih odborov, direktorje pod-jetij, vodje proizvodnih odsekov in birojev za delovno skirilnost v podjetjUi. Seminar-je je končalo 108 predseduikov delavskib svetov in upravnih odborov. 9" direktorjev podjetij, 84 vodij proizvodnih oddelkov in 89 vudij birojev za delovuo storilnost iz skupno 113 podjetij. Smoter iinformaiivuih stminai-jev je predvsem izrnenjava praktič-nib. izkušenj o metodah iu tehniki, katerih uporaba vpliva na fzboljšanje upravljanja m  vodenja podjetij.
Na lemelju predlog-uv udeležeiicev teh seminarjev iii vidnili stroko\ njakov z raz-nih področij je bil pro-gram za informativ-ne ieminarje v učnem letu 1957/58 nekoliko sprenwnjen. Razen U'ga so izdelali tudi program za iustruktiviie semLnarje, ki vse-buje aktualno problematrko iz prakse or-ganov upravljanja in vodstva posamtv.nih aiužb Ln ukrepov za izboljšanje poslovanja. Med letoui bo delovalo os*?m semiaarjt-v, in to za organe delavakega samoupravljanja, za direktorje podjetij, za organizacijo po-slovanja v določmih službah podjetij in proučcvajije delovue storilnosti.
Vsak izmed teh semkiarjev traja šest dni. dela sedem ur na dan, obsega pa po več tt-m. Na primer seminar za organc delav-skega samoupravljanja obsega naslednje teme: bistvo upravljanja podjetja in orga-nizacija delavskega upravljanja, organi de-lavskega upravljanja in gospodarska poli-tika, orgaaizacija in metode dela deiavske-ga sveta m upravuega odbora ter OTgani-zacija im proučevanje dela.
Način dela
Vodje setninarjcv so znani gospodarski, ekonomski, pravni. družbeni ln politični strokovnjaki. Center ima približno 35 zu-naajih sodelavcev, ki predavajo. Delo v $*-mmarjili je sestavljeno iz preda%anj, pro-stih razgovorov in dela po skupinah. Dol-žina predavanj ni določena. Odvisna pa je od predavateljev, značaja teme in želja slušateljev. Razen tega računajo s tem. da ostane čim več časa za razgovort iu sku-pinsko delo. Predavanja im splošne disku-sije so skupne.
Za skupitisko delo organiizirajo skupine 5 do 7 ljudi. Vsaka skupina ima vodjo in poročevalca. Delo skupiii ubsega večinoma obdelavo nalog ali posameznjh praktičaih problemov, ki jih postavi predavatelj ali izberejo sami slušatelji. Zanimivo je pri-pomnfti. da predavatelji nikoli ne podajo neke definitivne ocene v posameznih vpra-šanjih, temvee samo- temeljna sploSna na-čela. Naloga skupin pa je v tem. da ugo-tavljajo, kako se izvajajo ta načela v praksi njihoviih organizacij. Naj tiavedemo primer. NTa seminarju za organe.delavskega upravljanja so morale skupine med drugini ugotoviti. kje prihaja v praksi narbolj do izraza  nerazmejenost  pristojnosti  med or-
gani samoupravljanja in apravo podjetja. Vsi slu-šatelji povedo izkušnje Lz svojih organizacij, s timer sc zagotovi izmeujava mneiij in izku.^enj, a prav tako tudii spo-zuavanje doloienih vprašanj z različnih stališč. Skupno staližče skupin je nato predmet razpra%']janja na sku>pnern sestan-ku seminarja.
Nekateri problemi
V centru za izobraževanje kadrov po-udarjajo kot najbolj aktualne tri proble-ine: pomaiijk.unje priročne literature, uč-nili pripomučkov in ustreznega učnega osebja  za  lake oblike   dela.
Najresnejše pripombe imajo v zvezi s priročno literaturo, ki >je in jo nu. Po številu jo je namreč še dovolj, redkc kater,a izdaja pa ustreza namenu. Način obdelave posameznih Viprašanj je tak, da številne publikacije niso dostopne delav-cem. Vprašanja se obdelujejd* preveč stro-kovnt" in teoretičiio, podajaiu se veoiiio-ma spki-šna naSela brez praktične ujx>ra-be teh načel. v besedilu ni ilustracij iji preproitih, dobrih ter lahko razurnljivih shem. Nekatere publakacije so zo[x:t ipre-obrt" menjene« — obdelujejo kompleks rned seboj pogojenih iu povezanih vpra-šanj, nobeno pa ni olxielano do kraja. Po drugi strarii so primeri. da se avtorji iz-gubljajo v obdelovanju in pojasnjevanju podrobnostj ,iiajosnovuej.se stvari, ki so povezaiie s ptaktičnim delom, pa ostanejo nerazložene. Naj navedem priraer. V ne-ki knjdgi, ki obravnava vprašanje orga-nizacije podjetja, lahko najdeuio tudi ob-lirno pojasnitev gibanja in prijemov de-lavca v posameznili delovnih fazah, v »praksi pa se dogaja, da izgubljajo viso-kokvalificiranl ]j>udje dragocen čas s tem, da hodijo po material in i>odobnoi. Razen tega se avtorji pogosto odločajo za pre-vode iz tuje prakse (prttežno iz zahodnih držav). Glede na to, da gre pretežno za izkušnje iz kapitalističnih držav z dru-gačnimi raznifranii. orgauizacijo. odnosi itd., je mogoče te materiale le redko prak-tieno uporabiti v naših razmerah. Mislijo, da bi izpopolnil« določeno praznino šele tedaj, ko bi bilo dovolj druge literature za praktit5ni pouk. Končno pa je rečina literature draga in tako nedostopna.
