] odrafheno mladoft JcVAttl V ve A jL.YCEA.Ti Imljothek Drugi natif. KERSHANSKI KATOLSHKI NAUK sa -—-— V’ LJUBLJANI. Natifnil J o s h e f B 1 n s n i 1<, 1835 . Na prodaj per Adamu Henriku flonu, bukvove.su in kup/.lievavzu f’ popirjam. V’ natif teh bukev fo milofllivi Firfht Gofpod Gofpod 41 1;@ I ilill, Ljubljaufki (SJiIcof, 16 . ,Svezhana i835, dovolili. KASALO. O ,Stran d kerfhanfkiga nauka fploh ....... 1 Od vere.. 2 Pervi zhlen vere, od Boga in od ftvarjenja ... 7 Od boshjih laftuoft .. 10 Od fvete Trojize. l6 Od angelov.. 1 rj Od zliloveka. 20 Drugi zhlen vere ..24 Tretji zhlen vere. 26 Zheterti zhlen vere . . .y. .32 Peti zhlen vere ..35 ,Shefti zhlen vere...37 ,Sedmi zhlen vere . . . <. 38 Olini zhlen vere. 3t) Deveti zhlen vere ...... 4 1 Od gmajne fvetnikov ........... 44 Defeti zhlen vere ..4^ Enajfti zhlen vere .. 46 Dvanajlti zhlen vere *. . . ..47 Od upanja. .. 48 Od molitve.5o Od Ozlienafha 55 ( Straa Od angeloviga zhefhenja.60 Od ljubesni.62 Od defet boshjih sapoved. GG Od zerkovmli sapoved.1 o 5 Od fvetih sakramentov. 123 Od kerfhanfke pravize.170 Drugi del kerfhanfke pravize.190 Od dobrih del in njih saflushenja.2o3 Od fhtirih poflednjih rezhi.211 o i ) ’ Od kerfhanfkiga na¬ uka fploh. Kaj naf uzhi kerfhanfki nauk ? KLerfh anfki nauk naf uzhi Boga fposnati in mu prav flushiti, de bi bili svelizhani. Ali nam je slo potrebno vediti kerfhanfki nauk P Slo nam je potrebno vediti kerfhanfki na¬ uk, ker je Bog zhloveka sato kvaril, de bi Boga fposnal, mu flushil, in svelizhan bil, kar pa ni mogozhe, zhe ne ve Jesufovih naukov. Ali je she sadojti, de le vemo, kar je Je - saj uzhii? Ni fhe sadoki, de le vemo, kar je Jesuf uzhii, tudi koriti moramo leto s’ pomozhjo gnade boshje. / Koliko poglavitnih delov ima kerfhanfki nauk P Kerfhanfki nauk ima pet poglavitnih de¬ lov: vero, upanje, ljubesen, fvete sakramente in kerfhanfko pravizo. 1 2 PEHVS DEL. 1 Orl lierfhanfke katolfhke vere. d Kaj je vera kalolfhkiga krifijana? ^^dra katolfhkiga krifijana je dar boshji, zhes- natorna luzh, od Boga mu vlita zhddnoft, fkos ktero vfe veruje in terdi, kar je Bog rasodel, in katdlfhka zerkev verovati sapoveduje, naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. Sahaj pravimo, de je vera dar boshji? Sato, ker vere noben zhlovek s’ fvojimi deli saflushiti ne more; Bog da zhloveku dar vere is milofti. Sakaj pravimo, de je vera zhesnaioma luzh? Sato, ker po nji fposnamo k’ svelizhanju potrebne refnize, kterih bi s’ fvojo pametjo ne bili nikoli fposnali. Sakaj pravimo, de je vera od. Boga vlila zhednojt? Sato, ker Bog s’ fvojo gnado zhlovekov um rasfvetluje, de vfe veruje in terdi, kar je Bog rasodel, in zhlovekovo voljo nagiba, in ji mozh daje po refnizah fvete vere shiveti. Kaj je po kerfhanfko katoljhko verovati? Po kerfhanfko katolfhko verovati je: vfe verjeti, kar je Bog rasodel, in nam zerkev ve¬ rovati ukasuje, naj bo v’ fvetim pifmu sapifano ali ne. 5 Saka/ moramo Vfe terdno verjeli, kar je Bog rasodel? Salo j ker je Bog vezhna refniza in mo- flrolt, ki ne more ne goljfati, ne goljfan biti. Sakaj fino dolshni vfe verovati , kar nam kalolfhka zerkev verovali ukasaje? Salo, ker fe ona nikoli ne smoti v’ refni- zah fvete Vere, ko je fteber in terdnoft refni- ze, in jo Jesuf vfelej vfe smote varuje. Ali je katolfliku vera K svelizhanju potreb¬ na ? Katolfhka vera je vfakimu zhloveku k’ sve¬ lizhanju potrebna, ker bres vere ne more nobe¬ den Bogu dopafti, torej tudi ne svelizhan biti. Ali je H svelizhanju she sadojii, de krijtjan le n’ ferzu veruje , kar je Bog rasodel ? To fhe ni sadofti, on mora tudi: i) po veri shiveti, 2) kar v’ ferzu veruje, kadar je savoljo žhafti boshje in svelizhanja blishnjiga treba j tudi s’ uftmi ozhitno prizhati. JSmemo kterikfal vero Satajili? Nobenkrat je ne fmemo satajili, temuzh raji moramo umreti, kakor pa Vero satajili. Ali je pa lahko po katolfhki Veri shiveti? To ni lahko, ker je nafha natora popa- zhena; pa s 1 pomozhjo gnade boshje nam je mogozhe po veri shiveti. Od kod vemo fhe dan danaflinji , kar je Bog rasodel? Kar je Bog rasodel, vemo is sapifane in nesapifane boshje h e f e d e. 1 * 4 Kaj ja sapifana boshja befeda? Sapifana boshja befeda, htero tudi fvelo pifmo imenujemo, fo vfe tifte bukve llare in nove savese, klere fo fveli moshje od fvetiga Duha navdihnjeni fpifali, in jih je katolfhka zerkev sa lake fposnala in poterdila. *) f zhim fo bogabojezhi moshje , ki fo pifah fvelo pifmo, J ploh Jprizhali, de jih je Bog pojlul? 1) t S’ zhudeshi, ki fo jih delali, ki jih nobeden drug, kakor le Bog fam, ali ko¬ mur Bog mozh da, delati nemore. 2) t S’ prerokovan jam, , ker fo take prihodnje rezhi napovedovali, kakor fo fe pot- >'<’) Bukve tiare savese ali ftnriga tefiamenta fo: petere Mojsefove bukve; Josvetove bukve; bukve fodnikov ; Riitine bukve; zhvetere bukve kraljov; dvoje bukve kronike; Esdrove bukve; Nchemijove bukve; Tobijo- ve bukve Juditne bukve; Eltrine bukve; Jdbove bukve; pfalmi; pripovilti; pridigar; vifdka pefem; modroftne bukve; Jesuf ,Sirahov; preroki: Isaija, Jeremija, E/,e- hiel, Daniel, Oseja, Joel, Amos, Abdija, Jona, Miliej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Agej, Zaharija, Malahija, dvoje bukve Makabejov. Bukve noviga teftaraenta fo: evangeli f. Malevsha, f. Marka, f. Lukeslia in f. Janesa; f. Dukesha apoftol- fko djanje; fhtiruajft liftov f. Pavla: eden do Him- ljanov, dva do Korinzhanov, eden do Galuzbanov, eden do Efeshanov, eden do Eilipljanov, eden do Ko- lofhanov, dva do Tefalonizhanov, dva do Timoteja, eden do Tita, eden do Eileinoua, eden do Hebrejov; liil f. Jakoba, dva liila f. Petra, trije liiii f. Janesa apoftelna, en lift f. Juda; in fkrivno rasodenje f. Janesa. a e(o in iga il je bil Ji varil? _ r V’ filno lep vert, klerimu fe raj ali paradish ] pravi. 1 Kaj jima je Bog prepovedal? ( De ne fmeta fadu drevefa Tposnanja do- 1 briga in hudiga jefti ; in jima je sashugal, de 1 bota umerla , zhe bota jedla. J t So bili nafhi pervi Jiarfhi Bogu pokorni? Nifo bili Bogu pokorni , fo jedli od pre- povedaniga fadu, in fo grefhili. Kdo je sapeljal najhe perve Jiarjhe ? Hudizh v’ podobi kazhe jih je is nevofh- iivofti sapeljal. On je bil savoljo napuha v’ pekel pahnjen, in Bog je zhloveka ftvari!, de bi ga v’ nebefa vse!; hudizh je bil pa sa voljo lega nevofhliv, in jih je smolil, de fo grefhili. Kako nam J', pijmo lo pove ? s Sveto pifmo nam to tako le pove: Go- fjiod Bog je zhloveka v’ paradish vefelja po- ftavil, de bi ga obdeloval in varoval , in mu je sapovedal rekdzh : Od vfakiga drevefa na verlu frnefh jefti, le od drevefa snanja hudiga in dobriga nikar ne jej; sakaj kteri dan koli bofli jedel, bofh umeri. Bazha pa je bila bolj prekanjena ko vfe shivali na semlji, ki jih je Gofpod ftvaril. Piekla je sheni: „Sakaj vama je Bog sapovedal, de ne jejta od nobe- niga drevefa na tem vertu ?*‘ Shcna ji je od¬ govorila: t Sad vlili drevef, ki fo na vertu, fmeva jefti , le fadu tega le drevefa , ki je v’ fredi verla, nama je Bog sapovedal, de naj 25 jih ga ne jeva, in de naj fe ga ne dotakneva, de ne umerjeva.“ Kazha pa je shem' rekla: »Ne ish bofta kratko nikar umeria; sakaj Bog ve, de, kteri dan koli ga bofta jedla, fe bojo vajne ozlii odperle, in bofta kakor bogovi, in bofta lo- vodila dobro in hudo.‘ £ Shena je tedej vidila, de je to drevo dobro jefti in lepo vidiii; vsela je od njegoviga fadu, je jedla, in je dala fvo- ■ 0 jimu rnoshu. kteri je tudi jedel. ► Kaj je greh nepokorjhine pervima zhloveka- ma fhkodoval? 1) Gnado boshjo in nedolshnoft fta sgubila. 2 ) Sgubila fta p ra vi z o do nebefhkiga kra- Ijeftva, in saflushila fi vezhno pogubljenje in v vezhne fhtrafenge. 5) Prifhla fta hudizhu v’ oblaft. 4) Njih um je otemncl, in njih volja je 1 ’ bila popazhena in k’ hudima nagnjena. 5) Is raja fta bila isgnana. 6) Tesbko fta mogla delati, mnogim nad- i- logom , telefnim flaboftim in kolesnim fta bila u podvershena , in umreti fta mogla. a Ali je ta greh le Adamu in Evi fhkodovalj a Ni le njima fhkodoval, ampak tudi nam i vfim , ki fmo od njih rodu. Vli fmo v’ poerba- a nim grehu rojeni, torej tudi fhtrafeng tega greha i vredni. On nam je zhafno in vezhno fmcrt in j fhe vezh drusih slegov na dufhi in telefu pernefel. Ali je pre fr el a deviza Marija Uidi Adamov greh poerhala ? i Tega zerkev ni rasfodila. ^Spodobi fe pa verovati , de ga Marija ni poerhala, ker je bi¬ la od vekomaj isv^oljena mati .lesula Kriftufa. Kako temu grehu pravimo? Poerbani, sata ker fo ga vfi ljudje po pervih ftarfhih poerbali. Pravi fe mu tudi isvirni greh, kor fe is pervih llarfhov v’ vfe ljudi isvira, Ali je Bog ljudi kakor prevselne angele na vekomaj savergel? Bog ljudi ni na vekomaj savergel, kakor je prevsetne angele, temuzh je she pervim ftarfham Odrefhenika obljubil, kterimu fe Me- fija pravi. Ali je obljubljeni Odrejhenik prezej po Jtor- jenirri grehu pervih JtarJ/tov na Jvet prifhel? Obljubljeni Odrefhenftt je fhe le fhliri- lavshent let po grehu pervih flarfhov na fvpt prifhel. Od drugiga zhlena vere, In v’ Jesufa Kriftufa, t Sinu njcgoviga ediniga, Gofpoda nafhiga. Ali je bil Odrejhenik potreben ? Odrefhenik je bil potreben, ker fmo v’ Adamu vfi grefhili, boshjo gnado in pravizh- noft sgubili in vezhniga pogubljenja fe vredne Ilorili. Ali bi bili v fi pogubljeni bres Odrefhenika ? Vfi fii bili pogubljeni, ker fin o vfi gre- Od Jesufa Kriftufa. Kako fe imenuje Odrefhenik, kleriga je Bog zhloveku obljubil in dal? Jesuf Kriftuf. Kdo je Jesuf Kriftuf? Jesuf Kriftuf je edinorojeni 4 Sin Boga O- zhela, Bog in zhlovek fkupej, nafh Gofpod, poftavodaj, uzhenik in fodnik. Kaj pomeni befeda JesuJ? Toliko kot svelizhar. Sakaj fe Jesufa svelizhar pravi? Sato, ker po njem svelizhanje dofesbemo; ker naf je od dolga in fhtrafenge greha in od verJine fmevli odrefhil, in nam gnado boshjo saflushil. Sak a j mu pravimo Kriftuf? Kriftuf, to je, masiljeni (Mefija, kralj) mu pravimo, ker je obljubljeni Odrefhenik is Davidove kraljeve hifhe; ker je kralj nafhih dulh in nevidni poglavar kerfhanfke zerkve, Sakaj fe JesuJ' Kriftuf edinorojeni J in bosh- ji imenuje? Sato ker je on fam od fvojiga nebefhki- ga Ozheta od vekomaj rojen. Sakaj pravimo: Jesuf Kriftuf je Bog in zhlovek fkupej? Sato , ker je Jesuf Kriftuf Bog od veko¬ maj, in je zhlovefhko naloro v’ zhafu na-fe vsel, in prAvi zhlovek poftal. Sakaj fe Jesufa nafh Gofpod pravi? Sato, ker je Bog in nafh Odrefhenik. 26 Sakaj je fin hostiji z/ilovek pojidl? t Sin boshji je zhlovek podal, cle je naf f’ fvojo fmertjo na krishu odrefhil in svelizhal. Kako naf je Jesuf odrefhil? On je dolg in fhtrafenge nafhih grehov v< na-fe vsel, in sa-nje na fvelim krishu umeri, in nam je gnado boshjo saflushil, de samore- mo svelijshani hiti. vili je Bog fin f zhlovefhko naloro tudi hudo poshelenje na-fe vsel? Sin boshji f’ zhlovefhko naloro ni hudi- ga poshelenja na-fe vsel. Hudo poshelenje pri¬ de is Adamoviga greha, kteriga Jesuf ni imel. 0 Od tretjiga zhlena vere. j i t S p o z h e t od fvetiga Duha, rojen is Ma¬ rije Devize. 1 Kako je Jesuf Krijta/ zhlovek pojidl? 1 S’ mozhjo fvetiga Duha. Angel Gabrijel { je Marii rekel: „.Sveti Duh bo v’ te prifhel, 1 in mozh Narvifhiga te ho obfenzhila, in sa- voljo tega ho to fveto , ktero ho is tebe roje¬ no, t Sin boshji imenovano. In Marija je am gelu odgovorila : „Glej, dekla Gofpodova lim , sgodi fe mi po tvoji befedi!“ In takrat je ,Sin boshji zhlovefhko natoro na-fe vsel. Ali ima Jesuf ozke ta? Jesuf kar Bog ima Boga v’ nebelih ozhela, kar zhlovek pa nima ozhela. Ti Ali ni bil f. Joshef ožite Jesnfov ? C S. Joshef je bil le rednik Jesufov. Ali ima JesuJ mater? Jesuf kar Bog ni imel matere, kar zhlo- vek pa je imel Marijo, prefveto Devizo, mater. Od koga je Marija Jesuf a fpozhela ? Marija je Jesufa od fvetiga Duha fpozhela. S aha j Marijo mater kosijo imenujemo? Sato ker je rodila Jesufa Kriilufa, ki je Bog in zhlovek fkupej. Kje je Marija Jesufa rodila ? Marija je Jesufa v’ Betlehemu v’ hlevu opolnožhi rodila. Kako je , de je Marija Jesufa v' Betlehe¬ mu rodila , ko je vender v ’ Nazaretu prebivala? Marija je Jesufa v’ Betlehemu rodila, ker je savoljo napovedaniga popifa f’ f. Joshefam ravno takrat v’ Betlehem fhla. Kako fe je sgodilo, de je Marija Jesufa v' hlevu rodila? Mefto Betlehem je bilo polno ljudi savo¬ ljo popifovanja. Marija in Joshef da bila ubo¬ ga, in niha bila od ljudi pod dreho vseta; torej da bila permorana is meda iti; da nafh- la ravno hlev, v’ kterig^ da fhla, in tam je bil Jesuf rojen; Marija ga je povila, in v' jafli poloshila. Tako fe je tudi prerokovanje dopolnilo, de bo Kiiduf (Metija) v ! Betlehe¬ mu rojen. Komu je bilo rojjivo Jesufa Krijtufa osna- njeno ? O Po angelu padirjam, ki fo bili na po- nozhnih ftrashah per fvoji zhedi. 28 2 ) Po svesdi modrim v’ julrovi desheli. 3) Po modrim Herodeshu kralju in pif- moukam. g t 4) Po t Simeonu in Ani ljudfivu v’ tem- peljnu. Kaj fe je s godilo po osnanjenim rojjivu h s Jesnja Krijiafa ? bi 1) Paftirji fo prifhli gledat, kar jim je 11 bil angel osnanil. 2 ) Kriftuf je bil ofmi dan po sapovedi poftave obresan, in Jesuf imenovan. p 3) Modri is jutrove deshele fo prifhli ga ji molit, in mu slata, kadila in mire darovat. ti 4) Herodesh ga je ifkal umoriti, pa Je¬ suf je v’ Egipt sbeshal. 5) Po Herodeshovi fmerti pa je bil v’ b Nazaret pernefen, in ondi srejen. Sukaj je lio Lel Herodesh Jesuf a umorili? d Sato, ker je neumno miflil, de mu bo 0 Jesuf kraljeftvo vseh 11 Kaj verno fofebniga od Jesufove mladojti? y 1) De je Jesuf, ko je bil dvanajft let J ftar, na prašnik v’ Jerusalem s’ fvojimi ftarfhi . prifhel. 2 ) De je v’Jerusalemu oftal; zhes tri dni ' pa fo ga ftarfhi v’ tempeljnu nafhli fedeli med pifmouki, ki jih je poflufhal, poprafhe- val in jim odgovarjal tako modro, de fo fe ^ vfi njegovimu umu in njegovim odgdvoram zhudili. j 3) De fe je fpet r’ Nazaret vernil, in ondi oftal. 29 heli. 4) De je fvojirn ftarfham pokoren bil. pif- 5 ) De je raftel v ! ftarolli, modrofti in gnadi pred Bogam in pred ljudmi. em ' sili je bil Jesuf naukov potreben ? Jesuf ni bil potreben naukov, temiizh je ftvu hotel vfim in fofebno otrokam sgled dati, de bi radi v’ zerkev hodili, Boga molili, in uzhe- i je nike poflufhali, ker fo tega filno potrebni. Kaj uzhi JesuJova pokorfhina do farfhov? r edi Uzhi otroke, de naj bodo fvojim ftarfham pokorni, kar je Bog ojftro sapovedal; zhe ga jim ne bodo pokorni, bodo tukej in po fmer- ti nefrezhni. Je- Kaj vemo od Jesuf a, preden je uzhiti sazhel? 1) Janes je prizhal, de je Jesuf jagnje v’ bosbje, ki grehe fveta odjemlje. 2) Jesuf fe je dal od Janesa v’ reki Jor¬ danu kerftili. — Per lej sgodbi fo fe nebefa ho odperle ; f. Duh je v’ podobi goloba vidno doli na Jesufa prifhel, in Bog Ozhe fe je oglafil : ■ 3 „Ta je moj ljubi 4 Sin, nad kterim imam do- |/ t paden je.“ •| j 3 ) Duh je peljal Jesufa v’ pufhavo; ko fe je fhtirdefet dni in nozhi poftil, ga je hu- dizh fkufhal, in po tem fo mu angeli ftregli, di Koliko je bil Jesuf Jtar, ko je uzhiti sazhel? e . Jesuf je bil v’ tridefetirn letu fvoje ftaro- f e Ai, ko je uzhiti sazhel. m Kaj nar imenitnifhiga od Jesufa verno, ko je uzhiti sazhel? m Tole: i) Jesuf je po fvoji domazhi de- sbeli hodil od kraja do kraja. 50 2 ) 4 Si je uzhenzov vsel, in smed njih je isvolil dvanajft apoftelnov. 5) Je osnanoval poflavo milofli ali gna¬ ti e, rasodeval refnize , lrav fili. afti 5 bi jih ilii ven fe sa- 'hi ka- P ' 1 •a n izb Kako je zhlovek rast rejenja per molitvi Jam kriv ? Je kriv, zhe fe k’ molitvi ne perpravlja ; zhe je p reve/, h v’ zhafne rezhi samifhljen ; zhe per molitvi v’ lake kraje gre, kjer ga kake rezhi motijo, ali zhe fe osira. J zhim naj zhlovek Jvojo veji iolashi, zhe per v Jim Jvojim persadevanji bres raslrejertja moliti ne more? S’ tem, de Bog na ferze in na voljo zhlo- vekovo gleda, in de mu bo tudi persadevanje povernih Kako moramo molili , de ho naj/ia molitev Itogii prijetna in ujlifhana? 1) Moramo v’ jesufovim imenu molili, sakaj on je nafh Prednik in befednik per Bogu. Kaj Je pravi v ’ Jesijovim imenu motili? t Se pravi molili s’ saupanjarn v’ Jesufovo nefkonzhno saflushenje , in take rezhi profiti, ktere fo po Jesufovi volji. 2 ) Poboshno ali v' Bogu shrani moramo moliti, to je, le v’ Boga moramo mifliti , in v’ ferzu obzhutiti, kar Bogu govorimo. 3) S’ terdno vero in ferzhnim saupanjarn. 4) V’ ponishnofti in s’ sgrevanim ferzam. 5) V’ duhu in refnizi. 6) ^Stanovitno, to je, ne fmemo jenjati, zhe tudi nifino kmalo uflifhani. 7 ) Moramo uflifhanje fvojih prdfhenj bo- shji volji prepuftiti; to je, de bi fe to sgodi- lo, kar Bog hozhe, in sato, ker on hozhe. Pako je Jesuf molil: „Ozhe, vsemi grenki 54 kelih od mene, pa ne moja, ampak tvoja vo¬ lja naj fe sgodi!“ Sakaj ni vjelej njlifhana nafha molitev ? k Sato, ker prav is ferza ne molimo, ali pa take rezki prpfimo, kiere bi nam fhkodovale, d kar pa le faro Bog previdi, mi pa ne vemo. Kdaj J mo dolshni molili? fi Bres prenehanja, to je, mifli in sbelje n nafhiga ferza morajo vedno per Bogu biti, de iukoli nizh taziga ne ftorimo, kar bi Boga z shalilo , ampak le, kar je Bogu vfhezh. t So- v febno pa moramo moliti sjutraj, ko vAanemo; svezher , preden fpat gremo; pred jedjo in po jedi ; pred sazhčtim in po ftorjenim delu ; ob ^ zhafu sadobljene frezhe, ali per odvernjenji kake nefrezhe, in kolikorkrat nam je boshje pomozhi treba , sladi v’ fkufhnjavi. \ Kakoflina mora biti nafha molitev sjutraj ? i 1) Moramo Bogd is ferza sahvaliti, ker naf je zhes nozh ohranil, in nam dal fpel ^ frezhno dan dosbiveti, 2 ) Dobre fklepe v’ ferzu ponoviti, de hozhemo zhes dan po volji boshji shiveli, fe v figa greha varovati, in vfp fvoje dela Bogu darovali, 3) Boga gnade, pomozhi in shegna proli ti , de hi samogli fvoje dobre fklepe in dolsb nnfli fvojiga dami sveflo in savoljo Boga fpolnitb liogd Je moramo sjutraj fhe pojebno fpom¬ nili? t Se morama fpomniti, klerih nevarnoft naj fe ogibamo, de ne bomo pofhkodovani ne na dufhi , ile na telefu. 55 Kdkofhna mora vezherna molitev bili? 1) Moramo Boga sa vfe dobrote sahvaliti, ki fmo jih zhes dan od njega prejeli. 2 ) t Svoje slavljenje premifliti, kaj fmo dobriga samudili, ali pa hudiga florili. 3) Boga s’ Sgrevanim ferzam odpufhenia fvojih grehov profiti, in terdno fklenili v’ greli nizh vezh pervoliti, 4) Bogu fe perporozhiti, de bi naf no- zojfhnjo nozh pred vfim slegani obvaroval, in v’ fvoji gnadi ohranil. Kje nam gre molili? Povfod, ker je Bog povfod, in naf povfod uflifhi, Zhimii fo nam molilevfke bukve? Zhe prav verno is njih molimo, fe obude v’ naf bogabojezhe mifli in fvele shelje, kte- rih nam je per molitvi treba. V' kleri molitvi najdemo vfe, kar je treba projili? V’ Ozhenafhu, to je, v’ Gofpodovi molitvi. Od Ozhenafha, Kdo naf je uzhil molili? Jesuf Krifiuf, nafh Gofpod , naf je uzhil moliti. K ter o molitev naj je Jesuf uzhil? Jesuf nal je uzhil Oz h e naf It, satu fe mu pravi Gofpodova molitev, in je ta: ,,Ozhe n a f h , k te r i f i v’ nebelih. P o f v e z h e n o 56 bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje kra¬ lj e ft vo. Sgodife tvoja volja kakor v’ ne¬ belih, tako na semlji. Daj nam dani na fh vfakdanji kruh. In odpilili nam n a f h e dolge, kakor tudi mi odpufha- mo fvojim dolshnikam. In ne vpelji naf v’ fkufhnjavo. Temuzh ref hi naf od h udi ga. Amen . 44 Ali je Ozhenafh Bogu prijetna molitev? Ozhenafh je Bogu nar prijetnifhi, in tu¬ di nar boljfhi molitev, ker jo je fam Jesuf uzhil. Ta molitev tudi vfe v’ febi ima, kar¬ koli kriftjan sheleti, in sa fvoje zhafno in vezhno shivljenje profiti samore, in tudi uzhi prav po volji boshji profiti. Ali je sadojti snali Ozhenafh? To fhe ni ssdofti; kriftjan mora tudi ve- diti, kaj leta molitev v’ febi ima, in kaj ga tudi ftoriti uzhi. Koliko prdfhenj ima Ozhenafh ? 4 Sedem profhenj in en ogovor. Kakofhen je ogovor? Ogovor je ta: Ozhe nafh, kteri fi v’ ne¬ belih. Sakaj pravimo Bogu Ozhe ? Salo, ker naf je po fvoji podobi ftvaril, ker po ozhetovo sa naf fkerbi, in ker je fvo- jiga 4 Sina na fvet poflal naf odrefhit. Sakaj pravimo Bogu Ozhe nafh? Bogu pravimo Ozhe nafh, ker naf je po fvoji podobi ftvaril, in po fvelim Duhu per kei Kr na k’ ni. vfi raj pr Iji mi zh po i ir in in po dr te n. b, 57 J zha, in ii vfe persadene, de bi fe boshje lju- > • besni vredniga koril ; in kader rajfhi vfe pre- bro- ler P* ’ n ra j fhi v ^ m sam eri, in tudi raji vfo febe frezho , premoshenje, sdravje in shivlje- nje sgubi, kakor de bi kako boshjo sapoved a prelomil in Boga rasshalil. Kako pokdshe krijijan, de Boga ljubi? q u To pokashe : 1) Zhe boshje sapovedi fpol- ,ljd nu i e - G4 2) Zhe rad v’ Boga mifli in ga moli, fr doftikrat njegove dela, njegovo vligamogozh- noft, modroft in dobroto premifhljuje, s’ ve- vfe feljarn od Boga in od njegove previdnofti go flori vori; zhe boshjo befedo s’ /vetimi sheljami po ga ] flufba, in jo v’ ferzu ohrani ; zhe fvojo voljo boshji volji tudi v’ sopernih pergodhah pod- li, i vershe ; zhe /e rad sa boshjo zhaft in sa bosh- lizh jo f. zerkev potegne; zhe drusim lepe sglede pa daje, in fi vfe persadene, de bi Bogu dopadel ali Kako pakashe krifljan , de Boga ne ljubi'! h Pokashe, de Boga ne ljubi, zhe bosbjih rast sapoved ne fpolnuje. Kaj je treba vezhkrat premifhljevati , de bi kari u’ Ijubesni do Boga rafti? ' saka Boshje popolnamorti, fofebno njegovo ve- liko ljubesen do naf, dela boshje, prejete do¬ brote, nafhe odrefhenje po Jesufu, Jesufove ram nauke in lepe sglede je treba premifbljevati,' Irel fvete sakramente vezhkrat prejemati, in Boga S daru Ijubesni profiti. Ali Boga ljubi , kdor blishnjiga ne ljubi? P° Tak ga ne ljubi, ampak le tifti, kteri tu- °dn di blishnjiga kakor fam febe savoljo Boga ljubi- •'r Kteri febe prav ljubi? Tifti, kteri Boga is zeliga ferza, na vfo n j u mozh ljubi, fe greha varuje, hudo posheljenje premaguje, in vezhne frezhe ifhe. rov; Kdo je naf h blishnji? n j'* Nafh blishnji je vfak zhlovek, bo naj pri-, ^ jatel ali neprijatel, snan ali nesnan,,vern ali nevernik, dober ali hudoben, kakor naf Jesuf ^esi v’ perglihi od ufmiljeniga 4 Samarijana uzbi. 65 moli. Kako moramo blishnjiga ljubili? 'gozli De mu vfe dobro shelimo kakor febi, in mu s’ ve vfe borimo, kar shelimo, de bi (udi on nam li go Iloril, in mu na dufhi in na telefu savoljo Bo- li po ga pomagamo, de bi vekomaj svelizhan bil. voljo Kdor blishnjiga prav uzhi, fvari, sanj mo- pod- li, mu dober sgled daje, in fkerbi, de bi sve- bosh- lizhan bil, ga prav in savoljo Boga ljubi. Kdor glede pa blishnjiga ljubi savoljo dobizhka, vefelja >adel, ali drusiga flabiga konza, ga ne ljubi prav. iubi! Kako je Jesuf dolshnojt blishnjiga ljubiti shjib rasloshil ? S’ temi befedami: ^Storite ljudem vfe, le bi karkoli hozhete , de bi vam tudi oni borili; sakaj to fo poftava in preroki. i ve- Ali je sadojti blishnjiga le e’ Jer zn ljubili? do- To fhe ni sadolli , tudi v’ djanji mu mo- fove ramo ljubesen fkasovati, in po mozhi in po- ali, trebi dobro boriti. loga Sakaj J mo dolshni blishnjiga ljubili? Blishnjiga fmo dolshni sato ljubiti, ker je i? po boshji podobi llvarjen , s’ Jesufovo kervijo tu- odrefhen , in ker ga je Bog ljubiti sapovedal. ulji, Ali fmo dolshni grefhnike ljubiti? Dolshni fmo jih ljubiti, jim k’ svelizha- vfo n j« pomagati, greh pa moramo vfelej fovra- , n j e shiti, pohujfhanja fe bati, in fe fkerbno va¬ rovati, de fe njih hudobe ne navsamemo, in njih grehov ne vdeleshimo. uri- Koliko sapoved ljubesni nam je Jesuf dal? ali Jesuf nam je dal dve velike sapovedi Iju- suf besni: ,,Ljubi Boga, fvojigai Gofpoda zhes vfe, in blishnjiga kakor fam febe.“ 5 66 Ali je kerfhanfka Ijubesen potrebna? najf! Tako je potrebna, de zhlovek, kteri je j, per pameti, bres ljubesni vezhniga svelizhanjj ^ dofezhi ne more. Kako fe Ijubesen do Boga in do blishnjiga ne t fkasuje ? Zhe zhlovek defet boshjih sapoved dershj. ; e SJ veda — lazh gori. Od defet boshjih sapoved. n j e obla Klere Jo boshje sapovedi? ^uzl t So lete: i) Verovaj v’ eniga famigi S ora B °ga- . . ... 2) Ne imenuj po nemarnim bos h ji £ lal ga imena. Bolj 3 ) Pofvezhuj prašnik. St 4) c Spofhtuj oz beta in mater, d( sape bofh dolgo shivel, in de ti bo dobro n a s e m 1 j i. P° ! 5) Ne ubijaj. pok« 6) Neprefhefhtujalinedelajne zhiftofti. n ) e g 7> Ne kradi. navt 8) Ne p r iz ha j p o kri vim soper fvo ^ jiga blishnjiga. pov i q) Ne s h e 1 i fvojiga blishnjig* s h e n e. ved 10) Ne sheli fvojiga blishnjiga blag« Komu je Bog defet sapoved dal? jo j Mojsefu je .Bog defet sapoved dal na 67 ri je hanjj n JW ershi nigi »h ji , de >bro i ne- fvo I i g 1 •g* * (S^ najfki gori sa Israelfko ljudvo, ko je po is-ho¬ du is Egipta v’ pufhavi bilo. Kako je Bog dal defet sapoved? Bog je dal defet sapoved na dve kamnit- ne table sapifanih s’ gromam in trefkarn. Bog, kader je zhaf prifhel, de bi bil Tvo¬ je sapovedi dal, je po Mojsefu ljudftvu sapo- vedal, de naj fe tri dni ozhifhuje, in fvoje ob- lazhila opere, in potlej naj pride k’ t Sinajfki gori. Ko je tretji dan prifhel, fe je grome- nje saflifhalo, sazhelo fe je blifkati, zhern oblak je goro pokril, trobenta je zhe dalje bolj buzhala, in ljudftvo fe je balo. Vfa t Sinajfka gora pa fe je kadila, in dim fe je s’ nje valil kot is pezhi; in vfa gora je bila ftrafhna, in glaf trobente fe je bolj in bolj raslegal, in Gofpod je defet sapoved povedal. Sakaj je Bog s' gromam in trojkam defet sapoved dal? Salo: i) De bi fe ljudftvo bolj nagnilo po boshjih sapovedih delati, in vezhi zhaft in pokorfhino do boshje volje imelo. 2 ) De bi prelomovavze s’ ftraham pred njegovo mozhjo in sashuganimi fhtrafengami navdal, Ali fmo tudi mi dolshni defet boshjih sa¬ poved Jpolnovali? Tudi mi fmo dolshni defet boshjih sapo¬ ved fpolnovati : 1) Ker fo raslaga natorne sapovedi, ki jo je Bog v’ nafhe ferza sapifal. 2) Ker jih je fam Jesuf Kriftuf polerdil. 63 Ali samore zhlovek Jam od ftbe boshje sc povedi dopolnili? t Sam od febe jih ne more dopolniti, pi s’ boshjo pomozhjo jih samore. Ktere dolshnojii imajo dejelere boshje so. povedi v , Jebi? Perve tri boshje sapovedi imajo v’ felii dolshnolti do Boga, unih fedem pa imajo i febi dolshnoili do naf in do blishnjiga. Kje je ob kratkim vjih dejet sapoved? V’ dveh sapovedih od ljubesni je ob bral kim v lih defet sapoved. Kaj gre per vjaki dejelih sapoved vedili? De vfaka sapoved kaj sapoveduje, in tudi kaj prepoveduje. Od treh pervih sapoved, ki imajo V febi dolshnofti do Boga. I. SAPOVED. Verovaj v’ eniga famiga Boga. Kaj nam je v’ pervi sapovedi sapovedano ? Nam je sapovedano le v’ eniga famiga Bo¬ ga verovati, vanj upali, ga zhes vfe ljubiti mu pokorni in hvaleshni biti, in ga moliti. J mo Bogu pokorfhino dolshni? Bogu fmo vfelej in povfod popolnama po- korfhino dolshni, drugazhi ne moremo frezhni in svelizhani biti. .* novi dols! prcf fam( brot 7,i S' bro nam mor A de l 1 jen perc perp nje SgO( mgi map pa < c 1 - vedi tifti riti mo j c , dal 69 'e sa t Smo vfelej dolshni boshje sapovedi dopol- novati? i, pi Vfelej, fmo boshje sapovedi dopolnovati dolshni,; sakaj ker je Bog fvet, le farno to s a- prepoveduje, kar je hudo in fhkodlivo, in le lamo to sapoveduje, kar je dobro. On je do- feli brotliv, in ker hozhe, de hi vfi njegovi otro- jo v svelizhani bili, hozhe tudi, de hi vfelej do¬ bro delali, in fe hudiga varovali, in ravno to nam v’ vfdi fvojih sapovedih sapove, sato jih krat moramo tudi vfe bres raslozhka fpolnovati. .Smemo kako boshjo sapoved prelomiti salo , ti? de bi jvoje slavljenje ohranili? tudi Ne frnemo, ker nam je Bog zhafno shiv- ljenje le salo dal, de hi fi s’ njim vezhno perdobili, in ravno salo nam ne more nikoli perpufheno hiti, de bi ohranili zhafno shivlje- nje pa vezhno sgubili, kar bi fe pa gotovo 3 sgodilo, ko bi boshje sapovedi prelomili. pervi sapovedi prepovedano ? V’ pervi sapovedi je prepovedano: nevera, malikovanje, krivoverftvo, vedeshevanje, prasni kil vera, zopernija, nesaupnoft, ali pa tudi pre dii dersno saupanje v’ boshjo miloft. Kdo je nevere kriv? bc Kteri ftvari kakor Boga moli, ali jim tako ahaft fkasuje, ktera le famirnu Bogu gre. Ta- Bt lro fo ajdje fopze, svesde, luno, imenitne Ij« nj di, shivali in tudi druge rezhi kakor Boga molili, Samore krijijan , ki le v' eniga Boga veru- fu je % greha malikovanja kriv biti? B Tudi, zhe namrezh kake ilvari toliko ali pa fhe bolj kakor Boga ljubi, ali zhe je per- pravljen is ljubesni do njih Boga rasshaliti. d 71 Kdo je krivoverjiva kriv? , Ifar Krivoverltva je kriv, kteri kake od Boga a ril rasodete refnize, ktere mali katolfhka zerkev sa lake fposna in veruje, lerdovratno sameluje. je? Kaj je krijijanu jtorili, de ne bo krivo- ' ra ' verjtva kriv? », si Se mora: i> Prevsetnofti varovali, salo shafl, ker is napuha krivoverftvo isvira. auje, 2 ) Mora Boga ponishno ftanovilnofti v’ kalolfhki veri profiti. f jt 3) t Se mora lazih ljudi fkerhno ogibali, ili. kteri radi soper vero in kerfhanfke zhcdnofti govore, ali fe is kakih boshjih rezhi radi nor- pocii zhujejo. nje /,) Mora fkerbeti, de ho v’ katolfhki veri , ii dobro poduzhen. 5) Ne fme flabih bukev brali. Kdo je vedes/ievanja kriv ? era, Tifli, kteri terdi ali veruje, de fe is ka- ssni kih ismifhljenih anamenj prihodnje rezhi ve¬ pre- diti dado. Sarnore zhlovek Jkrivne ali prihodnje sgod- bc napovedovali ? ako Zhloveku je to nemogozhe, zbe mu ni od Ta- Boga rasodeto. — Preroki fo fzer vedili prihod- lj« nje sgodbe, pa le farno is boshjiga rasodenja. oga Kdo je prasne vere kriv ? Tihi, kteri rezhem pofebno mozh perpi- ra- fuje, ki je ni ne po natori, ne po rasodenji Bog vanje djal. ali Kdo bi bil vere v ’ zopernijo kriv ? ier Kteri bi fe tako premolil, de bi veroval, de fe s’ pomozhjo vragov fofebne rezhi Borili 72 dado, in kteri vfe take rezin, kterih ne umejo 1 zopernikam in zopernizam perpifhejo. Kako zhlovek zhes upanje gre Tki? J' Zhe premalo ali pa predersno v’ hoshjo ^ra miloft saupa. Kdaj zhlovek premalo n’ Boga saupa, ali ^' C kdaj fe s ’ nesaupnojtjo pregrefhi? ^ 1) Zhe mifli, de mu Bog njegovih gre¬ hov odpuftili ne more, ali zhe mifli, de je ‘ to nemogozhe, de bi fvoje pregrefhne navade j. sapuftil, in fe fpreobernil. ... 2 ) Zhe v’ boshjo previdnoft ne saupa, in ' prevezh sa zhafne in telefne potrebe fkerbi. 3) Zhe v’ kakiga zhloveka ali v’ kako drugo ftvar ali fam v’ fe bolj kakor v’ Boga saupa. r _ na Kdaj pa zhlovek v' Boga predersno upa? s |, l) Kader fe fam na fvojo mozh sanafha,' de bo bres boshje gnade dobro delal, in fe ni svelizhal. 2 ) Zhe take rezhi od Boga perzhakuje ve ali profi, kterih mu ni nikoli Bog obljubil. — ft 0 To bi bilo, ako bi ne hotel delati, in bi fi le kt vender obilnofti od Boga shelel; ako bi fe ne* m varnofti ne ogibal, in bi le vender hotel, de bi ga Bog obvaroval, i. t, d. f t Ali ni soper pervo sapoved, de angele in fvetnike zhajtimo in jih na pomozh klizhemo? To ni soper pervo sapoved, tennizh do¬ bro in koridno je, de angele in fvetnike zha- P' ftimb, in na pomozh klizhemo, de bi Boga gnad profili, kterih nam je treba. 73 Kdaj krijijani Jvetnike prav zhajte? Takrat 1) ko jih kakor svefte prijatle bo- slije in fvoje prihodnje tovarfhe v’ nebefhkim kraijeftvu ljubijo. 2) Ko Boga sa gnade sahvalijo, ktere je fvetnikam dodelil. 5 ) Ko njih shivljenje, to je, njih zhed- nofti pofnemajo. L So Jvetniki vredni , de jih zhajiimb? s Svetniki fo vredni nafhiga zhefhenja, in fzer sato, ker jih Bog fam ljubi in zhafti, in jih je v’ fvoje kraljeftvo vsel. Kaj Je pravi Jvetnike na pornozh klizaii? jSe pravi jih profiti, de hi sa nafBoga profili. Kili projijo Jvetniki sa naj? Oni profijo v’ nebelih sa rtaf, salo ker naf ljubijo, in ker' naf ljubijo, tudi gotovo shele, de bi tudi mi svelizhani bili. Ali je soper boshjo zhaji, zhe krijijani Jvet¬ nike projijo , de bi sanje Boga projili? To ni soper boshjo zhaft, ker kriftjani verujejo, de fvetniki s’ fvojo laflno mozhjo nizh ftoriti ne morejo, temuzh de profijo le Boga, od kteriga vfak dober dar pride, in ker vedo, de molitev pravizhniga per Bogu veliko samore. Kteriga med fvetniki Jo krijijani fiie po- febno zhajiili in profiti dolshni? Prezhifto Devizo Marijo, mater boshjo, ker je ona polna gnade per Bogu. Sa ktere gnade Je je pojebno Jvelnikam per- porozhati treba , de bi jih nam od Gojpod Boga JproJili? Pofebno sa tifte gnade, ki fo nam k’ sve- 74 lizhanju potrebne: de bi Boga prav fposnali, ga zhes vfe ljubili in brumno shiveli, in de bi fe vfi grefhniki fpreobernill, in pravo po¬ koro flori li. Sakaj katolfhki krijijani angele na pomozh klizhejo ? Sato angele na pomozh klizhejo, ker fo jim varhi dani, ker ljudi ljubijo; sa njih sve- lizhanje fkerbe, sanje prolijo, in ker Boga vedno gledajo, in mu molitev ljudi darujejo, Ali ni to soper pervo sapoved, de imamo e’ katolfhki zerkvi podobe? Tudi to ni soper pervo sapoved; sakaj v’ f. pifmu je le podobe delati prepovedano, de bi jih molili. Sakaj katolfhki krijijani podobe zhajie? Sato ker podobe kaj zhaflitiiviga, kako boshjo perfhono, mater boshjo, ali kakiga drusiga fvetnika pomenijo; zbafl fe ne daje podobi, termizh tiftimu, kogar podoba pomeni. Zhimii pa katolfhki krijijani jvelinj'e zhajie' Zhafte. jih: 1) Ker fo oftanki tiftih tru¬ pel , ki fo fvetniki po njih savoljo Boga mar- tre terpeli, ali v’ njih s’ pokoro in s’ drusim' dobrimi dčli pofebno lepo Bogu flushili. 