Da bi poman jkan je priročne literature kolikor toli.ko ubla/il, tiska center za slu-šatelje seminarjev skripta na podlagii raz-lag prfdavatel jev. Toda to ni dovolj, to-liko bolj. ker »o ta skripta dostopna majh-nemu številu ljudi.
Precejšnjo težavo pomeni tudi kader predavateljev. To zato. ker predavatelji niso dovolj seznanjeni s praktičnimi pro-blemi. temveč razlagajo gradi-vo bolj na-čelno. ali pa so to profesorji fakultet, ki niso   navajeni   na   tako  delo.
Podobtie pripombe imajo tudi za učne pitpomookt'. Učnih filmov na primer ni dovoli, kolikor pa jih je. ne ustrezajo p^otrebam. posebno zato. ker niso vpraša-nia niti strokovno dovolj obdelana. Drugi učni prip(jpiočki in inventar za tako delo se ne izdelujejo in tako jih mora center naročati po=:ainič. to pa znatno več stane. Samo za opremn pne predavalnice za 20 ljudi   je  center  plačal  500 000  din. B. Š.
Nojvožnejša nologa
Pjoblein slrokovuili kadrov v gospo-darstvu Srbije ipostaja čedajje bolj oster. Se bolj bo poudaril vainoet tega vpra-ian.ja imtenzdvnejši razvoj gospodarstva v prihodnjem Tazdobju kakor računa z njiim zve^ni in republiški peraipektiv.ni plan.
Po nepopolnih podatkih je bilo laai v S.rbiji 37 odstotkov vdsokokvalificiranih in 55 odstotkov kvalifieiranili delavcev tistega števila, ki bi ga morali imetd v I. 1961. V nekaterih "važndh vejah, ki ima-;o pogoje za razvoj in ki so dobile v pex-spektivnem planu prioriteto, je pomanj-kanje strokovnih kadrov zelo resno. Tako ima kemdčna industrija le 10 odstotkov visokokvaldficiranih in 17' odstotkov kva-, lifieiranih, elektroindustrija 55 odstotkov visokokva.liificiranih in &2 odstotkov kva-1'ificiranih, živjlska 51 odstotko-v visoko-kvalificiranih in 62 odstotkov kvaJificira-nili ter rudarstvo >1 odstotkov kvaJifici-ranih kadrov tdstega šievila, ki ga morajo imeti v zadjijera letu petletnega plana.
Dva načina za pravočasno reševanje tega probkma poznamo: redno in množično šo-lanje novih kadrov ter strokovrio usposab-Ljanje že razpoložljiviJi.
V   tej  smeri  so bili  lani  na  p&dročju Srbije storjeai začetni koraki. V nekate-rih podjetjih in okrajih so dosegli precej dobre  uspehe. V  večjem  šteTilu  podjetij in pri delavskih univerzah so organizirali večmesečne strokovne tečaje. ki so jih de-lavci  obiskovali  po  delovnem  čaau   in  se pripravljali,   da   opravijo   izpit   za   dolo-čeno kvalifikacijo in  stroko.  Podatki  ka-žejo, da se delavci zanimajo za strokovno usposabljanje   in   pridobivanje   dolofenih kvalifikacij. V prvih devetih mesecih lan-skega   leta   je  bi.lo  samo  na  področju   12 okraiev 93 strokovnih  tečajev s  5488 po-slušailci.
V   enakem   razdobju   je   na   področju 20  okrajev opravilo 5.244  delavcev  izpit za  kvalifikacijo,  a 2.961   za  visoko kvali-fikacijo raznih strok. Število tistih, ki so se  udeleževali  tečajev,  je  bilo  še  večje:
" za naziv kvalificiranega delavca je delalo ižpite 6.692 delavcev, a za visokokvalifi-ciranega 5.864. kar prioa, da je bil kri-terdj  precej oster.
Kljub temu pa lahko rečemo, da se zanimanje delavcev za strokovno uspo-sabljanje kvalifikacij ne izkorišča dovolj — v mnogiih krajih ne organizirajo teča-]ev, s katerimi je tnogoče pomajiikanje kadror ubl-ažiti in 'delno reševati. V prvih devetih mesecih la.nskega leta je na pri-mer v Beogradu opravilo iipiie za visobo-kvalificdrane in kvalificirane 3.925 delav-cev, na tečajih pa je bilo samo 1.635 de-lavcev.
Gospodajske orgajnizacdje io ljud&ki odbori bodo imeli letos zaatno večja ii-nančna sredstva, od katerib. bodo določeu del nporabili tudi za strokovno usposab-ljanje kadrov v go>podarstvu. Tu je pred-vsem sklad za kadre v gospodarstvu, ku-terega uporabi in razdeMtvi je treba p-u-svetit« večjo pozornost že v začetku leta. Nekatere gospodarske organi-zacije so že konec laiiskega leta izdelale plan za uspo-sabljanje svojih delavcev in so se ž.e lo-ti.le njesore realizacije. Ra/ mele so, da so od teg:a odvisni tako iz^ršitev teko-čah planov in /agotovitev kakovosti pro-izvodnje kaikor tudi splošni uspeh poslo-vanja  v prihodnjosti.
M. D.