2) Ker je Bog po fvetinjah vezhkrat zhu- deshe delal, in veliko dobrot ljudem f kasal. 3 ) Ker bo Bog po od fmerli vftajenji ravno te oftanke, to je, trupla fvetnikov ve¬ komaj v’ nebelih svelizhal. 75 II. SAP0VE3D. Ne imenuj po nemarnim boshjiga imena. Kaj je v' drugi sapovedi prepovedano? Boshjimu imenu nezhaft delati. Kako je boshjimu imenu nezhdjt dela? 1 ) S’ vfakim greham. 2 ) Zhe kdo od Boga, od /Vete vere in od fvetnikov s’ sanizhevanjam govori. 3) Zhe kdo kolne in preklinja, fe saro- tuje in perdufhuje. 4) Zhe kdo bres potrebe ali zlo po kri¬ vim perfeshe. 5) Zhe kdo Bogu ftorjene obljube prelomi. 6) Zhe kdo boshje ime bres potrebe ali bres zhafti isrezhe. 7 > Zhe kdo boshjo befedo sanizhuje, po¬ pazili in krivo obrazha. Od perfege. Kako zhlovek perfeshe? Zhlovek perfeshe, kader Boga na prizho vsame, de refnizo govori, ali de bo fpolnil, kar govori. Ali fme zhlovek Boga na prizho poklizali ali perfegati? Zhlovek fme perfegati kader je treba. Sakaj fo perfege perpufhene? t So perpufhene, de fe refniza fkashe, in de fe pravde konzhajo. 70 -Ali je perfega Bogu prijetno in dobro delo ? nig Je, kader je potrebna, refnizhna in pra- kli: vizhna, ker v’ perfegi kriftjan Boga refnizhni- ne ga in pravizhniga fposna , in ga s’ tem hvali, obl — Torej naj vfak gleda, kako bo s’ perfego pred Bogam obdal. na Kdaj je perjega potrebna ? kai Kader fe drugazhi febi ali drusim kal« pei velika fhkoda odverniti ne da, ali pa zhe go- ve fpofka perfego sapove. od Kdaj Je zhlovek s ’ perf ego soper Boga pn ne grej hi? Kader sa prajsne rezhi perfeshe, ali kader kai ne fpolni, kar je s’ perfego obljubil, ali ka- pri der po krivim perfeshe. sat S' zhe m Bog takim shuga, kleri po krivim gi perjeshejo ? ga Bog pravi, de bo lak preklet, kleri po krivim perfeshe. Kaj je takima Jiorili , kleri je (ashnjivo perje gel? Tak je dolshan ojftro pokoro delati, sato ko je to ilrafhna pregreha; in zhe je s’ tem h’ blishnjiga pofhkodoval, mu mora tudi fhkodo 1(1 poverniti. P a Kaj je takima Jiorili, kleri je kako pr e- br grejhno rezh s' perfego obljubil ? Tak ne fme fvoje ftorjene obljube fpolni- ti, temuzh naj ‘sa fvojo pregrefhno obljubo 8 a pokoro dela. Kaj mu je Jioriti, kdor mora perjezhi? °^‘ i) On mora dobro v’ ferzu premiflili, de Boga vfigavedniga in nefkonzhno pravizh- v 77 felo? niga, ki ga sa prizho vsame, na mafhevanje pra- klizhe, zhe bo krivo perfegel, ali zhe tiftiga shni- ne bo ravno tako fpolnil , kakor s’ perfego i vali. obljubi. lego 2 ) Zhe mora kakor prizha perfegati, naj na tanko premini, kaj je vidil ali flifhal, in kar refnizhniga od tifte rezbi ve, sa ktero bo kaka perfegal; naj nizh vezh in nizh manj ne po- go- ve, kakor kar prav ref ve, in naj fe ne da od nobeniga smolili, de bi od refnize prav pre- ne prizha). 3) Zhe mu je perfegati, de bo fpolnil, ader kar s’ perfego obljubi, naj pred, ko perfeshe 1' IV. SAPOVED. 4 S p o f h I ii j o z h e t a in mater, de h o f h dolgo s h i v e 1, in de li bo dobro na s e m 1 j i. Kaj je v ’ zhelerli sapovedi sapovedano ? Je sapovedano flarfhe fpofhtovati. Kako fkashejo otrozi JpoJhiovanje fvojim Jlarfham P Zhe od fvojih Aarfhov dobro mi Tlijo; z h c s’ zhaftjo s’ njimi in tudi s’ drusimi od njih govore; zhe fc sa njih zhaft in dobro ime po¬ tegnejo, njih flabolli sakrivajo, jih sagovarja- jo, in tudi farni s’ voljo prenafhajo, ko bi ravno fhe tako soperni bili. Ali morajo otrozi Jtarfhe vfelej f p o fh lova li ? Vfelej, ker ftarfhi smeraj njih flarfhi ol\a- nejo; tedaj tudi dolshnoft jih fpoflitovali sme¬ raj oftane. Tobija je fvojiga lina tako uzhil: ,,Moj lin! poflufhaj befede mojih uit, in oiirani jih terdno v’ fvojim ferzu. Kader bo Bog mojo dufho vsel , pokojilji moje telo , in fpofhluj fvojo mater vfe dni njeniga shivijenja. 1 - 4 To je mladi Tobija svelto fpolnil , in dobri otrozi Aore tudi fhe dan danafhnji. Kaj Jo otrozi savoljo jo ojklovan ja fhe fvo¬ jim Jtatfham dolshni? i) Dolshni fo jih tudi ljubiti. t Starfhi fo sa Bogam njih nar vezlii do¬ brotniki; oni olroke, slalti dokler fo majhni s’ v fun prefkerbd, in pofebno matere tudi veliko C 82 s’ njimi terpe, tako de fe njih dobrota in Ijti f{ besen nikoli ne more sadofti poverniti. Egip vtda tovfki Joshef in tudi Jesuf Tam je otrokau sgled , kako naj fvoje ftarfhe ljubijo. ^ an( 2 ) c So dolshni ftarfham hvaleshni bili m ; salo ker fo po njih od Boga nar vezh prejeli n ; z h 5) t Starfham v* vfih rezheh pokorni ti fhkt ti, zhe nifo boshjim sapovedam in njih a veli ka i zhaiiju hafproti. tovii Sgled pokorfhine dajejo: Isak, ki je ti ^ fvojimu ozhetu Abrahamu v’ vfim pokoren; zlo kler umoriti bi fe bil dal od ozheta, Bogu v’ dar. Egiptovfki Joshef. — Jesuf, ki je na profhnji fvoje matere v’ Bani vodo v’ vino fpremenil. tere Kdaj ne fmejo otrozi Jtarfham pokorni biti; ne, Kader bi jim ftarfhi kaj hudiga sapovedi jo li, poftavim , de naj blishnjimu kako krivki je i flore, de naj fe slashejo, i. t. d. sakaj zhk šhal vek mora Bogu vfelej bolj kakor ljudem p» ^he, koren biti. ri 'i 4 ) .Se fvojih Rarfhov ne framovati, zbi *ov fo tudi bolj niskiga in revniga ftanu. ^ vo j 5) 4 Starfham v’ dufhnih in telefnih p» fp°' trebah pomagati. sbri 6) Sa ftarfhe moliti, de bi jim Bog d» itlal delil, kar na dufhi in telefu potrebujejo, it 1 zhe fp she mertvi, de bi jih Bog, ako more feb, biti v’ vizah terpe, k’ febi vsel v’ fvoje ne befhko kraljeftvo. v4l 7 ) Sadnjo voljo ftarfhov tako fpolnit' fe kakor fo narozhili, in njih naukov nikoli n* v’ j posabiti. shi< 85 1 lj* Kaj je v' zdielerti sapovsdi otrokam prepo- Eg‘P vedano ? okan v’ zheterti šapovedi je otrokam prepove¬ dano fvojim ftarfham nepokornim biti, s’ nji- bit! mi gerdo delati, jih fovrashiti, šmerjati, sa- •ejeli nizhevati, kleti, v’ potrebah sapuftiti, ali jim 1 i b fhkbdovati. Shaloften sgled nepokorniga otro- sveli ka imamo nad Abfolanam, nad Mamam, Noe¬ tovim linam. e li Ali j. pijmo ojfiro od tazih otrok govori? • i®" hidri s' jvojimi jiarjhi gerdo delajo? . ^ af Ojfiro govori. Bog pravi: „Preklet bodi, "i* kdor ne fpofhtuje fvojiga ozheta in fvoje ma- ni ' tere. Kdor fvojiga ozheta ali fvojo mater kol- biti: ne, mora umreti. Kdor fvojiga ozheta ali fvd- vedi jo mater udari , naj umerje. Neumen liti ■ivifl j® oZhetova in materna shaloft. Kdor ozheta sshlo šhali in mater podi, je hres pofhtenja in fre- i p« sžhe. Kdor kaj fvojimii ožhetti ali fvOji mate¬ ri vsame , in pravi, de to ni greh, je ubijav- zlil zov tovarfh. kdor ozheta saframuje, in porod fvoje materd Sanizhuje, njega oko naj krokarji i po fpod zhela iskljujejo, in orlovi mladižhi po- shro.^ In Jesuf fam pravi: „Kdor ozheta ali r Jo mater kolne, mora umreti.“ , ,f Kako morajo bratje , jejire iti shladita med iorc feboj shiveii? s ne ( Se morajo med feboj ljubiti, v’ miru shi¬ rati, eden drusimii radi Moriti, kar je treba, niti' fe ne skaliti, ne samerlivi biti, Oden drusiga li ni v’ greli varovati, in k’ lepimu bogabojezhimu shivljeriju nagibali in opominjati. 6 4 84 J>ep sgled da Jnshef, ki je s’ fvojimi bra li tako ljubesnjivo ravnal, l jil ( kei i h dali, iko, ; mt W\ v fr igipi h j( poto ’ sa- »jih o »e ti' njih jim (ira' »ali' biti zim jih eft 0 4 Svoje otroke v’ (Irahu boshjim srediti, jili otl perve mladolli tako »oditi , de bodo greh fovrashili, in fe ga varovali; dobro pa ljubili, in s’ vefeljam delali, radi molili in radi v ! zerkev hodili. Mali fedmih Makabejfkib bratov je ftar- fl.iam v’ sgled, ker je vfih fedem v’ takofhnim boshjim ftraliu sredila, de fo tako mozhno bosb- jo poftavo ljubili, in greh fovrashili, de fo raji vfe preterpeli , in shivJjenje sgubili, kakor boshjo sapoved prelomili, in greh Hordi. 5 ) Morajo otroke vfiga pphujfhanja va¬ rovati , jih ne pufhati v’ flabe perloshnofti in tovarfbije, in jim s’ lepim bogabojezhim shiv- Ijenjatn kasati, kako morajo shiveti, de bodo vezimo svelizhani. 6) Morajo olrokesMjubesnijo fvaritiin fbtra- fovati. in kader fe poboljfhajo, jim fpet dobri biti. Kakor je ozhe fvojiga sgubljenign pobolj- fhaniga fina s’ Ijubesnijo fprejel, tako morajo tudi ftarfhi fvojiga poboljfhaniga otroka s’ lju¬ besnijo fprejeti. 7) Ne fmejo otrok drashiti in v’ greh napel jevali. 8) Morajo sa otroke moliti, de bi jih Bog v’ fvoji milobi obranil, in na dufhi in na telefu pofvetil. Job, pove f. pifmo, je molil sa fvoje otroke rekozh: ,.Moji finovi fo mo¬ rebiti grefhili, in Boga v’ fvojih ferzih rassha- In salo je Bogii vfak dan daroval. Kahn fo dolshni Jtarfhi sa telo fvojih otrok fk er hiti? Dolshni fo sa shivesh in druge potrebe in 86 sa sdravje tdefa Tvojih otrok fkerbeti, jih de Od lati in druge dobre rezhi uzhiti, ali drugim uzhiti dati, jih lenobe varovati, in jim v’ hal« } Han pomagati, de fe bodo samogli farni pofhte no prcsbiviti. •• Kakofhno plazhilo bodo Jiarflii prejeli, zk j no /voje dolshno fli do otrok svejio in savoljo Bo¬ ga/polnijo? _ od Taki ftarfbi imajo: i) per Tvojih otrozil she tukaj na tem fvetu veliko vefelje, ker vi dijo ali flifhijo, de njih otrozi po refnizi shive, 2 ) Dobe pomozh od njih. 3) Bodo vezhnt " plazhilo v’ nebelih prejeli, ker bodo Bogu Tvo¬ je otroke oddalj. koj Kaj pa take JtarJhe zhaka, kteri dolshno) ga do fvojih otrok ne /polnijo ? no Take flarfhe zhaka zhafna in vezhna ne ( frezha in shalolh - j Kdho/hne dolshno(ti imajo o/kerbmki in h S a tri do sapu/henih otrok? Ravno tiile, kakor ftarfhi, to je, sa njil s’ I dufho in telo, kolikor jim je mogozhe, fkerbeti bo: bo: Sadene zheterta sapoved snnej otrok in f/iov tudi druge ljudi? ,n Zheterta sapoved sadene tudi vfe podlosbn* in vfe njih duhovfke in deshelfke gofpofk«! ravno tako tudi vfe uzhenike in vfe tifte ljudi; sdj ktere gre savoljo njih ftarofti in vifoziga Han” ,M fpofhtovati. vo 87 i & Od dolshnoft kriftjanov do duhovnov. ugini ’ M Kaj Jo kriftjani duhovnam dolshni? *^ te Kriftjani fo dolshni jih fpofhtovati, ljubiti, jim v’ vfih duhovnih rezheh pokorni biti, sanje ’ ji' moliti, in sa njih potrebni shivesh fkerheli. Od dolshnoft do Zefarja in drugih de- shelfkih gofpofk. hivt, z h m Je deshelfka gofpofk a potrebna? fvO' Gofpofka je savoljo hudobnih in nepo- kojnih ljudi, savoljo pravize, savoljo -sunanji- 1710j ga mini in frezhp vfiga zhlovefhkiga rodu lil- no potrebna. 1 nl Od koga ima deshelfka gofpofka oblajt ? Od famiga Boga. Kaj fmo dolshni Zefarju in drnsim ad nje- i k 8 a P°Jtaoljeni/n gofpo/kam ? 1) c Smo dolshni jih fpofbtovali, lode ne njil s’ perlisnjenim jesikam , ampak is ferza, kakor beli boshje nameftnike in flushabnike. 2) Jim v’ vfim pokorni biti, kar ni zhes boshje sapoved, (tal Jesuf je bil krivizhnimu fodniku pokoren in fzer pokoren do fmerti. shm 3) ^Svojim gofpofkam davke dajati, ifke; 4) Sa gofpofke moliti, de bi jim Bog udi, sdravje in shivijenje obranil, de bi jim mozh lan« >n modroft dodelil fvoje podlpsbne po boshji volji voditi. «8 Od dolshnoft poflov. Kdhofhne dolshnofti imajo pojli do fvojih gojpodarjov in gofpodinjP 1 ) Jih morajo fpofhtovali savoljo oblafti, ki jo od Boga do njih imajo. 2 ) Jim v’ vfih rezheh, ktere nifo boshjim sapovedam nafproti, pokorni biti. 3) Jiin svefti biti, to je, pridno delati, naj jih gofpodar vidi ali ne; gofpodarjov ne pofhkodovati, ali jim kaj vseli, bodi safe ali sa druge, in tudi ne perpuftiti, de bi jim kdo drug fhkodo delal; s’ gofpodarjovim blagara morajo namrezh ravno tako fkerbno ravnati, kakor f’ fvojim. I.ep sgled dobrih poflov nam je Eliezer, Abrahamov hlapez; Jakob, ki je per Labanu flushil; Egiplovfki Joshef. 4) Morajo molzhezhi biti, in' ti tli ga, kar fc v’ hifhi sgodi, ne okoli rasnafhati. 5) Morajo sheleti f’ fvojim delam bolj Bogii kakor gofpodarju dopafti , in fi smeraj vezli sa vezimo kakor sa zhafno shivljenje per- sadevati. Kakoflini morajo pojli med jeboj bili? 1) Morajo eden drugiga ljubiti. 2 ) Eden drugimu per delu pomagati. 3) Eden drugiga k’dobri mu opnminjevati. 4) Eden drugiga flabofti in pregrefhke s’ voljo prenafhali. 5) Med feboj v’ miru shivcli. fi) t Se ne frnejo med feboj fovrashili , ne eden drugimu neVofhljh i biti, fe ne eden na «9 dnigiga jesiti, ne eden drugim« nagajali, ne eden drugiga zhertiti iri opravljati. Kaj je poflii Jioriti , kader vidi , de olrozi ali pa drugi pofli go/podarja fhkodo delajo? Dober pofel mora take s’ ljubesnijo po- fvariti; zhe pa fvarjenje nizh ne pomaga, go- fpodarju povedati'. Ravno to fe mora tudi ta¬ krat sgoditi, kader od kteriga kaj pregrefhni- gave; fzer fe ptujiga greha vdeleshi. Od dolshnoft gofpofke in golpodarjov do Tvojih podloshnih. Kaj fo gofpofke in vikfhi J'vojim podlosh- nirn do/s/mi ? Gofpofke in vikfhi fo fvojim podloslmim vezlii del vfe to dolshni, kar flarfhi fvojim otrokam; posebno pa de sa njih dufhne in te- lefne potrebe fkerbe, de jih per pravi veri ohranijo, de pravizo med njimi delajo, in de krivize od njih odvrazhajo. Kaj fo gofpodarji fvojim pojlam dolshni? D t So dolshni fkerbeti , de fo pofli v’ veri dobro poduzheni. 2 ) Jim morajo s’ lahnim sadershanjam lepe sglede dajati, in jih, kader fo nerodni, fvarili , in od hudiga odvrazhati. 5) Jih ne fmejo zhes mozh s’ delam ob¬ kladali, pa tudi ne bres dela puftili. 4) Jim morajo tudi pozhitik dati, po- febno ob prašnikih. ; 5) Jim morajo potrebni shivesh dajati, 90 in jih tudi v’ bolesni s’ vfim, bar potrebujejo, prefkerbeti, in jim h’ sdravju pomagati. 6 ) Jih morajo ob sgovorjenim zhafu pofh- teno plazhati. 7 ) Ne fmejo tazih poflov, kleri fo jim v’ mladofti svefto flushili, v’ ftarofti sapuftiti. Kako Je morajo uzhenzi do Jvoji/i azhcni kov sadershaii? Uzhenzi morajo fvoje uzhenike ljubiti, jih fpofhtovati, fe jim poduzhlive fkasati, jim po¬ korni in bvaleshni biti. Kako fe otrozi in mladi ljudje vezhkrat mi Jiarimi ljudmi pregrefhe? t Se pregrefhe, zhe jih sanizbujejo, safpie- hujeja, savoljo kakih flaboil saframujejo, in jim primke dajejo. Koga bi fe mogli otrozi fpomniti, de U Jiarih ljudi ne saframovali? ^Spomniti bi fi mogli Arafhne pergodb« tiftih otrok v’ ftarim teftamentu, kteri fo As riga preroka Eliseja, ko je v’ mello Betel fhel, savoljo njegove plefhalle glave saframovali in vpili; ,,Plefhiz , pridi gori} plefhiz pridi go¬ ri! 4 ^ Elisej fe osre, in v’ imenu Gofpodovim te otroke sakolne. Bog fpolni per ti prizbi njegovo pravizhno kletev, in kar prideta dva medveda is gojsda, in rastergata dva in fhtir- defet leteh rasujsdanih otrok. Tukaj pokashe Bog, kako mu je to sopemo, zhe kdo ftare ljudi saframuje, Otrozi! varujte fe tega gre¬ ha, de vaf Bog ne bo vezhno fhtrafah 91 V. SAPdVEB, Ne ubija). Kaj je v' peti sapovedi prepovedano ? Je prepovedano febi ali drugim shivljenje vseli, ali feb« ali druge na shivljenji pofhko- dovali. Kakofhne dolshnojii imamo do fvojiga te- lefa in do fvojiga shivljenja ? 1) Moramo fvoje telo varovati, de fe ne pofhkoduje, ker je velik dar boshji. 2) t Skerbeti, de fe per shivljenji ohrani¬ mo. Ravno sato je pridno delati treba, de fi potrebni sbivesh in obleko saflushimo. 3 ) Moramo sa sdravje fkerbeti, in sato v’ jedi in v’ pijazhi smerni biti. JSme zhlovek febe umoriti? Tega ne fme, ker ni gofpodar fvojiga shivljenja, ampak je le Bog, kteri mu ga vsa- me, kader bozhe. -Ati tak , ki Jib e umori, velik greh Jiori? Tak neisrezheno velik greh flori, kteri mu ne mora odpufhen biti, sato ker fe, zhe fe umori, nizh vezh fpreoberniti in fpokoriti, in torej tudi svelizhan biti ne more. Katolfhka zerkev tazih na shegnano pokopalifhe poko¬ pati ne pulti. t Sme zhlovek fvoje shivljenje n’ nevarnojt pojiavili? Bres file in potrebe nikoli ne. Kdaj ga vender fme v ’ nevarnojt poftaviti? i) Kader bi grefhiti ali vero satajiti mogel. D2 Egiptovfki Joshef, Eleazar, devetdefet let ftari ftarzhik, in tolikanj marternikov in deviz ob pervih zhafib kerfhanftva fo nam sgled, de fo raji fvoje shivljcnje v’ nevarnoft in fmert dali , kakor bi bili Boga rasshalili. 2 ) Is ljubesni do blishnjiga, poftavim, v’ kushnih in nevarnih bolesnih bolnikam poftre- zhi , ali blishrijimu is kake nevarnofti poma¬ gali. To de v’ tazih okolfhinah fe je treba vender pametno, ne pa predersno sadershati. 3) Kader zhloveka dolshnofti ftarui veshe- jo, de fe blishnjimu k’ pridu v’ nevarnoft poflavi- ti mora, kakor duhovni, sdravniki in foldatje. t Sme zhlovek febi na sdravji Jhkodovali ? Tudi ne, ker je fvoje sdravje ravno tako kakor shivljenje varovati dolsban. Kteri Ji na sdravji jlikodnjejo ? 1) Taki, kteri li na fvojim truplu kake rane napravijo, ali fbe zlo kak ud odtekajo, poftavim de bi foldatje ne bili. 2 ) Kteri fe per delu prefilijo. 3) Kteri bre/ mere jedo in pijejo, in pofebno, zhe kake take jedi jedo, od kterih vedo, de jim fhkoduje. 4) Kteri fe prevezh jese, shalujejo. ra.s- ujsdano shive, ali kaj drusiga taziga sdravju fhkodliviga pozhno. 5) Kteri fe v’ bolesni nobenih sdravil po- flusbiti nozhejo, ako ravno bi to lahko Aorili. Kaj je v ’ peti sapovedi prepovedaniga , kar blishnjiga sadene ? Prepovedano je blishnjiga umoriti, ali ga na sdravji pofhkodovati. Je velik greh blislinjiga umorili? To je ftrafhno velik greh. S. Pavel pravi, de ubijavez ne bo nehefhkiga kraljeftva dofegel. Ali fe le ubijavzi soper peto sapoved pre¬ grefhe? Ne le farno taki, kteri blishnjimu shivlje- nje vsamejo, ampak tudi tifti fe pregrefhe so¬ per to sapoved, kteri kaj taziga fvetujejo ; kte¬ ri blishnjiga umoriti ukashejo ali pomagajo; in tudi taki , kteri blishnjiga tako otepejo, fu- nejo ali udarijo, desatosboli, in potlej umerje. Kaj je ubijavez in rj'ak lak , kteri blishnji¬ ga na truplu pofhkoduje , Jiorili dolshan? Tak mora ojftro pokoro delati, in tudi blishnjimu po fvoji mozhi vfo fhkodo pover- nili, mu sdravila plazbati , in tudi vfe pover- niii , kar je v’ bolesni samudil. Kteri fe Jhe soper peto sapoved pregrefhe , kar blishnjiga sadene? Tudi tifti, kteri blishnjiga umorili shele, m kteri mu v’ ferzu frnerti shele. Kaj je jhe vezli v ’ peti sapovedi prepoveda- niga ? V’ peti sapovedi je tudi jesa, nevofhlivoft, fovrashtvo, pohujfbanje in vfako shaljenje blish¬ njiga prepovedano. Kaj je pohujfhanje? Pohujfbanje je vfako tako govorjenje, dja- nje ali sadershanje, ktero blishnjiga v’ greh napeljuje. Je velik greh druge pohujfhali? To je velik greh, kakor naf Kriftuf uzhi rekozh: ,,Kdor pohujfha kteriga leteh malih, 94 ki v’ me verujejo, njemu ki bilo bolje, de bi fe mu mlinfki kamen na vrat obelil, in fe potopil v’ globozhino morja. Gorje fvetu sa- voljo pohujfhanja! Pohujfhanje fzer mora priti; ali vender gorje tiftimu shloveku, po k temu pohujfhanje pride.“ Saka/ je pohujfhanje tako velik grehP Sato ker Bog hozhe, de bi bili vli ljudje svelizhani; kdor pa blishnjiga pohujfha j blish- njimu v’ pogubljenje pomaga. Kaj je tazimli Jtorili , kterije koga pohujfhal? Taki mora ftorjeno pohujfhanje, kolikor mu jfe mogoehej popraviti. Kaj je h’ peli sapovedi sapovedano? Je sapovedano: 1) Mir in fpravo imeti s’ vfimi ljudmi, in tudi f’ tazimi, kteri fo riaf rasshalilh 2) VJIm dobre sglede dajati. 3 ) Biishnjimu duhovne in telefne dobl*o- te deliti; VI. SAFOVEBi Ne prefhefhtuj. Kaj je v' f/iejii sapovedi prepovedano P V’ fhefti sapovedi fo prepovedane vfe ne- zhille dela, vfe nezhiito obnafhanje , nezhifte befede, radovoljnb dopadenje in pervoljenje v’ nezhifte mifli in shelje, in vfe, karkoli v’ ne* zhifioft napeljuje. 95 jie je greha nezhiftofti slo bati? Prav slo fe ga je treba bati, sato ko zhlo- vek grosno lahko vanj pride, in ga filno tesh- ko sapulli. sili je nezhijioji velika in slo ojiudna pre¬ greha ? Velika in slo oftudna pregreha je nezhi- ftoft, ker kriftjan per f. kerftu Kriftufov ud in tempelj f. Duha poftane , in ni le farno po •lufhi, ampak tudi po truplu Bogu pofvezhert. .So nejpoclobne mijli in shelje tjelej greh? Takrat nifo greh, kader li jih zhlovek ni fam kriv, in jih, zhe fe mu v’ glavo lilijo, odganja; greh fo pa vfelej, kader li jih je zhlo¬ vek fam kriv, kader li nizh ne persadeva, de bi II jih is glave isbil, ali kader fhe zlo do- padenje nad njimi ima. Kaj v’ nezhijioji napeljuje ? V’ nezhiftoft napeljuje nezhimerria in he- framna nofha, prevsetnofi, lenoba, poshrefhnoft v’ jedi in pijazhi, plef, preprijasno pezhanje s’ drugim fpolam, rasujsdani pogledi, poflu- fhanje gerdih pogovorov in pefem, in branje neframnih bukev. Kaj isvira vezhi del is nezhijiiga greha? 1 ) Posabljenje Boga; 2 ) flepota uma; 3) oterpnjenoft ferza; 4) vzhali odftop od ve¬ re, kakor imamo shalollen sgled nad kraljam t Salomonam ; 5) nevarne in oftudne bolesni, in tudi vezhkrat presgodna fmert; 6) savoljo lete pregrehe fo bili she vezhkrat zeli narodi, deshele, ničita od Boga fhtrafane. 9G Sahaj je v ’ lete sapovedi, kakor J. pijmo govori, pojebno prejhejliivo prepovedano ? Sato, ker tiIte perfhone, ktcre sakon pre¬ lomijo, sravcn oftudne pregrehe nezhiftofti tudi pregreho krivize dopernefejo. Kaj je v' flujti sapovedi sapovedano? V’ fhefti sapovedi je sapovedano fe na du- fhi in na teiefu zhiilo sadershati , fe tudi fhc zlo flahih mifel varovati, fe tazih perloshnoft fkerbno ogibati, ktere v’ to pregreho sapelju- jejo, in fploh nizh taziga ne Aorili, kar hi fi vprizho Harf hov, uzhenikov in drugih pamet¬ nih ljudi Ilorili ne upali. VIL SAPOVED. Ne kradi. Kaj je v' Jedmi sapovedi prepovedano? V’ fedmi sapovedi je prepovedana tatvina, rop, goljfija per meri in vagi , sadershanje p tu j i ga blaga ali saflushka , sapravl jivoh, kri- vizhni zhimshi in dobizhki, in vfako pofhko- dovanje hlishnjiga na njegovim premoshenji in na njegovih pravizah. Kaj Je imenuje tatvina , in kaj rop P Tatvina je, zhe fe blishnjimu fkrivej kaj vsa- nie; rop pa. zhe fe blishnjimu kaj P lilo vsamc. Ali Je zhlovek le Jamo takrat snper Jedrno sapoved pregrejhi, kader jam kaj ukrade, ali kak rop Jtori? Pregrefhi fe tudi, zhe drugim kralli ali ropati pomaga; zhe jim kaj taziga fvetuje, ali 97 temu perloshuoft in potuho daje; zhe ukrade¬ no blago hrani, kupi ali prodaja. Smejo otrozi Jiarfham saje ali sa druge kaj vseli ? Tudi otrozi ne (mejo Tvojim ftarfham nizh vseti, sato ko je ftarfham The v’ Jafti. ( S. pifmo pravi: „Kdor kaj fvojimu ozhetu ali Tvoji ma¬ teri vsarne, in rezhe, de io ni greh, je ubijav- zov tovarfh.“ Tega greha To tudi tifti delesh- ni, kteri otroke napravijo, de jim kaj od hi- fhe dajejo ali prodajajo, in To ravno sato dolshni ftorjeno krivizo popravili. Tega greha To tudi tilli deleshni , kteri hranijo, kar otrozi ftar¬ fham ukradejo. Kaj Je imenuje goljfja ? Goljhja je takrat, kader Te flabo blago sa dobro prodaja; kader Te premajhna mera in vnga ima; kader Te kdo podkupiti da; in kader Te kdo potrebe, nevednofti ali neumno- (li blishnjiga poTlushi, de ga- svije, in kaj na premoshenji pofhkoduje. Kako Je podloshni soper leto sapo ved pre j grefhe? Pregrefhe Te, zhe ne opravljajo davkov, defelin, ali kar po poftavah in ftarih navadah gofpofki gre. Kako grefhe dolshniki soper io sapoved? Dolshniki grefhe, zhe pofojeniga ob pra¬ vim zhafu, ali pa The zlo ne vernejo; ali zhe kako orodje, ki jim je bilo zelo pofdjeno, po- kashcno nasaj dajo. Kaj je Jiorili, kader fe kaka rezh najde ? Zhe Te ve, zhigava de je, Te mora pre- 7 98 zej nasaj dat!; zhe fe pa to ne ve, fe mora dati osnanili. Kaj je takrat Jiorili , kader Je svediti ne more, zhigava je najdena rezh ? t Se mora kak zhaf pozhakali, in zhe fe nihzhe po njej ne oglafi, naj fvojiga duhovni- ga paltirja vprafha, kaj je ftoriti. Kaj je fedmi sapovedi šapovedano ? V’ fedmi sapovedi je šapovedano vfazimu puftili, kar je njegoviga ; vfazimu dati, kar je njegoviga ; ukradeno blago poverniti , in vfo ftorjeno fhkodo popraviti; in febi s’ delam shi- vesh perdobili bres fhkode blishnjiga. Lep sgled lete refnize imamo v’ f. pifmu nad Zahejam, kteri je Kriftufu rekel: „Polo- vizo fvojiga blaga dam ubogim, in zhe fim ko¬ ga goljfal, povernem mu fhtirkrat toliko . 44 Kdo mora pa takrat ukradeno ali pergolj- J'ano blago in Jtorjeno fhhodo poverniti , ka¬ der iifii , klere leta doshnojt sadene , umerjo? Takrat fo pa njih erbje to ftorili dolshni; sakaj do krivizhniga nimajo tudi erbje nobe¬ ne pravize. Komu fe mora poverniti? Pofhkodovanimu; zhe umerje, pa njego¬ vim erbam ; in zhe sa nobeniga erba ne ve, naj fvojiga fpovednika sa fvet vprafha. Kdaj fe mora poverniti? Poverniti fe mora bersh ko bersh, sakaj f. Augufhtin pravi, de greh ne more bili pred odpufhen, dokler ukradeno blago povernjeno ni. In zjie fe s’ odlafhanjam blishnjimu nova 99 fhkoda naredi, mora potlej tudi ta fhkoda po¬ vem jena biti. Koliko Je mora povermli P Toliko^ kolikor je bilo vsetigaj ali kar je bilo fbkode flor jene. Zhe fo pa vfete rezhi pofhkodovane bile, je treba, de fe popravijo, in popravljene poverriejo. Kaj Jhe jedrna sapoved sapoveP Sapove tudi blishnjimu, kolikor je nar bolj mogozhe, k’ frezhi pomagati, ga v’ fhkodo va¬ rovati , in fe mu v’ potrebi dbbrotliviga fkasati. VIII. SAPOVED. Ne prizhaj po krivim soper fvojiga b 1 i s h n j i g a. Kaj je n 5 oj'mi sapovedi prepovedano P V ofmi sapovedi je prepovedano krivo prizhevanje, kriva toshba, vfaka lash, obreko¬ vanje, opravljanje, krivo natolzovanje, krive fodbe in podpihovanje. Kdaj fe zhlavek J’ krivim prizhevanjam pregrejhi P Takrat, kader per gofpofki ali per kakim drugim opravilu k’ pridu ali pa k’ fhkodi fvo¬ jiga blishnjiga kaj taziga govori, kar ref ni. de zhloveH jariio takrat kriviga prizhevanja kriv , kader jam krivo prizhujeP Tudi takrat je kriv, kader koga drusiga to napeljuje, mu fvetuje, ali salo kako pla- ihilo obeta, ali pa shuga, ako tega ne flori. 1 ^ IGO Kaj je tedej Jiorili dolshdn , kdor je po kri¬ vim prizhal? Tak mora vfo ftorjeno fhkodo popraviti, ktero je blishnjimu ali na njegovim premoshe- nji ali pa na njegovim pofhtenji naredil. Kdaj zhlovek laske? Vfelej, kader drugazhi govori, kakor mif- li, sato de bi blisbnjiga ogoljfal ali premotil. Je vfaka lash greh? Vfaka lash je greh , ker je vfaka lash ref- nizi nafproti; kar je pa refnizi nafproti, je Bogu nafproti, ker je Bog vezhna refniza. Kli je v' Jdi lash perpufhena, ali pa salo, de bi J e kaj hadiga odvermlo? Lash ne more nikoli perpufhena biti, ker fe kaj hudiga nikoli floriti ne fnie. Kaj je takimu Jiorili treba , ki fe je s legal? Zhe je mogozhe, naj hefedo naša j vsamc; naj tudi vfo ftorjeno fhkodo popravi, in fvoj greh obshaluje. Kdaj je zhlovek obrekovanja kriv ? Kader zhes hlislmjiga kaj taziga pove, kar ref ni. Kli je obrekovanje velik greh? Velik greh je; sakaj tak zhlovek, kteri blisbnjiga obrezhe, fe pregrefhi nad refnizo, nad pravizo in nad ljubesnijo do fvojiga blish- njiga. Kdo je opravljanja kriv ? Kdor kaj hudiga , pa fhe nesnaniga, od fvojiga blisbnjiga pove, ali tako na snanje da, de fi drugi lahko od blishnjiga kaj fiabiga miflijo; in tudi tiki, kteri flabofti blishnjiga 101 tako povikfha, de fe ljudem velika pregreha seli, ali zhe k’ hudimu, kar ve, fhe farn kaj perllavi. Kdo je fhe opravljanja kriv? Tudi tiki, kteri nalofh sato od blishnjiga molzhe, kader od njega kako govorjenje pri¬ de, de fi drugi lahko kaj flabiga od njega mif- lijo; tiki, kteri bi lahko opravljanje vkavili, ko bi hotli, in kteri opravljanje radi poflufhajo. Je opravljanje greh? Greh je, sakaj s’ opravljanjam fe bllshnji- mu pofhtenje odvsame, in vezhkrat tudi fhe kaka druga fhkoda kori. Od kod isvira opravljanje ? Opravljanje isvira is prevsetnoki vezhi del sato, de bi zhlovek P tem, ko druge ponishu- je, famiga febe povikfha!; vzhafi isvira tudj is lakomnoki , is nevofhljivoki, is fovrafhtva, is pomankanja ljubesni, vezhkrat tudi is nepre- miflika. Kaj je zkloveku takrat Jiorili, kader oprav¬ ljali JliJiii? 1) . Ne fme prezej opravljivim befedam verjeti. 2) Mora vkavljat: opravljivza, in mora od blishnjiga, zhe kaj dobriga ve, povedati, in ga, kolikor fe da, sagovarjati; ali zhe fi ga isgovoriti ne upa, pa mora vfaj she f’ fvojim obrasam pokasati, de mu opravljanje ni vfhezh. 3 ) t Se mora drufhine tazih, kteri radi opravljajo, ogibati, de fzhafarna tudi fam opra- vljiviz ne pokane. 102 Kaj mora opr arij/viz Jtorili , kader je blisk- njimu pofhtenje odvsel?. Mora kolikor je mogozhe, Aorjeno fhko- do popraviti, fvoje lashnjivo govorjenje pre- blizati; in zhq je bilo to ref, bar je soper njega povedal, mora pa kake druge njegove dobre laftnofti rasglafovati. Kdo je kriv krivizhne Jod.be ali naiolzovanja ? Tilti , ki fvojiga blishnjiga bres vfiga pravi- ga nrsbaha flabo fodi, ali flabo od njega mifli. Od kod isvirajo take krive Jodhe? Isvirajo is napuha in is pomankanja ljubesni. Prevselni zhlovek ne zhuti bruna v’ Tvojim ozhe- fu, pesder v’ ozhefu blishnjiga pa prezej vidi. Jo krive Jodbe ali naiolzovanje greh ? Greh fo vfelej, sato ker fo zhes ljubesen blishnjiga, in ker jih Bog prepoveduje. Sakaj Je je pa fhe treba varovati blishnji¬ ga hudobno Jidili? Sato, ker fe zhlovek neisrezheno lahko v’ fvoji fodbi goljfa. Tako, poftavim, je bil Heli brumno Ano krivo obfodil, de je pijana, ker je vidil, de je v’ tempeljnu dolgo molila. In satorej ji je re¬ kel: ..Kako dolgo hofh pijana? ftresni fe od vina, kteriga II polna.“ Tako fo tudi Judje binkufhtno nedeljo apofieljne, kteri fo f’ fve- tirn Duham napolnjeni mnoge jesike govorili, krivo obfodili, de fo pijani. Kaj je Jtorili y de Je zhlovek tega greha obvaruje? l) Nikoli naj blishnjiga hudo ne fodi, dokler ni od njegove hudobije dobro prepri- 105 zhan. 2 ) Naj djanje in nehanje blishnjiga vfe- lej raji na dobro kakor na hudo obrazha. 3) Naj zhloveka, kader kake hudobne dela nad njim vidi, kolikor fe da, ne le farno pred drusimi, ampak tudi fam pred feboj isgovarja. 4) Naj li mifli , de ima vfak zhlovek kake flabofti nad feboj, in naj fkerbi fvoje bolj fpirSnati, in bolj ponishno shiveti. Kdo Je greha podpihovanja kriviga Jiori? Tifti, ki ljudi drashi in fhunta, de fe med feboj prepirajo, fovrashijo. Ali je podpihovanje velik greh? Velik greh je sato, ker is tega pridejo vezhkrat ftrafhne fovrafhtva in raspertja po hi- fhah ; in pa fhe pofebno salo, ker fe saloshe- ni zhlovek odgovoriti ne more, ko sa fvoje po- zhernjenje ne ve, liaj je n’ ofmi sapovedi sapovedano P V’ ofmi sapovedi je sapovedana refnizh- noft in odkritoferzhnoft v’ befedi in v’ djanji, in potlej pa fkerb sa fvojo in sa blishnjiga zhaft in pofhtenje, in de fe mu, zhe mu je bilo dobro ime odvseto, fpet nasaj sadobi. Kako fkerhimo sa zhaji in sa pofhtenje? Sa fvojo zhaft in fvoje pofhtenje fkerbi- mb, zhe fi persadevamo, de bi vfe lepe ker- fhanfke zhednofti nad feboj imeli; zhe vfe dol- shnofti fvojiga ftanu na tanko fpolnimo; zhe fmo v’befedi, in v’ djanji refnizhni in ravni; in zhe li s’ bogabojezhim in pametnim shivlje- njam Bogu dopafti pei-sadevamo. 104 Kahn Je pa sa zhaji in pofhienje blishnjiga fkerhi. ? Sa zhafi: in pofhienje blishnjiga fkerbimo, zhe vfelej od njega dobro miflimo in govorimo, I in njegove dobre laftnorti drugim rasodevamo. Od dveh sadnjih sapoved. Ne s beli fvojiga blishnjiga shene. Ne sheli fvojiga blishnjiga blaga. Kaj nam dve sadnji sapovedi prepovedujete? Sadnji dve sapovedi nam prepovedujete vfe shelje po tiftim, kar nafhe ni. Kaj nam pa sadnji dve sapovedi sapovedajete? Nam sapovediijete , de moramo biti zhi' ftiga ferza , in krotiti fvoje hude shelje ; de ne fmerno nikoli niz-h taziga posheleti, kar nafhe ni; in de moramo savoljo frezhe, zhafti ali blaga blishnjiga vefeli, nikoli pa mu nevofh- 1 ji vi biti. Sukaj je Bog tudi nafhe shelje pod pojta- vo djal? Nam pokasali: 1 ) de je nafhih ferz go- fpodar. 2 j De mu ni nizh fkritiga, kar fe v’ na¬ fhih ferzih godi. 3) De je njegova pokava holjfhi kakor vfe zhlovefhke poftave, ktere le .s’ nafhirni su- nanjimi deli sapovedujejo, ne pa s’ notranji¬ mi miflimi. 105 4 ) De je treba greh she preže) v’ kore¬ nini, kar fo hude shelje, satirati in sadufhili. Kaj fe azhimo is dveh sadnjih sapoved? Is dveh sadnjih sapoved fe uzhimb, de ni sadbfti, de fe zhlovek le od sunaj, to je, v’ fvojih sunanjih delih prav sadershi, temuzh de mora tudi refnizhno voljo imeti vfe horiti, kar je sapovedaniga, in vfe opuhili, kar je prepovedaniga. Kaj je Bog tijtim obljubil, kleri po njego¬ vih sapovedih shive? Bog je vfim takim vezhno shivljenje in tudi na lem fvetu fvoj fveli shegen obljubil. Od zerkovnih sapoved. Ima kaiolfhha zerkev oblaji sapovedi dajati? Katolfhka zerkev ima od Jesufa Krillufa oblah sapovedi dajati , in ona jih tudi daje fvojim vernim sato, de bi loshej boshje sapo¬ vedi fpolnovali, in svelizhani bili. ji mo dolshni zerkovne sapovedi dopolniti? Dolshni fmo jih dopolniti : 1) Ker nam she zheterla boshja sapoved sapove duhovfkim in deshelfkirn gofpofkam pokornim biti. 2) Ker je Krihuf, nafh sapovednik, v J evangelii terdo sapovedal zerkev poflufhati re- kozh : „Kdor zerkve ne poflufha, ga imejte inalikovavza in ozhitniga grefhnika.“ 10G Koliko je zerkovnih sapoved? Pet zerkovnih sapoved je , ki jih gre fo- febno vediti in dopolnili, in fo te: 1) P o f v e z h u j s a p o v e d a n e prašnike. 2 ) Bodi ob nedeljah in sapoved a- nih prašnikih s’ fpodohno poboshnofl jo (andohtjo) p er fveti mafhi. 3) Polti fe sapovedane poflne dni, namrezh f h t i r de fe tdan f ki polt, kvater- ne in druge sapovedane poltne dni; sdershi fe tudi ob petkih in fabotah m efnih jedi. 4) t Spovej fe fvojih grehov poftav- ljenimu fpovedniku k’ manjfhimu vfaj enkrat v’ letu, in o velikon ozhnim zha- fu prejmi fveto refhnje Telo. 5) Ne obhajaj shenitve o prepo¬ vedanih zhafih. Od perve zerkovne sapovedi. Pofvezhuj sapovedane prašnike. Kaj perva zerkovna sapoved sapovedaje P Sapoveduje prašnike ravno tako pofvczhe- vati kakor nedeljo,, to je, ob prašnikih pozhi- | vali, in le dela brumnofti in bogabojezhofti dopcrnafhati. Kleri prašniki fo od zerkve sapovedaniP Vli prašniki sunej nedelje, klero je fam Bog poftarii. 107 Kdo ima oblaji v’ zerkvi prašnike pojiavili ali odjiavili? Papesh in fhkofje imajo ohladi prašnike pollaviti ali odftaviti. Zhimu je zerkev prašnike pojiavila ? Zerkev je prašnike poftavila in sapovedala Bogu k’ zhafti in vernim k’ podushenju in boljfhan ju. Gofpodovi prašniki fo y’ fpomin fve- tih fkrivnoft, ktere fe take dni obhajajo ; praš¬ niki Matere bcsbje in drusih fvetnikov fo pa satd sapovedani , de bi verni Boga hva¬ lili sa toliko gnad, ki jih je Bog fvetnikam dal, de bi fe njih zhednofi fpomnili, de bi fe vneli jih tudi svetlo pofnemati, in de bi fe fvetnikam perporozhili, de bi sanje Boga prelili. Kaj naj katolfhkikri/ijan ob prašnikih Jiori? 1) Naj gnade, ki jih je Bog ljudem fplbh ali fvetnikam pofebej dal, premifhljuje, in Boga sanje hvali. 2) Naj zhedaofti fvetnikov premifhljuje, in fi jih v’ sgled vsame, kako mora tudi on shiveti ; in 3 ) naj sa fvoje potrebe po njih profh- njah per Bogu pomozhi ifhe. Kaj zerkev n’ pervi sapovedi prepoveduje? Prepoveduje vfe tifto v’ prašnikih, kar je v’ nedeljo prepovedanega , namrezh : 1) Hlapzhovfke dela bres potrebe in pra- vizhniga perpufhenja. 2) Vfe opravila in vefelja, ktere tem dnevam ali nezhaft delajo, ali naf jih pofve- ahevati motijo. 108 Kaj nam je tedej Jtoriii, de bomo nedelj in prašnike po volji zerkve pofvezhevali? Moramo v’ zerkev iti, tam fe lepo in v’ Bogu shrani sadershati, fvelo mafho flifhati, pridigo in kerfhanfki nauk svetlo poflufhati; fvete sakramente vredno prejemati, duhovne bukve brati; doma brumne pogovore in fvete premiflike imeli , druge dobre dela opravljati, in terdno fkleniti po saflifhani boshji sapove- di shiveii. — Jesuf fam nam da fvet sgled. Ko je bil 12 let flar, je fhel f’ fvojo materjo Marijo in 1 . Joshefam v’ tempelj; in sadrije tri leta fvojiga shivljenja na semlji je pogoltamo v’ tempelj hodil, tam ljudi uzhil, jim sglede dajal , kako fe jim je v’ tempeljnu sadershati, in je tam zhndeshe delal. Od druge zerltovne sapovedi. Bodi v’ nedeljah in sapovedanih praš¬ nikih s 1 fpodobno poboshnoftjo per f v e - ti m a f h i. Kaj je v' drugi zerkovni sapovedi sapovedano? Nam je sapovedano v’ nedeljo in prašnik v’ Bogu shranim per fveti mafhi biti. Kaj je v ’ drugi zerkovni sapovedi prepovedano P Je slafti lenoba per flushbi boshji v’ ne¬ deljo in prašnikih prepovedana, poftavim: i) Zhe ni kriftjan per vti fveti mafhi, ali ne v’ Bogu sbran, ali zhe je le po redkim 109 per pridigi ali per kerfhanfkim nauku, ali pa zhe je ra s tre (en. 2) Zhe zhaT sapovedaniga duhovniga opra¬ vila s’ jedjo, pijazho, igro in drugimi nepo¬ trebnimi smolami sapravi, ktere ga od boshje Tlushbe sadershujejo. Kaj mora iijii krijtjan Jtorili, ki po veJU is refnizhnih in pravizhnih isgovorov k' J. majiii iti ne more ? Tak mora doma moliti, in T’ Tvojimi mi- flimi v’ zerkvi biti, kakor de bi per flushbi boshji bil, de bo deleshen daritve (oTra) Tvete maThe, in molitve Tvojih vernih bratov; doma rebrne T. vere premiThljevati, duhovne bukve brati, de to dolshnoft po Tvoji mozhi namefti; kak dar ubosim dati, in zhe je mozh, med tednam k’ T. maThi iti. Kli je she Jtara navada v 1 prašnike J. ma- fho Jlifhati? Ta navada je tako dara kakor zerkev. Od nedelje Te she v’ djanji apoftelnov bere, de To Te verni pervi dan po Taboli (to je, v’ nedeljo) sbrali, de To bili per lomljenji kruha (to je, per T. maThi), in de To bili obhajani. Kje fe mora f. mafha Jlifhati? Zhe je mogozhe v’ Tvoji Tari. Kaj is govori krijtjana od dolshnojti e’ fvo- ji fari f mafho in pridigo jlifhati? Isgovori ga ftaroft, bolehnolt; zhe ni dru¬ ge maThe v’ njegovi Tari, h’ kteri bi varhi sa- mogli iti; in kader Te is drusih reTnizhnih ur- shahov priti ne more. 110 Od IVete mafhe. Kaj je Jesuf fioril, debi sakrament J. repi- \ njiga Telefa vedno v’ njegovi zerkvi ojialP t Svojim apoftelnarri in njih naftdpnikain in mafhnikam je dal oblafl ravno to delati, kar je farn per sadnji vezherji ftoril, kruh in vi¬ no v’ njegovo pravo telo in njegovo pravo kri fpremenili, ker jim je rekel: ,,To ftorile me¬ ni v' fponund 4 Kje mafhniki kruh in vino v ’ pravo telo in kri Jesihovo j'premene ? Per f. mafhi, ker ravno to flore, kar je Jesuf per sadnji vezherji ftorih Kaj je f. tnafha ? t Sveia mafha je nekervava daritev (ne- kervavi o f e r) noviga teftamenta, vedni fpo- rnin kervave daritve, ktero je Jesuf Kriftuf na krishu opravil. Sakaj Je j. mafha daritev imenuje? Sato, ker fe Bogu v/igarhogozhnimu pravo telo in kri Jesufa Krifiufa v’podobah kruha in vina daruje. Sakaj Je f. maj hi pravi nekervava daritev ? Salo , ker fe per f. mafhi kri ne preliva, kakor je bila na krishu prelita. Zhlrnu je Jesuf Kriftuf f. mafho pojiavil ? Jesuf jo je poflavii: i) de je v’ fvoji zer-1 kvi pravo in refnizhno daritev do konza fveta sapuftil. 2 ) De je vedni fpomin kervave daritve na krishu v’ fvoji zerkvi ohranil. 111 3) I)e'nam je pofebno snamnje fvoje nef- konzhne ljubesni dal. Kdo opravlja darilen f mafhe ? Nevidama daruje Jesuf Kriftuf fam febo fvojimu nebefhkimu Ozhetu sa naf; vidarna pa opravlja mafhnik to daritev. Kako mafhnik daritev f. mafhe opravlja P Tako, de vfe flori, kar je Jesuf per po- flednji vezherji floril. 1 ) Prime kruh in kelih s’ vinam. 2 i Pofveti oboje j in nad obema Kriftufo- ve belede isrežhe, f’ kterimi fe kruh in vino v’ telo in kri Jesufovo fpremeni. 3) Vshije telo in kri Jesufa Kriftufa , in da oboje v’ podobi kruha tudi vernim vshiti, *he k’ f. obhajilu gredo. Sakaj opravlja mafhnik daritev f. mafhe? 1) De fposna, de je Bog vfiga Go/pod, in de ima vfo oblaft do vfih ftvari. 2 ) De obhaja fpomin fvete fmerli, ki jo je Jesuf sa naf pretefpek 3) De sahvali Boga s a vfe prejele dobro¬ te- ker ga ne moremo bolj hvatiti, in fe mu hvaleshnih fkasati, kakor zhe Jesufa darujemo, nad kterim ima Ozhe nebefhki vfe dopadenje. 4) Debi fprofil od Boga odpufherije grehov. 5) De bi od Boga fprofil vfe gnade, ki jih potrebujemo sa dufho in telo. Komu fe daritev f. mafhe opravlja? Daritev f. mafhe fe le famimu Bogu o- pravlja. 112 Ali fe daritev f. mafhe tadi fvelnikam na zhajt opravlja ? Tudi fvelnikam na zbali in v’ njih fpo- min fe daritev f. mafhe opravlja ; to de Jesuf Kriftuf ni njim, ampak famimu nebefhkimu Ozhetu darovan. Sakaj fe daritev f. mafhe tadi fvelnikam na zhajt opravlja ? Sato : 1) de Boga sa gnade hvalimo, ki jih je fvetnikam dodelil, de fo le sanj shiveli, in vezhno svelizhanje frezhno dofegli. 2) De fvetnika prdfimo, de bi nafho mo¬ litev f’ fvojo fklenili , in Boga sa naf profili, de bi nam gnado dal fveto shiveti, in enkrat v’ njih drushbo v’ nebefa priti. 3 ) De fe njih lepiga shivljenja fpornni- mo, in ga pofnemati fklenemo, kar naf tudi molitve per f. mafhi opominjajo. Sa koga mafhnik f. mafho daruje? Sa shive in mertve, pofebno verne kridjane. Ali fe f. mafha sa vfe mertve opravlja ? Sa vfe dufhe v’ vizah, de bi bile fkorej is viz refhene, in v’ kraj nebefhke Iuzhi in miru prifhle. Ali fe daritev f mafhe sa eniga farni ge opravlja ? t Sveta mafha je daritev žele zerkve, in fe nikoli sa eniga famiga, ampak sa vfo zer- kev, opravlja; pofcben fpomin in profhnje le pa per f. mafhi flore sa tifle, kteri fo fe mafh- niku perporozhili. 115 S a ktere rezki Je Jme krijtjan majhniku perporozhili , de bi per majhi sanj profil? Nar pred sa dufhne potrebe, in potlej sa telefne, pa F tem perftavkam, zhe fo mu k’ svelizhanju potrebne. Kako Je mora J. mafha JliJhati? 4 Sveta mafha fe mora vfa, sbrano in po- boshno ali andohtlivo, fpodobno in f’ zhaftjo flifbati , in fe ne fme nobeden poglaviten del is latine nemarnofti samuditi. Kaj je sbrano in poboshno per J. majhi biti? Sbrano in poboshno per f. mafhi biti fe pravi radovoljno ne rasmifhljen biti, v’ dele f. mafhe mifliti, in e? duham v’ Bogu biti; in torej Boga v’ ponishnofti moliti, ga sa prejete gnade in dobrote hvaliti, novih gnad ga proti- ti, ftorjene grehe is ferza obshalovati, in terd- no fkleniti saref fe poboljfhati, in Boga niah vezh rasshaliti. Kaj Je pravi Jpodobno in J' zhajijo per J . majhi biti? t S’ ponishnim, zhiftim, ali vfaj sgrevanim ferzam, in tudi F fpodobnim unanjim sader- shanjam per nii biti; torej fe ne osirati, ne govoriti, ali kaj drusiga nefpodobniga pozhe- njati. Ktere molitve Je nar bolj Jpodobi per f. majhi molili? Tifte, ki jih mafhnik moli v’ imenu vfe Zerkve in vfih prizhijozhih. Kteri Jo nar imenitnijhi deli J. majhe? Tile: evangeli, darovanje, povzdi¬ govanje in obhajilo. 8 114 Kaj tnora krijtjan pet' evangelii Jtoriii? Kader fe evangeli bere, mora vftati, fe pokrishati in fe fpomniti, de je dolshnoft eyan- gelfki nauk snati, po njem shiveti , ga pred vfim fvetam terditi, in perpravljen biti raji umreti , kakor ga satajitii Kaj mora krijtjan per darovanji Jtoriii? t Svoje mifli s’ mafhnikovimi miflimi fkle- niti, in Jesufa Bogu Ozhetu darovati. Saka j daruje krijijan Jesufa Krijtufa Bo¬ gu nebefhkimu Ozhetu? De mu fkashe fpOdobno zhalt, de ga sa prejete dobrote vredno sahvali, de ga proti odpufhertje grehov in vfih dufhi in telefu po¬ trebnih dobrot, sa vfd katolfhko žerkev, sa duhovfko irt deshelfko gofpofko, sa fvoje ftar- fhe irt shlahtnike, sa prijatle in heprijatle, sa pravizhne in grefhnike, sa vfe shive in mer- tve kriftjane. S’ Jesufam mora kriftjan pa tu¬ di fam fe darova ti i Kaj fe pravifebe v’ Jesufam Bogu darovati? c Se pravi: is ljubesni do Boga ravno tako perpravljen biti vfe sa zhatt boshjo fioriti, in vfe preterpeti, kar je Bogu dopadliviga, kakor je Jesuf vfe ftoril in preterpel. Kaj mora krijtjan per povsdigbvanji Jtoriti? \ 1) Poklekniti , in JeSufa v’ podobah kru¬ ha in vina na altarji prizhijozhiga molili. 2) Poln shalofti nad fvojimi grehi na per- fl fe terkati in na snanje dati, de fo nafhi 1 grehi krivi-Jesufo ve fmerti. 3 ) Vero, upanje in ljubesen obuditi. 115 Kaj je krijijUrili per f. obhajilu Jloriti? Kader fe mafhnik ha perli terka in go¬ voriš „Gofpod, nifim vreden, de grefh pod mojo ftreho, temuzh rezi le s’ befedo, in mo¬ ja dufha bo osdravljenanaj fe tudi kriftjan trikrat ha perli udari, in haj ravno tifte be- fede govori. Zhe kriftjan f. obhajila ne prejme, naj pa v’ ferzu gorezhe shelje ima, de bi Jesufa v’ duhu in v’ ferzu prejel, de bi fe po Veri, upanji in ljubesni s’ Jesufam fklenil. Naj Je¬ sufa proti, kteriga njegova dufha zhes vfe She¬ ll, in kteri ji je žhes vfe potreben, de bi f’ fvojo gnado k’ njemu prifhel, v’ njem shivel, njegoyo diifho rasfvetlil, s’ gorezho ljubespijo do njega kakor shenina njegove dufhe ushgM^ de bi ga vodil, feboj fklenil, de bi le v’ Je- sufu, s’ Jesufam in Sa Jesufa tukej in v’ vezh- Onfti shivel; in tako je po duhovno obhajan. Od pridig. Ali dopolni popolnama kriftjan drugo žer- kovno sapoved, zhe je ob nedeljah in sapove- danih prašnikih farno per f. mafhi? Ne dopolni je popolnama; mu tudi gre, žhe pOrloshnoft ima, boshjo befedo v’ pridigah in kerfhanfkih naukih poflufhati. Sakaj gre tudi pridiga in kerfhanfki natik pojlufhtzti? Sato : 1) ker !fe je nauk od kerfhanfkih refniz she perve zhafe kerfhanfke zerkve v’ pervi veliki del f. mafhe fhtel. 8 * 116 2 ) Ker fe per pridigah in kerfhanfkih naukih boshja befeda osnanuje in raslaga , kte- ra nam pove, kako nam je shiveti, zhe ho- zhemo svelizhani biti. 3) Ker malo ljudi do dobri ga refnize kerfhanfke vere ve, ki jih je kriftjanu k’ sve; lizhanju vediti treba, in ker v’ refnizah neve-: den kriftjan veliko hudiga flori, flabo shivi, in fhe sato ne ve. 4) Ker zhlovek lahko posabi, kar je od kerfhanfkih refniz vedil, in ker, zhe ni opo¬ minjan in perganjan, rad opufha, kar je fto- riti dolshan. Kaj mora Jioriii, kdor hozhe kak prid od pridig imeti? 1) Mora pred pridigo in kerfhanfkim na- ukam fvetiga Duha rasfvetljenja profiti, de bi boshjo befedo prav rasnmel. 2 ) Svefto poflufhati. 3) Kar flifhi nafe, ne na druge obrazhati. 4) Is dobre volje in shelje poflufhati, de bi potlej tako floril, kakor je poduzhen; fzer bo njegovo poflufhanje bres svelizhanfkiga fadu. Od'popoldanfke flushbe boshje. Kaj gre 4’ popoldanfki fluslibi boshji? Kerfhanfki nauk, vezhernize, roshnikranz, litanije, shegen s’ fvetim refhnjim Telefam, in po fhegah zerkev tudi fbe druge opravila. Kaj je fveti roshnikranz ? 4 Sveti roshnikranz je v’ katolfhki zerkvi 117 navadna molitev sloshena is apoltolfke vere, is Ozhenafha in is. zhefhene Marije. 'Litima je f roshnikranz v' kat oljliki zerkvi e’ navadiP Je v’ navadi k’ pogoftimu fpominu fvetih fkrivnoft Kriftufoviga vzhlovezlienja, terpljenja, in od mertvih vdajenja, in k’ zhafti prefvete devize Marije, Od tretje zerkovne sapovedi. Pofti fe sapovedane p o ft n e dni, nam- rezh fhtirdefetdanfkipoft, kvaternein druge sapovedane p o ft e dni; s d e r s h i fe tudi ob petkih infabotah mefnihjedi. Kaj fe pravi fe pojtiti? t Se poditi fe pravi od mefnih jedi fe sder- shati, le enkrat, to je, opoldne, do fitiga fe na- jefti, svezher pa le malo, fzer pa zeli dan nizh, sunej pofebne file, poftavim, zhe fe zhloveku tesbave delajo, in takrat fe fme le toliko jedi, kolikor je treba, de teshave minejo. Kako fe fhe zhlovek pofti? Kader fam febe sataji; 11 kako perpufhc- no jed, vefelje ali kaj drusiga perpufbeniga savoljo Boga perterga, in de bi losbej fvoje poshelenje premagal. Saka j katolfhka zerkev poji sapoveduje ? i) Salo, de bi fe grehov ozhi ftili, ker Srehi vezbi del is mcfeniga poshelenja isvirajo/ 118 2) De bi P poftam dolg fvojih grehov plazhali, pravizi hoshji sadoftili, in savoljo ftorjenih grehov saflushenp fhtrafenge odver- nili, ker fhe ni sadofti, de zhlovek greh sa- pufti, in fe ga ozhifti, temuzh ga tudi nad feboj fhtrafnti mora, k’ zhimur je poft nar perpravnifhi pomozh. 3 ) De hi P poftam fvoje nagnjenje do hudiga flabili, na Tvoji dufhi pa mozhnejfhi perhajali, in tolikanj perpravnifhi bili dobro po boshji volji delati. Ali je poji Bogu prijeten? De je poft Dogi; prijeten, naf f, pifmo uzhi, Ninivljani To Te poftili, in mefto Ninive je bilo ohranjeno, Eftra fe je poftila, Boga sa ohranjenje fvojiga ljudftva profda, in uflifhana je bila, Ali je she Jam na Jebi poji Bogu prijeten ? Poft fam na febi fhe ni Bogu prijeten, mora tudi s’ ofashalovanjam fvojih ftorjenih grehov sdrushen biti, in dobro je, kar febi perterga, ubogiro dati, in bogaboječe shiveti h persadevati, Ali Jo vji hrijtjane dolshni Je pojtiti? Vfi fo fe poftiti dolshni, kteri fo 21 let flari, in kterih velika ftaroft, bolesen, flaboft, fofebne velike in teshke dela ne isgovarjajo, Ali Jo tijti, ki Je popolnoma ne morajo pojtiti, od vjiga pojta isgovorjem? Nifo, toliko fe morajo poftiti, kolikor fe samorejo bres ozhitne fhkode na sdravji. 119 Ali Ji J‘me Jam poji polajjhali, kdormijli, de je od pojta isgovorjen? Ne fme li ga fam polajfhati, temu ah mo¬ ra fvojiga duhovniga paflirja to profiti. Kaj je tijtim Jtoriti, kteri Jo pravizlmo od pojta odvezani? Naj i) s’ drusimi dobrimi deli, zhe uter- pe, s’ vbogajme dajanjam, s’ molitvijo, de vezh v’ zerkev gredo, nadomeftijo, kar jim per fpolnjenji pofta permanjka. * 2) Naj Boga profijo in shele, de bi jib pokore, molitve in pofta zerkve deleshne ftoril. Ali moramo ob pojtnih dneh Je tudi mej¬ nih jedi sdershati? Tudi mefnih jedi (e moramo sdershati; abe pa fhkof dovolijo, de (memo mefne jedi jefti, fe vender ne fmemo vezh kakor enkrat na dan, opoldan namrezb do litiga najefti. Kakojhno dolshnoji imamo ob petkih in Ja- botah ? ,Se moramo mefnih jedi sdershati, AliJo vji krijljani dolshnito sapoved dershati? Vli katolfhki kriftjani, kteri fe she pameti savedo, ki nifo bolni, ali nimajo pofebniga perpufhenja od fvojiga fhkofa is pravizhnih urshahov, Sakaj je zerkev JhtirdeJetdanjkipoji pojiavila? i) Sato, de hi kriftjani Jesufa pofnema- li, ki fe je fhtirdefet dni in nozfii v’ pufhavi poftil. a) De bi bili bolj perpravljeni fkrivno- fti Jesufove fmerti in njegoviga vftajenja vred¬ no obhajati. 120 3) De bi fe f’ poflam, s’ molitvijo in s’ drusimi dobrimi deli k’ velikonozhni fpovedi in velikonozhnimu obhajila perpravljali. Kako mora hrijtjan fhiirdejeldanfki poji dershati P t Se mora poditi, kratkih zhafov fe ogiba¬ ti, ve^h zhafa molili, fvete bukve brati, fo- febno od Jesufoviga lerpljenja, in vbogajmc dajati, kolikor uterpi. Sahaj je zerkev adventne pojte pojtavila? Sato, de fe kriftjani f’ pokoro in pobolj- fhanjam k’ Jesufovimu prihodu in rojftvu po vrednim perpravljajo. Sahaj je zerkev kvaterne pojte pojtavila ? 1 ) De bi fe kriftjani fpomnili dolshnofti pokoro delali, in sa fvoje grehe sadoftovati. 2 ) De bi, ker v’ kvaternih tednih fhkof- je mafhnike shegnujejc, ponishno Boga pro¬ fili dobrih in svetlih nameftnikov Jesufovih, ker tazih verni filno potrebujejo. 5) De bi Boga profili, de bi nam fad semlje dal in ohranil, in ga sa prejele do¬ brote hvalili. Sakaj je zerkev po jte pred neklerimi veliki¬ mi prašniki sapovedala? Jih je sapovedala, de bi fe kriftjani f’ po¬ koro perpravljali, prašnike bolj fveto in k’ vezhimu dufhnimu pridu prasnovati. Koga fe mora kriftjan fhe pojine dni sder- shali P Kriftjan fe mora poftne dni tudi vfiga ras- botniga vefelja sdershati, ker fo poftni dnevi, dnevi pokore in shalofti, ne pa dnevi vefelja. 121 Haj pokashe, kdor teh zerkovnih sapoved ne dopolni? De je zerkvi nepokorn, in de mu ni ve¬ liko mar sa njegovo dufho in svelizbanje, ker fe k’ svelizhanju potrebnih perpomozhkov ne poflushi; in sraven pa fhe fvojiga blishnjiga pohujfha, literimu je dober sgled dolshan dati. Od zheterte zerkovne sapovedi. ( Spovej fe Tvojih grehov poftavljenimu fpovedniku k’ manjfhimu vfaj enkrat v’ letuj in ovelikonozhnim zhafu prej¬ mi fveto refhnje Telo. Kaj je v' zheterti sapovedi sapovedano ? De naj fe vfak krittjan nar manj enkrat vfako leto Tvojih grehov fpove, in o veliko- nozhnim zhafu fveto refhnje Telo prejme. Kje naj krijijan o velikonozhni/n zhafu [po¬ ved opravi, in fveto obhajilo prejme ? Zhe nima pofebniga, refnizhniga isgovora in perpufhenja, posapovedi zerkve v’ Tvoji'fari. Sakaj sapove zerkev, de naj krijijan o ve" likonozhnim zhafu Jpoved v' fvojifari opravi? Sato, de duhovni paftir Tvoje ovze posna , °d kterih ho mogel Bogu odgovor dajati, in kteriga dolshnoll je na dufhi flahe krepzhali, holne sdraviti, in ranjene zelili, raskropljene n asaj perpeljati, in sgubljenih ifkati. Ali je vjak krijtjan dolshan o velikonozh- nim zhafa f. obhajilo prejeli? Vfak, kteri je od fpovednika vreden ipos- nan, in je prav perpravljen, Doklej terpi zhaj' velikonozhne f povedi? V’Ljubljanfki fhkofii od druge poftne ne¬ delje do Kriftufoviga vnebohoda. Od pete zerkovne sapovedi. Ne obhajaj shenitve o prepovedanih zhafih, Kaj peta zerkovna sapSved prepoveduje? Prepoveduje od perve adventne nedelje de fvetih treh kraljov, in od pepelnizhne frede do perve nedelje po veliki nozhi shenitve obhajati- Sukaj je shenitev ob tih zhafih prepovedana? Sato, de te fvete zhafe v’ pokori in v’ flushbi boshji preshivimb, in velike fkrivnofli f. vere, ki nam jih zerkev takrat osnanuje, bres rastrefenja premifhljujemo, od zhefar naf per shenitvah vezhi del navadne pojedine in vefelja odvrazhujejo. ZHETERTI DEL. Od fvetih sakramentov. 123 Kaj mora kriftjan nar bolj skeleti in fi persadevati dofezhi? Sheleti in vfe persadevati fi mora kriftjan, de bi tukaj brumno in fveto shivel, in enkrat svelizhan bil, Kdo pa nap je podazhil, kako samoremo brumno in fveto shiveli, in svelizhani bili? Jesuf Kriftuf, nafh Svelizhar, kteri naf je pred Bogarn opravizhil, naf je poduzhil, ka¬ ko samoramo po veri vanj, in s’ dobrimi de¬ li njegoviga nefkonzhniga saflushenja deleshni in svelizhani biti, Ali samoremo Jami od febe brumno shiveli? po : i si- osh- jo befedo od poerbaniga greha in od vfih pred kerftam ftorjenih grehov ozhifhen, in v’ Kri- ftufu, kakor nova livar k’ vezhnimu shivljenju prerojen in pofvežhen. Šaha/ jej. ker ji imenuje pervi sakrament? Salo, ker mora žhlovek prej kerfhen biti, preden fme kak drugi sakrament prejeti. Saku/ je imenuje nar potrebnifhi sakrament? Sato, ker fmo vli otrozi jese boshje roje¬ ni * in bres f. kerfta nihzhe, tudi noben otrok ne, svelizhaU biti ne more.' Kdaj je Jesuf ta sakrament pojtavil? Takrat, ko je po fvojim od fmerti vftaje- nji fvojim apoftelnam rekel: „Pojte po vfim fvetu, Užhite vfe narode, in kerfhujte jih v’ imenu Ozheta, t Šina in fvetiga Duha. 44 Kaj Sadobimo n’ jvetim kerjiu ? V’ fvetim kerltu sadobimbi 1) Odpufhenje poerbaniga greha in vfih drugih pred kerftam ftorjenih grehov* tudi vfih vezhnih in žhafnih fhtraferig, ktere bi mogel grefhnik na tem ali na unim fvetu sato ter- peti, de bi sanje pravizi boshji sadoftil; tako de bi žhlovek prež v’ nebefa fhel, ko bi po f, kerftu v’ nedolshnofti umeri. 2 ) Sadobimo gnado boshjo, ktera naf flpravizhi in pofveti, de fmo otrozi boshji in erbje rtebefhkiga kraljeftva. 3) Poftanemo udje Jesufovi iri katolfhke zerkve, in tempelj f. Duha. 4) oni* po- tft v’ pen¬ il? d vek go¬ ni- pol- ob- I ivek hiv- ilje- i pa ako il. i. 3) Mora med oblivanjaml te befede isgo- voriti: Jeft te ker tli m v’ imenu Ozheta in t Sina, in fvetiga Duha. Kaj mora odrafhtn z/dovek /torih', kteri hozhe kehfheri biti? 1) Mora nar potrebnifhi refnize kerfhan- fke vere Vediti, in jih verovati. 2 ) Mora voljo imeti ud zerkve Jesufove biti. 3) Mora fvoje grebe obshalovati. 4) Mora v’ ferzu fkleni ti in s’befedo ob¬ ljubiti, de bo do konza po kerfhanfko shiveh Kdo Jiori narnejt otrok to obljubo? Nariieft otrok botri obljubo tlore vie fpol- niti, k’ zhimur kerft saveshe. Kakojhni morajo botri biti? Botri morajo biti: i) katolfhke kerfhan- fhe iere; 2 ) v’ veri dobro podtizheni; 3) she birmani; 4) brumni, ib 5) ne premladi. KakoJ/me dolshnojli imajo bbtri? 1) Botri morajo otroke, ki fo jih v’ker- ftu dershali , fofebno ljubiti. 2 ) t Skerbeti, de to otroži po kerfhanfko sre jeni; in zhe fo ftarfhi otrokam odrnerli. ali žhe fo sanikerni, naj farni sa njih kerfhanfko' šadershanje in fpolnjenje obljub fkerbe. 3) Sanje moliti. Komu fnio Je per J kerjiu odpovedali? Per f. kerftu fino fe odpovedali hudizhu,- hjegovimu djanju in napuhu. Kaj hozhe rezki: Je hudizlui odpovedali? To je toliko, kakor: mu nozhem poko- ven biti, in njegovim fkufhnjavam fe nikoli podvrezhi. 9 150 Kuj je: njegovimi djanju je odpovedali P To je: vfim hudim mifJim, sheljam , be- fedam in delam, s’ eno befedo, vfim greham fe odpovedati. Kaj je: njegovimu napulili fe odpovedati? jjo toliko kakor: Te vfi pofvetni zhafti, zhlovefhki hvali, nezhimernim oblazhilam , s’ eno befedo, v ti mu odpovedati, kar hudobni ljudje ljubijo in ifhejo. Kaj j'mo per f kerjiu obljubili? t Smo obljubili v’ Boga, v’ Jesufa Krlflufa, v’ f. Duha in v’ katolfhko zerkev verovati; po volji boshji sliiveti; le sa boshjo zhaft delati, kakor je Jesuf delal; vfe ljubili, kaV je Jesuf ljubil, vfe savrezhi, kar je on savergel: in kakor dobri otrozi'matere katolfhke zerkve tu¬ di nji vfo pokorfhino fkasovath slh fmo dolskim io obljubo f polniti? Moramo jo fpolnili, drugazhi svelizhani ne bomo. Kako fe per kerjiu Jiotjena obljuba ponovi ? Tako le: Verujem v’ Boga Ozheta, t Sina in f. Duha. Verujem v’ Jesufa Kriflufa, ,Sin» boshjiga ediniga, ki je Bog in zhlovek fkupej, kteri je zhlo.vefhki rod f’ Tvojim terpljenjani in f’ fvojo fmertjo odrefhil. Verujem vfe, kar je Bog rasodel, kar fo Jesuf in njegovi fveti apolielni uzhiii, in nam katolfhka zerkev, k f ere ud biti in do fmerti oilati skelim, verovali sapoveduje. Odpovem fe is zeliga ferza hudizhu , nje- govimu napuhu in vfimu njegovimu djanju. Odpovem fe tudi vfim greham, bahanju in vilo' 151 sapeljivim likam tega Tveta. Perpravljen flm po kerThartTko shiveti. Bog me poterdi f’ Tvo¬ jo mogozhno gnado v’ mojim Tklepu. Amen. Kdaj J'e f podobi per J. kerjtd Jiorjeno ob¬ ljubo ponovili? t Spodobi Te: i) kmalo, ko fe Tvoje pame¬ ti savemo. 2 ) Pred T. birmo. 3) Na dan Tvojiga godli, ali ob rojftni obletnizi. 4) Pred Tpovedjo in T. obhajilam, slafti, ko Te pervikrat k’ T. obhajilu gre. 5) Velika in binkuThlno Tabdto. 6) Ob zbafu TkuThnjav, vezhkrat v’ slav¬ ljenji, in ToTebiio v’ Tmertni kolesni. Ali mora kmjijan slo fkerbeli, de gnado ohrani, ki jo je per J. kerjiu sadobil ? Slo mora Tkerbeli, ker je ta gnada nar imeniiniThi. Po nji je poftal otrok boshji, brat KriftuTov, erbizh nebeThkiga kraljetlva in tem¬ pelj T. Duha; in zhe bi jo sgubil , v’ nar ve- *hi neTrezho pade, nedolshnoft sgubi, in je Tpet Tushen hudizhov. Od f. birme* Kaj je f. birma? ( Sveta birma je sakrament, v’ kterim je kerfheni zhlov^k T’ pokladanjam rok in molit¬ vijo Thkofa in T’ T. krishmo od T. Duha v’ gna- di boshji poterjen, de Tvojo vero Aanovitno fposna in terdi, in po nji shivi. 9 132 Kaj daj', birma? t Sveta birma pofvezbujozho gnado boshjo pomnoshi, in fhe pofebno gnado da, de krift- jan ftanovitno vero prizha, in po nji shivi; tudi vtifne dufhi neisbrifJivo snamnje, sato ne fme zhlovek vezh ko enkrat birman biti. Kli je sakrament J. birme vjim potreben? Sakrament f. birme ni tako potreben, de bi kriftjan bres njega ne mogel svelizban bili; pa savobo gnade , ki jo pomnoshi , bi fe kri II- jan pregrefhil, ko bi ga is sanikernofti ne prejel. Kdo naj preprizha , de je zhloiieku gnada J. Duha potrebna ? Apohelni Jesufovi; oni fo bili, jjreden fo f. Duha prejeli, maloferzbni, kafniga ferza v’ verovanji; potlej pa, ko fo binkufhtno nedeljo f. Duha prejeli, fo ferzhno Jesufa Kriftufa v/i- mu ljudftvu osnanovali, ga povfod bres ftrahii pred fmertjo prizhali, in rajfbi shivijenje sgu- bili, kakor od Jesufove vere odflopili. Kdo je perve krijtjane birmoval? Apoflelni fo perve kriftjane birmovali. Kdo ima danajhnji dan oblaji birmovali? Danafhnje dni imajo v’ redu le fhkofje oblaft birmovali, ker fo oni pravi naftopniki apoflelnov. Kako Jhko f birmiijejo ? ( Shkof nad birmanzam roke rasprofto, mo¬ lijo, in f. Duha vanj klizhejo; potlej mu po- masbejo zbelo f’ fveto krisbmo, in ga nekoli¬ ko na liže udarijo, mu mir vofhjo, in na sadnje fpet sanj molijo. — Satorej morajo bir- manzi per pervi molitvi, ki jo fhkof nad nji- 133 mi molijo, in per sadnji, Itader fo she vfe po- birmali, vprizho biti. Kaj pomeni pokladanje roli J lik oj'ovili nad birrnanzi? Pomeni, de jih ho f. Duh f’ Tvojo gnado obvaroval in mozhne boril. Kaj pomeni masanje J ' f. krishmo? Pomeni gnado f. Duha, ktera je v’ f, bir¬ mi pnmnoshena, de je zhlovek v’ veri poter- jen , in Bogu prijeten. •Saka/ /tore-Jhb.oJf. krish na zhelu birmama ? V’ fpomin, de ima f. birma vfo Tvojo mozh od Jesufoviga terpljenja in njegove Tmer- ti na krjshu, Sukaj na zhelu krish Jiore? V’ fpomin, de Te birmanz ne Trne framo- vati Jesufoviga krisha in njegove vere. Sakaj fhkoj'birmanza malo na liže udarijo? De Te birmanz fpomni, de mora vfelej per- pravljen biti sa Jesufa voljno in Terzhno terpeti. Kako mora bili perpravljen, kdor hozhe f. birmo prejeli? Mora biti kerThen; zhe je she odrafhen mora biti v’ veri in sl a Iti v’ lihim, kar f. bir¬ mo sadeva, dobro poduzhen , in v’ hanu gna- ile boshje , io je, bres fmertniga greha, Kako Je mora lede j k' f. birmi perpravljali ? Po sgledu apuhelnov v’ Jerusalemu fe mo¬ ra perpravljati s’ molitvijo in s’ diusimi do¬ brimi deli; in zhe ima fmertoi greh nad Te¬ boj , Te mora fpovedati, in T. odveso dobiti. 154 Kaj naj takrat Jiori , kader Jhkof molijo, in roke raspro/ierie dersheP Takrat naj birmanz vero v’ kerfhanfke vef- nize ponovi, in v’ ferzu terdno fklene f’ po- mozhjo gnade f. Duha nikdar od vere odfto- piti, temuzh vfelej po sapovedih f. vere shive- ti, in naj f. Duha sato na pomozh klizhe. K' kleri fiarojii Je otrozi Jrnejo birmati? Zerkev skeli, de takrat, kader fe she fvo- je pameti savedo , de bolj fposnajo, kako po¬ treben jim je ta sakrament; de fe loshej in bolje perpravijo ga vredno prejeti, in fe tudi loshej fpomnijo, kdaj fo bili birmani'. Sakaj je Uidi IC J- birmi botri jemljejo P Sato, de bi birmane k’ dobrimu napelje¬ vali, od hudiga odvrazhevali, jih obljub opo- minjevali, de v’ veri ftanovitni oftanejo, in po nji shive. Kaj mora birman po f. birmi JioritiP Mora Boga sa ta sakrament sahvaliti, fi per- sadevali Jesufove nauke zbedalje bolj fposnali, na tanko po njih shiveti, prejeto gnado s’molitvijo in dobrimi deli ohraniti, in fe vbga ogibati, f zhimur bi gnado boshjo lahko sapravil. Od Ivetiga refhnjiga Telefa. Kaj je sakrament J', ref knjiga Telefa P Sakrament f. refhnjiga Telefa je nar fvetej- fhi sakrament; je pravo telo in prava kri nafhiga Gofpdda Jesufa Kriltufa v’ podobah kruha in vina. 155 'Šahaj Je la sakrament narf vete j f hi imenuje? Salo, ker ne pofvezhuje farno zhloveka, teniuzh ima v’ febi Jesufa Kriftufa, saahetnika vfe fvetofti. Saka j j' ? le mu sakrarnenlu pravi sakranient allarja ? Satd , ker fe na altarji premenjenje kruha in vina v’ telo in kri Jesufovo godi. Iidaj je Jesuf la J', sakrament pojtavil? Jesuf je la f. sakrament poftavil per sad- nji vezherji, pred fvojo fmertjo tifti vezher, lo je-, veliki zhetertik. Kako je Jesuf ta sakrament pojtavil? Po vezherji, ko je bil f’ Tvojimi apoftelni velikonozhno jagnje jedel, je vse! kriih v’ fvo- je fvete roke, je sahvalil nebefhkiga Ozheta , ga je f’ fvojo vfigamogozhno befedo pofvetil , ga raslomil , in dal hpollelnam rekozh: „Vsa- mite in jejte, to je meje telo, ktero bo sa vaf dano.“ Po tem je vsel kelih s’ Vinam, nahva¬ lil, pofvetil, in apdftelnam dal rekozh : „Pite is tega vfi; s^k.ij to je moja kri nove savese (noviga teftamenta), ktera bo sa vaf iit sa njih veliko prelita v’ odpujhenje grehov. To flo- rile meni v’ fpomin." Kaj fe je s godilo na te Jesuf) ve bejedei „To je moje telo, la je moja kri Velik zhudesh . de da fe kruh in vino v’ Jesufovo shivo telo in kri fpremenila, deliravno je podoba kruha in vina tudi potlej fhe obala. Kaj je Jesuf hotel s' hefedami: ,,To Jiorite meni o’ Jpomin t S’ temi hefedami je Jesuf fvojim apoflel- 156 nam in vfim mafhnikam oblati in sapoved dal per f. mnfhi ravno f’ temi befedami, ktere je on isrekel , kruh in vino v’ shivo telo in kri Jesufa Kritlufa fpremenovati; tudi je f’ temi befedami sapoved dal, de, naj fe per tej fkriv- notli verni kri (tja ni njega ljubesni, terpljenja in fmerti hvaleshno fpomnijo. Kdaj fe kruh in vino J'premenda v' telo in kri Jesufovo ? Kruh in vino fe fpremenita v’ Jesufovo te¬ lo in kri, kader mafhnik nad kruham isrezhe Jesufove hefede: ,,To je moje telo— in nad vinam: ,,To je moja kri.“ s4li je po pofvezhenji Jhe kruh in vino? Ni vezh kruh in vino, ker Jesufove vfiga- mogozhne befede kruh in vino fpremene v’ njegovo pravo telo in pravo kri; le podoba kruha in vina fhe ollane. Kaj pa je podoba kruha in vina ? Podoba je to, kar fe nad sakramenfam f’ zhlovefhkimi pozhutki vidi in zhuti: farba pokuf in duh kruha in vina. -Ali je v- podobi kruha farno fveto refhnje Telo Jesufovo? V’ podobi kruha ni le telo. ampak tudi kri Jesufova, kakor tudi v’ podobi vina ni le kri, ampak tudi telo Jesufovo; in naj bo fhe tako majhna drobtiniza ali kapljiza teh podob, je Jesuf Kriftuf le vender zel in vef, Bog in zhlovek, s’ dufho in f’ telefam, f’ kervjo in s’ rnefam prizhijozh. 157 Koliko zhafa ojtane Jesuf KriJiuJ' v' zhlo- veka, kader ga je prejel? Jesuf Kriftuf tako dolgo v’ podobi bruha in vina v’ zhloveku oftane, dokler podobe ne minejo, f’ fvojo gnado pa, dokler frnertno ne Kaj je is tega fkleniti, ker je Jesuf Krijtuf d sakrarnentu f. refhnjiga Telefa prizhijozh? ^Skleniti je , de moramo Jesufa Kriftufa v’ tem sakrarnentu moliti. Kakofhen kriih in kdkofhno vino mora bi¬ ti sa pofvezhevanje? Kruh mora biti oprelen, bres kvafu, is zhifte pfhenizhne moke, in pravo vino od vinfke terte. Sakaj je Jesuf Krifiuf ta prefveti sakra- menl poJtavU? 1 ) V’ fpomin fvojiga terpljenja in fvoje fmerti. 2 ) De bi bil on fam duhovna jed nafhim dufham sa vezhno shivljenje. 3) De nam je dal llanovitno fprizheva- nje fvoje ljubesni do naf, in de fmo s’ nebefh- kim Ozhetam fpravljeni. 4) De je f’ fvojo zerkvijo do konza fve- ta ne le po fvoji gnadi, ampak tudi v’ refnizi fam vprizho. t So krijijani dolslmi sakrament f. refhnji¬ ga Teleja prejemati ? Dolshni fo , ker i) JesuT fam to sapoveduje rekozh: „Ref- nizbno, refnizhno vam povem, ako ne bote mojiga mefa jedli , in moje kervi pili, ne bo¬ le imeli sbivljenja v’ febi.“ 158 2 ) Savolio gnati, klere krilljan. v’ iem sakramentu sadobi, kteri je jeti in pijazha na- The dufhe sa vezhno shivljenje. Kdaj Jmo 'dolshni sakrament J. refhnjiga Telefa prejeli? Po ženitveni sapovedi fmo ga dolshni pod fmerlnim greham vfako leto nar manj enkrat, in fzer o velikonozhnim zhafu prejeti. Sakaj zerkev sapoveduje o velikonozhnim zha- fn j. obhajilo prejeli? Sato, ker je Jesuf Kriftuf o veiikonozh- ,nim zhafu terpel in umeri, in tudi ta f. sa¬ krament pofiavil, in ga dal fvojim apoftelnara vsiliti. jo krijijani dolshni f/ie ob drusih zhajih J', obhajilo prejeti ? jSveto obhajilo fo dolshni kriftjani prejeti v’ fmertni nevarnofti, sato ker je popotniza v’ vezhno shivljenje; zerkev pa tudi sbeli, de bi ga Vezhkrat v’ letu prejeli. Sakaj je dobro vezhkrat k ’ /1 obhajilu iti? Zhe je kriftjan, kolikor njegova flaboll sa- more, vi-eden , jo dobro vezhkrat k’ fvetinnl obhajilu iti , ker je f. refhnje Telo duhovna jed, in daje mozh njegovi dufbi. Sakaj Jo krijijani dolshni v ’ nevarni ko¬ lesni sakrament J. refhnjiga Tettja prejeti? Sato, ker je takrat nar bolj potrebno, de dufha mozh sadobi bolesen voljno lerpeli, in frezhno umreti; torej fe ne fine do sadnjig« odlafhali, ker je nevarno. 159 Je sanikernojt v' prejemanji lega J. sakrc- menia greh ? Greh je, ker tak zhlovek kashe flabo ve¬ ro, majhno ljubesen in hvaleshnoft do Jesufa. P er kleri Jiarofii J'a dolshni olrozi pervo J', obhajilo prejeli? Nihzhe ne more ftarofli, kdaj fo otrozi doishni, ali kdaj fmejo pervo f. obhajilo pre¬ jeli, bolj vediti, kakor ftarfhi in spovedniki, literi nar bolj vedo, zhe fo otrozi sadofti pod- uzheni, in zhe tako brumno shive , de fo f. obhajila vredni. 1 i Kdhofhne gnade sadohe lirijijani, zhe po vrednim f\ r e, f linj e Telo prejmejo ? Vredno f. obhajilo ]) Kriftjana s’ Jesufam fklene. 2 ) Gnado boshjo v’ njem ohrani in pom- lioshi ali povikfha. 5) Mu male ali odpuftlive grehe odpilili. 4) Mu hudo poshelenje pomanjfha. 5) Obva'ruje dufho prihodnjiga hudrga. 6) Mu da sakavo zhaftilliviga vkajenja te- lefa in vezhniga shivljenja. Kdo deli vernim f. refhnje Telo ? Mafhniki dele vernim f. refhnje Telo. Koga ledej krijtjan prejme, kader k' f. ob¬ hajilu gre? Jesufa Kriftufa, praviga shiviga Boga, s’ dufho in f’ telefam, f’ kervjo in s’ mefam. 140 " Od perpravljanja sa vredno prejema¬ nje tega fvetiga sakramenta. Ali Je fme bres perprave iti k' f obhajilu P Ne fme fe iti bres perprave k’ fvetimn obhajilu; iemuzb kdor ga bozhe vredno pre¬ jeti, mora prav perpravljen biti. Kolikero mora perpravljanje sa vredno J, obhajilo biti? Dvojno: perpravljanje dufhe in telefa. Kako f lina je perprava dufhe ? 1) Mora kriftjan bres fmertniga greha in v’ gnadi boshji biti. 2) Tudi ne fme imeli ljubesni do malih grehov. 5 ) Mora skeleti Ješufa vredno in pobosh- no prejeti. Alije velika pregreha Jesiif u nevredno prejeti? Velika pregreha je, ker je Jesufu velika nezhaft ftorjena. Klen J. obhajilo nevredno prejmejo ? Vfi, kteri ga prejemo v’ fmertnim grehu. Kdaj krijijan ta greh vedama flori? Takrat, kader bi ne hotel fpovedniku fvo- jih grehov rasodeti, ali kader bi per fpdvedi odvese ne dobil, in bi vender k’f. obhajilu fhel. Kako fe grehu pravi, ki fe s' nevrednim obhajilom Jtori? t Se mu pravi boshji rop. Kako Bog take fhlrafa , ki hostiji rop Jiore? Bog jih vezhi del fhlrafa f’ flepoto uma, s’ sapufhenjam boshjiin, f’ terdovratnoftjo fer- 141 za, f zhafnimi nadlogami ih s’ vezhnim po- gubljenjam. Kaj fe je is tega uzhiti , ko je nevredno prejemanje f■ obhajila tako velik greh? Is tega fe je uzhili, de fe zhlovek lega ni¬ koli ne more dofti bati, in de je, zhe je ne- frezhen bil v’ ta greli pafti, dolshan fe ga fpo- vedati, in veliko poboro delati. Kaj mora kriftjan Jtoriti, preden f. refh- nje Telo prejme , zhe je v? f inertnim grehu? Mora poprej fvoj greh is ferza obshalova- ti, fe ga svhifto fpovednti , in f. odveso prejeti. V zhirn objtoji poboshnoft ali andoht ferza? Poboshnoft ferza obilo ji v’ lem , de zhlovek: j) Vero,"Tipanje in ljubesen obudi. 2 ) De moli Jesufa Kriftufa v’ sakramen- tu f. refhnjiga Telefa. 3) De niifli f’ hvaleshnim ferzam v’ fmert Jesufa Kriftufa. /,) De je ponisberi, in de obudi gre ven- go nad grehi , in terden fklep fvJje shivljenje zbedalje bolj po nauku Jesufovim ravnati, in de ima pofebno ljubesen do blishnjiga. Kako Je obudi vera pred J, obhajilam? Tako, de kriftjan ferdno veruje, de je v’ Sakramentu altarja ravno tifti Jesuf Kriftuf vpii- zho, kteri je na fvet prifhel naf odrefhit, kteri je terpel ih na krishu umeri, kteri je tretji dan od fmerti vftal, in fedi na defnizi Boga Ozheta. Kako fe upanje obudi? Tako, de fe kriftjan na Jesufovo ljubesen terdno sanefe, de mu bo grebe odpuftil, fvo- 142 jo gnado, vezimo svelizhanje, iu vfe potrebne pomozhi sa svelizhanje dal, ker je tako do- hrotliv in miloftliv, de fe mu v’ Sakramentu vshivati da. Kako fe Ijubesen obudi? Tako, de ima krikjan. kteri k’ f. obha¬ jilu gre, ferzhno vefelje do Jesufa Krikufa, kteriga bo sdaj prejel. Kako kriftjan v ’ f. obhajilu Jesufa f' po- nishnojijo prejme? Zhe premifhijuje, kako prezhudno velika je Jesufova Ijubesen, ktera je ftorila , de fe je on tolikanj pomahal, de je fvojih vernikov du¬ hovna jed in pijazha pokal , de bi fe s’ 'njimi fldenil. de bi vezhno shivljenje imeli: de je on kralj nebef in semlje, zhlovek pa prali in pepel, in s ra ve n fhe grefhnik; kako je tedej dolshan fe pred Jesufam v’ fvoj nizh ponishevati. Sakaj mora krifijan pred f obhajitam tudi grevengo nad fvoj'imi grehi obuditi , in ter dno [klenih v? perhodn/e brumno shiveli? To mora sato koriti j ker noben zhlovek ni sadofli zhik in popolnama vreden Jesufa prej.eti ; ih ker bo tako veliko gnado prejel, mora tudi terdno voljo imeti 1 jubesnjiviga in dobroliiviga jesufa ne vezli skaliti. Kako naj fe verni krifijan fhe bolj per- pravlja k' f ve timu obhajilu? Verni krikjan naj fe poprejfhnji dan f molitvijo, s’ branjam fvetih bukev in s’ drusi- mi dobrimi deli, tudi s’ sdershevanjam od do- pufheniga vefelja, sa f. obhajilo perpravlja^ 145 Kali6 fe mora kriftjan na telefu perprav- Ijati sa j. obhajilo? 1) De je, zhe ni nevarno bolan, od pol- nozhi iefh. 2) De fpodobno, vender ponishno oble- fchen s’ velikim fpofhtovanjam k’ boshji miši perftopi. Kaj mora krijijan jtorili , kader fe pred f. ob/tajilam ozhitna Jpoved moli? Takrat naj grevengo nad fvojimi grehi po¬ novi. Kader , rezhe mafhnik : „Glejte Jagnje boshje, ktero grehe fveta odjemlje— naj kriftjan Jesufa moli. In kader mafhnik pravi: j,Gofpod, nitim vreden, de grefh pod mojo llreho, temuzh rezi le s’ befedo, in moja du- fka bo osdravljena— naj obhajana s’ veliko ponishnopjo. fposna, de ni vreden Jesufa preje¬ ti , naj fe trikrat na perti udari, in ravno te befede s’ mafhnikam vred govori. Sraven naj tudi upanje obudi, de per Jesufu miloft najde. Kako fe mora obhajanz per prejemanji f. hojiije saderskali? Kader mafhnik f. hoftijo poda , mora ob¬ hajana ufta zhedno odpreti, j e s i k na fpodnji shnabel poloshiti, in f’ fpofhtovanjam f. refh- nje Telo prejeti; fvete hoftije ne svezbiti , ne no la f h v’ udih perdershevati, temuzh prež sa- Vshiti. Ako fe f. hoftija uft prime , je ne fine I’ perftam , ampak s’ jesikam odlozhiti, ne is uft pljuvati, in ne prež is zerkve iti. Kaj mora kriftjan po f. obhajila jtorili? Kader je kriftjan f’ ref huje Telo she pre¬ jel ; naj poklekne na ftran, de v’ miru veli- 144 ko gnado premifli', ktero je prejel, in v* teh brunmih miflih naj: 1) Jesufa sahvali sa nefkonžhno gnado, ktero mu je fkasal , de je k’ njemu prifhel. 2 ) Naj v’ ponishnobi moli. 3) Naj mu duflio in telo daruje, de bo oboje le v’ hoshjo zhaft ob raz hal. 4) Naj Jesufa proli, de bo s’ fvojo gna¬ do ftanovitno v’ njem o dal. 5} Naj vero , upanje in ljubesen obudi, in druge dorjene dobre fklepe ponovi. f>) Naj ga proti, de mu vfe dodeli, kar mu je sa dufho in telo potrebriiga. Sctkaj Je mora krijtjan J' tako fkerbjo k' J obhajilu perpraoljali? Savoljo fvetofti tega sakramenta in savoljo velikiga 1'adii, ki ga kribjan is vredniga pre¬ jemanja tega f. sakramenta sadobi, in savoljo velikiga greha, ki bi ga s’ nevrednim f. obha- jilam boril. Kako Je mora krijtjan na dan J. obhajila sadtrshali ? 1) t Se mora varovati vfiga podtopanja, mo¬ ra doma bili , Jesufa vezbkrat sahvaliti , dobre dela opravljati, in shranili fvetih mifel biti, in dobro je duhovne bukve brati. 2 ) V’ zerkev iti, in poboshno moliti. 3) Vfiga pofvetniga hruma in vefelje, kar je rnogozhe, fe ogibati, in tudi potlej Jesufa ne posabiti, kteriga je prejel, de vfelej brunv- no sbivi, ker le F takim Jesuf fklenjen oftane. 145 Kaj je duhovno obhajilo ? Duhovno obhajilo fo mozhne sbelje Jesu¬ fa in njegovo gnado prejeti, ktere ima kritljan is ljubesni do Jesufa in brumniga shivljenja. Je krijijanova dolshnojt vezhkrat take she- Ije do Jesufa obuditi, ali duhovno obhajilo prejeti? Kritljan fe mora vedno v’ duhu obhajati, sakaj sakrament altarja mu je le vzhati mogo zhe prejeti; de bi pa Jesufoviga duha imel, mora smeraj skeleti, zhe hozhe shivljenje du- fhe ohranili. Pofebno pa mora : 1) Velike shelje do Jesufa in njegoviga duha obuditi, kader fe perpravlja f. refhnje Telo prejeti. 2 ) Kader savoljo bolesni ne more Jesufa v’ sakramentu altarja prejeti. 3) Per f. mafhi, kader fe mafhnik ob¬ haja, in tudi drugikrat, kader vidi druge k’ f. obhajilu iti. Zhe krijijan , hlevi je bil nekaj dni poprej per f. obhajilu . sboli, ali mu je treba fpet f. obhajilo prejeli? Treba mu je, de v’ nevarni bolesni po- potnizo prejme. Kaj naj verni Jiore, kader gre duhoven bol¬ nika obhajat ? Verni naj Jesufa molijo in pozhafte, naj ga fpremijo, in sa bolnika molijo, de bi mu Jesuf grehe odpuftil, in fe mu dal vredno pre¬ jeti, in naj tudi safe proti jo, de bi ob sadnji Uri gnado imeli Jesufa vredno prejeli. 10 14G Od sakramenta fvete pokore. Koliko pomenov ima befeda pokora v' jeii? Befeda pokora ima vezh pomenov: ali fe vsatne kakor zhednoft, ali kakor sakrament, ali kakor sadoftilo. Kdo ima pokoro kakor zliednojt P Tiki, kteri greh zhes vfe fovrashi in ob- shaluje , ga vezh ne dela, in ga po vrednolli nad fcboj pokori. Je laka pokora vfelej potrebna odpufhenjt grehov sadobiti? Vfelej je potrebna, ker drugazhi ni rao- gozhe odpufhenja grehov sadobiti, zhe grefh- nik greha ne fovrashi, in ga ne sapufti. udti je lahko pokoro delaliP Ni lahko, ampak teshko, ker je fpazheni natori soperna, in jo lozhi od vtiga, kar ji dopade. Samore grefhnik fam od Jehe pokoro delati? t Sam od febe ne, lemuzh f’ pomozhjo gnade boshje, ktere mu je treba Boga ponish- no profiti. Kako gnada boshja fpreoberne grefhnika? 4 Spreoberne ga, de mu daje Urah, upa¬ nje, fposnanje, shalofl nad grehi, ljubesen d» Boga in njegovih sapoved, in ftanovitnoft v’ dobrim. -rili Je grefhnik hitro fpreoberne P Grefhnik fe vezhi del le pozhafi fpreoberne. Kaj je sakrament f. pokore P Sakrament 1. pokore je sakrament, v’ kte- rim v to poftavljeni mafhnik nameft Boga grefh- 14-7 nilsu po kerftu ftorjene grehe odpufti, zhe fe jih sgreva , in zhifto fpove, in zhe ima linji refnizhno voljo fe poboljfhati, in pravo po¬ koro delali. Kdo /e pojtavl/eni majhnih P Tifti , kteriga njegov fhkof poftavijo, de fpoveduje. Kaj je pokora kakor sado/irlo ? t So lirte fpokorne dela, ktere lo zhloveku potrebne, de pravizi boshji sadofti. Kterim je sakrament J. pokore potreben ? Vfim tiftim, kteri fo po f. kerftu kak fmerten greli borili. Kdaj je JesaJ Krijta/ sakrament f. pokore po/iavil ? Tifti dan, ko je od frnerti vdal, in fe je fvojim apoftelnam perkasal, vanje dihnil v’ snam- nje, de jih s’ nevidno ohlaftjo navda, in jim rekel: ,,Prejmite fvetiga Duha; kterim bote grebe odpuftili, fo jim odpufheni, in kterim jih bote sadershali, fo jim sadershani . 44 Kdo imadan dana/linji oblajt grehe odpujhati? E)an danafbnji imajo oblafl grehe odpu- fhati fhkofje, ki fo naftopiniki apoftelnov, in niafhniki. Kteri grehi Jo odpujheni v' sakrameniu f. pokore P V r fi po f. kerftu ftorjeni grehi, naj bodo fhe tako veliki, in naj jih bo fhe tolikanj, fe odpufte, zhe je grefhnik prav perpravljen. Kaj sadobimo v’ sakrameniu J. pokore? Sodobimo 1) odpufhenje grehov; 2) od- 10 * 148 pufhenje vezhnih fhtrafeng; 3) pofvezhujozho gnado b osli jo ; 4) mir veki. Kaj Je pravi pravo pokoro delati? Pravo pokoro delati fe pravi k’ Bogu fe poverniti , od kteriga frno fe s’ greham odver- nili, Tvoje grehe zhertiti, jih refnizhno obsha- lovati, fe jih fpovedati, jih nizh vezh ftoriti, in sanje sadoftovati, in dobre dela delati. C S' ktero pergliho naj" je Jesnj poduzhil, de mora gre f/mik vfe to Jioriti, zhe pravo po¬ koro dela? .S’ pergliho od sgubljeniga fina. Kaj je potrebno v ’ sakramentu f. pokore, de Je odpnfhenje grehov sadobi? Potrebno je, l) isprafhevanje vefti; 2 ) sha- lofl ali grevenga nad ftorjenimi grehi, 3) terd- ni fklep pobdljfhanja, 4) zhirta fpoved, 3) sa- doftenje sa greh. Od isprafhevanja vefti. Kaj Je pravi veji isprafhevali? Veft isprafhevati fe. pravi dobro premifli- ti, kaj je zhlovek od fvoje sad nje dobro ftor- jene fpbvedi, ali od tiftiga zhafa, kar je sa- zliel greh fposnovati, grefhil. jdli je isprafhevanje vejil potrebno? Isprafhevanje veki je filno potrebno, ker fe grefhnik bres isprafhevanja vefti fam ne more ne prav fposnati, ne poboljfhati, in ne zhifto fpovedati. 149 Ali je isprafhevanje vejil farno takrat po¬ trebno, kader fe grefhnik A-’ fpovediperpravlja? Ne le takrat, ampak vezhkrat naj fvoje shivl jen je premifhljuje ; pofebno ob nedeljah, prašnikih, po poflufhanji boshje befede, in vfak dan svezher, ker to pomaga ,. de fe zhlo- vek loshej fposna, ponishuje in poboljfha. Ali fi mora grefhnik per isprafhevanji vejii veliko persadeti? Grefhnik fi mora per teni toliko in fhe vezh persadeti, kakor per kakim imenitnim opravilu. Kteri grejhniki Jo dolshni fvojo veji Jhe bolj Jkerbno isprafhevali ? Tiki grefhniki, kteri fo fe flabo fpovedo- vali, fvojo veli malokrat isprafhevali, kteri fvet in njegovo vefelje ljubijo, in kteri imajo veliko pofvetnih fkerbi in smotnjav. Kaj mora zhlovek Jiorili , de bo samogel fvojo veji prav isprafhati? Mora f. Duha na pomozh poklizati, de ga rasfvetli, in njegovo grefh^o ferze omezhi, de grefhnik prav fposna fvoje grebe in febe, kakor ga Bog posna, ki ga bo fodil, kakor je v’ refnizi, ne pa kakor fe fam febi sdi. V kaj mora grefhnik mijliti, preden fe fiarjenih grehov isprafhiije ? Mora premifiili, zhe je fpolnil fvoje per sarin ji fpovedi ftorjene fklepe in obljube, in kar mu je fpovednik sa pokoro naloshii, ali fvetoval koriti, de hi fe loshej greha varoval. 150 V' kaj mora grefhnik Jploh miflili per is- pr afkovanji vejil? t Sploh mora mifliti: 1 ) Zhe je s’ miflimi, s’ sheljami, s’ befedami, s’ djanjam ali s’ sa- mudo dobrih del grefhil. 2 ) Kakofhen greh je ftoril. 3) Kolikokrat je en greh ftoril. 4) V’ okolifhine greha, ktere hudobo ftorjeniga gre¬ ha povikfhujejo ali smanjfhujejo. 5) Kaj je is greha prifhlo, in kaj je k’ grehu perlosh- nolt dalo. 6) Is kteriga namena je grefhil. V' kaj mora grejhnik per ispraJJievanji vejil' pofebej mifliti, de bo fvoje grehe svedil? 1 ) Zhe ni grefhil soper defet boshjih ali pet zerkovnih sapoved. 2 ) Zhe ni kriv eniga ali vezh poglavitnih laftnih ali ptujih, v’ f. Duha ali v’ nebo vpi- jozhih grehov. 3) Zhe ni opufiil del milofti do fvojiga blishnjiga, ali kaj drusiga dobriga, kar je bil dolsban ftoriti. 4> Zhe ni dolshnoft fvojiga flanu v’ ne- mar pufhal. 5) Zhe je ftorjeno krivizo poravnal in popravil, in f’ frojim fovrashnikam fe fpravil. Na kaj mora zhlovek per is p raj!terariji pre- grefhnih m Jel in shelj gledati? Per isprafhevanji hudih mifel mora gle¬ dati, zhe jih je radovoijno imel, in per she- Ijah , zhe je vanje pervolil. Kako fe mora fhtevila grehov isprafhevati? Mora mifliti, kolikokrat je en fmertcn greh ftoril; zhe pofebej fhtevila ne ve, naj 151 pomifli vfaj, kolikokrat ga je v’ mefzu ali v’ ledno ali na dan ftoril. Saka) f e mora Uidi isprafhevali. kaj je is gre¬ ha prijhlo , in kajje k' greha perloshnoji dalo P Sato , ker mora per fp ti vedi rasodeti, zhe je bil blishnji s’ njegovim greham rnozhno ras- shaljen , pofhkodovan ali pohujfhan; she je •a volj o tega sazhel v’ bogabojezhnofti bolj nier- sel in sanikern perhajati. Ravno tako mora tudi per fpovedi povedali, kaj je k’grehu per- loshnoft dalo; zhe je frreflij 1 is flabe navade, ali ker fe perloshnofli*ni ogibal, ali radovolj- no v’ nji oftal. Kako fe isprajlaije veji nad dolshnojimi f vojiga jianii? Zhe pomifli, zhe jo kakor ozhe, gofpo- dar, vikfhi, ali kakor otrok, pofel, podloshen, )• t. d. fvoje dolshnoiii svefto dopolnoval, ali ne. Kdaj je janikernojt v ’ isprajhevanji vejil velik greh P Pofebno takrat je velik greh, kader fe zhlovek v’ nevarnoft poftavi kak fmerten greh posabiti ; to fe sgodi vezhi del per ljudeh, kteri velikokrat fmertno grefhe, in fe malo¬ kdaj fpcvedujejo. Od grevenge, Kaj je gr e ver/ga? Grevenga je gnufenje nad greham , ki jo nar vezhi hudo na fvetu , in ferzhna shaloft, de je Bog rasshaljen, fklenjena f’ ftanovitno 'oljo Boga nizh vezh rasshaliti. 152 Kakof/ma mora grevenga bili? Grevenga mora biti: 1 ) notranja ali fer- zhna, 2 ) zhesnatorna, 3) nar vezhi, zhes vfa- ko drugo shaloft), 4) nad viimi grehi. Kdaj ima grefhnik notranjo ali ferzhno grevengo ? Takrat, kader ni le v’ udih, ampak ga v’ ferzu pezhe, in pokoja nima, de je Boga s’ greham rasshalil, in fe tudi poboljfha. Sakaj mora grevenga Jerzhna shalojt biti? Sato , ker ima tudi 1 greh v’ ferzu fvoj sa- zhetik. Kdaj ima grefhnik zhesnatorno grevengo? Kader ga gnada f. Duha in zhesnatorni urshahi k’ shalovanju omezbe; de sato shaluje, ker je s’ greham Boga, nar vezhiga dobrotnika rasshalil, gnado boshjo sapravil, pravizo do nebef sgubil, in vezhno pogubljenje saflushil. Kdaj ima zhlovek nalorno grevengo ? Takrat, kader is natornih urshahov shalu¬ je, de je s’ greham oframoten in pofhkodo- van, v’ bolesen padel, ali fe mu je kaj drusi- ga, kar koli li she bodi, hudiga sgodilo. — Kralj Antioh je v’ fvojim hudobnim shivljenji nesnano bolesen dobil , de fo ga shiviga zher- vi jedli. Vli fo ga sapudili, nobeden mu ni hotel ftrezhi. Sdaj je obshaloval fvoje pregrefh- no shivljenje, pa ne is ljubesni do Boga, am¬ pak savoljo bolezhin , ki jih je terpel , in je shelel od njih refhen biti. Profil je Boga po- rnozhi, pa je ni dobil. 155 Ali samore grefhnik s ’ s gol natorno grevengo per Bogu odpufhvnje sadobili? Ne more, ker taka grevenga ne pride is ljubesni do Boga, ampak is ljubesni do febe farniga. Bi bila grevenga dobra in sadojii, ko bi zhlovek le salo shaloval, ko je pekla boji? Taka grevenga bi ne bila sadolti, ker bi isvirala le is ftrahu pred peldam, ker fe tak, literi is ftrahu nad greham shaluje, le boji goreti, ne pa grefhiti. Ali ni Jtrah pred peklam grefhniku vender k’ pridu? Tudi tak lirah je grefhniku k’ pridu, ker ga od grefhnih del odvrazhuje, in k’ dobrim napeljuje. Saka j s gol Jtrah prave grevenge v' ferzu grejhnikovim ne napravi? Salo ne, ker volje grefhnikove ne prena- redi. Tak grefhnik ne fovrashi greha is lju¬ besni do pravize, temuzh sato, ker mu je greh fhkodljiv; on sheli, de bi bilo perpufheno, kar ljubi, lter fe pa Itrahovanja poftave boji, greh fovrashi, to de le perrnoran. Njegova volja je fhe hudobna, defiravno fo unanje de¬ la dobre viditi. Saka j mora grefhnik greh Jovrashili? Grefhnik mora greh fovrashi ti is ljubesni do Boga. Kako gref hnik ve, de greli is ljubesni do Boga fovrashi? Is tega, zhe je perpravljen rajfhi vfe sgu- biti, in fe vfim ljudem sameriti, kakor Boga 154 f’ fmertnim greham rasshaliti. Tako je ftoril Egiptovfki Joshef, ker fe je rajfhi ljudem sa- meril, in v’ jezho fhel, kakor de bi bil grefhil. Saka/ je tede/ k ’ pravi grevengi IJubesen do Boga potrebna? Salo, ker le tifti, kteri Boga prav ljubi, samore greh tudi prav fovrashiti in obshalova- ti, in f’ tako grevengo odpufhenje sadobili. Kaj f e hozhe rezhi J’ tem: grevenga mora nar vezhi shalojt biti? t Se hozhe rezhi, de grefhnik mora bolj shalovali, de je Boga r^sshalil, kakor de bi bil nar ljuhfhi rezh na fretu sgubil. Saka j mora bili shalojt nad grehi tako velika? Sato , lser nobena nefrezha ni tako velika, kakor boshje rasshaljenje. sili je lahko tako veliko shalo/i imeti? Teshko je, ker grefhni zhlovek ne fposna sadoili hudobije, ktero ima greh v’ febi. Le pofebna gnada boshja grefhniku pomaga, de hudobijo fvojiga greha fposna, in ga obshalu- je; in te gnade mora Boga ponishno profiti. Po zhitn fposna grefhnik, de ima tako ve¬ liko shalojt? Po tem, zhe vfe fovrashi, kar je pred lju¬ bil, fe s’ veliko nevoljo fpomni vliga velelja , ki ga je v’ grehu vshival, in ima nepremngli- vo voljo rajfhi vfe terpeti, kakor fhe grefhiti, in tako voljo tudi v’ perloshnofli ozhitno in refnizhno pokasbe. Kaj taki kashejo , ki J'voje grehe v' pogovo¬ rih s ’ vefeljam ali s' mersloio perpovedaje/o? Taki kashejo, de nimajo grevenge nad fvo- 155 jimi grehi; sakaj ko bi jo imeli, bi Te Tvojih grehov framovali, in bi jih drusim ne' perpo- vedovali, tem uk h Te pred Bogam ponishali. Kdaj je grevenga nad v Jimi grehi? Takrat, kader grefhnik nad vfimi grehi shaluje, nad velizimi in majhnimi, nad laftni- mi in ptujimi, kterih je on deleshen. Sakaj mora grefhnik nad vfimi grehi sha- lovali? Sato, ker To vfi grehi Bogu soperni, in ga rassbalijo , in ker je Jesuf sa vfak greh terpel. Je lahko nad vjimi Jtorjenimi grehi shalovati? Ni lahko, salo ker ima vfak zhlovek po- Jebno nagnjenje do kakiga greha, kteriga tesh- ho opufti. Tudi je teshko shalovati nad gre- ham, kteri zhloveku dobizhek nefe, ali ga zhaf- no frezhniga Bori. Koliko zhafa mora grefhnik nad fvojimi grehi shalovati? Grefhnik mora do fmerti shalovati, to je, Tvo¬ jo nehvaleshnoft in hudobijo mora smeraj fposnati. Kolikera je zhesnaiorna grevenga ? Zhesnalorna grevenga je dvojna, popolna- ma in nepopolnama. Kaj je popolnama grevenga ? Popolnama grevenga je shalovanje in gnu- fenje nad greham , ker je grefhnik Boga , nar vezhi dobroto, ktero zhes vfe ljubi, rasshalil, sdrusheno f’ terdnim fklepam Boga nizh vezh rasshaliti. Kako fe popolnama grevenga obudi? Tako le : „Moj Bog, vfi moji ftorjeni gre¬ hi fo mi is ferza shal, ker fim tebe, fvojiga 156 preljubesniviga Bogd, tebe vfo fvetoft in nef- konzhno dobroto, Iti te is ferza ljubim, s’ nji¬ mi rasshalil. Terdno fklenem f’ tvojo gnado fvoje shivljenje poboljfhati, in vfe, tudi fmert raji preterpeti, kakor tebe, fvojiga Boga, tebe nefkonzhno fvetoft in dobroto fhe kdaj f’ ka¬ zim greham rasshaliti. Daj mi gnado fpoIuiti ta fvoj fklep ! To te profim po nefkonzhnim saffushenji tvojiga boshjiga t Sina , nafhiga Gor fpoda in Svelizharja, Jesufa Kriftufa.“ Kaj je Jtorili , kader fe hozhe popolnama grevenga obuditi? Takrat moramo: i) Boga gnade profili. 2) t Si k’ ferzu vseli, kdo jetifti, kleriga fmo rasshalili. 3 ) t Se v’ obudovanji te grevenge vezhkrat vaditi. Kdaj je zhlovek dolshan popolnama greven- go nad fvojimi grehi obuditi? l) Kader mifli kak fvet sakrament pre¬ jeti, pa fe v’ ftanu fmertniga greha snajde, in nima perloshnofti fe fpovedati. 2) V’ vfaki fmertni nevarnofti. Kdaj fe mora Jlie fzer popolnama grevenga obudili? Prav dobro je popolnama grevengo vfak dan obuditi, slafti pa preden fe fpat gre. Kaj Jiori popolnama grevenga ? Popolnama grevenga dodeli odpufbenje gre¬ hov tiftim, kteri nimajo perloshnofti, pa ima¬ jo vender terdno voljo, kakor hitro bo mogo- zhc, fe jih fpovedati. Kaj je nepopolnama grevenga ? Nepopolnama grevenga je zhelnatorno sha- 157 lovanje in gnufenje nad greharn, jato ker je greh fam na febi oftuden, ali pa ker sgubo nebef in vezhno terpljenje v’ peklu pernefe, sdrusbeno f’ terdnim fklepam Boga nizh vezh rasshaliti. Kaj mora grefhnik, kteri nepopolnama gre- vengo obudi, fhe dalje Jtoriti? Tak grefhnik mora upati savoljo saflushe- nja Jesufa Kriftufa odpufhenje fvojih grehov dofezhi, in mora sazheti Boga, sazhetnika vfe pravizhnofti in fvojiga opravizhenja, zhes vfe ljubili. Kako Je nepopolnama grevenga obudi? Tako le: „Moj Bog! is zeliga ferza mi je shal, de /im te rasshalil. Refnizhno Hudim in is ferza fovrashim fvoje grehe, nekaj savolj njih gnufobe, nekaj pa tudi, ker tim savolj njih nebefa sgubil in pekel saflushil; in kakor ref greh fovrashim in zhertim, tako ref lju¬ bim od sdaj sa naprej pravizo, in tebe o moj Bog! ki fi ftudeniz in sazhetnik vfe pravize. Upam od tvojiga nefkonzhniga ufmiljenje po saflushenji Jesufa Kriftufa, fvojiga Svelizbarja, dofezhi odpufhenje fvojih grehov, in terdno fklenem s’ tvojo gnado v’ prihodnje vezh ne grefhiti. Kaj fe dofeshe po nepopolnama grevengi? Dofeshe fe v’ fpovedi in f’ fpovedjo od- pufhenje grehov, Ktero grevengo fi mora grefhnik persade- vali obudili? Grefhnik fi mora persadevati, de popolna- ma grevengo obudi. 158 Ali je potrebno , de je s 1 grevengo Uidi upa¬ nje fktenjeno P Potrebno je, cle grefhnik v’ fvoji shalofti v’ Kriftufovo safiushenje , v’ boshjo vligamo- gozhnoh in miloh saupa, de mu bodo grehi odpufheni , ker bi fzer obnemagal in obupal, in bi bil tako pogubljen, kakor juda Ifhkarjot. Od terdniga fklepa ali naprejrsetja. Kaj je f/er dni fklep P Terdni fklep je refnizhna volja, fvoje shiv- Ijenje poboljfhati, in nizh vezh grefhiti. Ali je upati odpufhenje grehov bres terdne volje ne vezh grefhiti? Ni ga upati, sakaj kdor refnizhne volje nima ne vezh grefhiti, ima fhe ljubesen do greha, in Bog mu ne more odpuftiti, ko ima fhe hudobno voljo; Bog greh fovrashi, grefh¬ nik ga fhe ljubi, torej mu ga ne odpufti. K ’ zhimu mora biti perpravljen , kdor ima rejnizhno voljo fe poboljfhati P Tak mora perpravljen biti: 1 ) Vfih grehov in tudi blishnje perlosh- nofti greha fe ogibati. 2 ) Vfakimu nagnje¬ nju v’ greh fe udavi ti, in fi vfe potrebne po- mpzhi v’ prid oberniti. 5) Ptuje blago pover- niti, s’ greham horjeno pohujfhanje poravnati, in blishnjimu na zhafli ali na blagu ali driv gej horjeno fhkodo popravili. 4) Vfim fo- vrashnikam in rasshalnikam is ferza odpuftili- 5) Vfe dolshnofti fvojiga kanu na tanko fpol- novati. 159 Kaj mora grefhnik Jiorili, de bo terden fklep Je poboljfhati sadobil? 1) Verno molili, in ufmiljeniga Ozheta fkos Jesufa Kriftufa gnade profili, ker je vfa smoshnoft le od Boga. 2) Pogofto premifhljevati fmert, fodbo, vezhnoft in Jesufovo ierpljenje. 5 ) Vezhkrat ponoviti ferzhno voljo ne vezh grefhiti. Od fpoveai. Kaj je fpoved? t Spoved je sgrevano in ponishno obtosbe- nje fvojih ftorjenib grehov pred mafhnikam k’ fpovedvanju pooblaftcnim, salo de bi odveso od njega prejeli. Ali je potrebno . de fe grefhnik per J'pove¬ di fvojih grehov f ponishnim in shalojinim Jerzam obtoshi ? 1 To je potrebno, drugazbi bi fpoved do¬ bra ne bila. Kakofhna mora fpoved bili? t Spoved mora bili: l) ponishna, 2) žela, 5 ) zhifta, refnizhna bres hindvfhine. Kdaj je fpoved ponishna? 4 Spoved je ponishna, kader fe grefhnik vef sgrevan in oframolen fvojih grehov obto¬ shi, vfe nepotrebne .isgovore na Hrani pufti, m fe fodbi fpovednika podvershe. IGO Kdaj je fpoved žela ? ( Spoved je žela, kader fe grekhnifi vfih krojih khe ne kpovedanih grehov pred kpoved- nikam na tanko, odkrilokerzhno in bres hinav- khine tako obtoshi, kakor ke po kkerbnim is- prakhevanji vehi kriviga kposna'. Kdaj je [poved zhijia, odkritofer zlina in bres hindvfhine? Takrat, kader 1) grekhnik khtevilo vfih fmertnih grehov bres samolzhanja, in tudi o- kolfhine, ktere greh sa fposnanje vezhi flore, ali pa njegovo Torto kpremene, na tanko raso- dene. Vender pa ne fme ljudi, k’ kterimi je grefhil, nikoli imenovati, in fe mora varova¬ ti, de kaj ne pove, kar bi bilo pokhtenju blishnjiga nakproti. 2) Kader tifto', kar od krojih grehov do terdniga ve, tudi do terdniga rasodene; od ti- fliga pa, kar ne ve do terdniga, pove, de ne ve do terdniga. Ali jmemo fvoj e grehe povikfhevali, de bi fe bolj ponishali? Nekmemo, temuzh jih tako povedati, ka¬ kor fo kami na kebi, ker bi taka ponishnoft bila hinavkka. Ali velja f poved, kader grefhnik is Jtrahu ali is framoshljivojii per Jpovedi kak fmerten greh samolzhi? Takrat njegova kpoved ne velja le nizh < temuzh takrat khe nov fmerten greh flori, f kterim sakramentu pokore veliko nezhafl flori- -■ ■ ' ' , I 161 fih ed- av- is- in fih o- e, 0- i e a- 1“ lo 1- Kaj mora grej/mik Jtoriti. kteri je per J'po¬ vedi ‘ kak fmerten greh nnlafli , ali pa is gre- fhne sanikernojii samolzhal ? Tak grefhnik ni le dolshan samolzharii- ga greha fe fpovedali, temiizh fe inora tudi obtoshiti: 1) V’ koliko fpdvedihje ta greh samolzhal. 2 ) Mora vfe fpovedi, ktere je po samol- zhanim grehu opravil, in v’kterih fe je fniert- nih grehov obtoshil, popolnatna ponoviti. 5) t Se mora fpovedali, ako je v’ takim ftanu prefveti sakrament refhnjiga Telefa pre¬ jel, kolikokrat je to bilo, in zhe fe je tudi o - velikonozhnim zhafu »godilo. 4) Mora povedati, zhe je tudi druge fve- te sakramente v’ tem ftanu prejel. Kaj mora grefhnik Jlorili. /deri je fmerlen greh ali is neredno/ti ali is posabljivojti sa- tnolzhal? Tak grefhnik mora per pervi fpovedi sa- molzhani greh povedati, zhe ga kmalo po fpo- vedi in fhe pred f. obhajilam vezli ne more povedati. sJli Je nam je treba per fpovedi framova- ti ali bali? Ni fe nam treba per fpovedi ne framova- ti, ne bati: l) Ker naf ni bilo fram pred Bogam, kteri vfe vidi, grefiiiti , in fe nifmo bali od njega vekomaj pogubljeni biti. / 2 ) Ker je bolje fvoje grehe na fkrivnim pred fpovednikam rasodeli. kakor pa s’ nepo- kojno veftjd shiveti, nefrezhno umreti, in fod- 11 162 ni dan savoljo lega pred vfim fvetam v’ fra- moto priti. 3) Ker tudi fpovednik ve sa fvoje flabo- fli, in mora savoljo tega do grefhnika ufmi- Ijen biti. 4) Ker je fpovednik pod fmertnim gre- liam in pod ojftrimi zhafnimi in vezhnimi fhtra- fengami dolshan molzhati. Kako naj gref/mik per fpovedi govori? Vfelej raslozhno, in kolikor je mogozhe, f’ fpodobnimi befedami, in tako de ga bodo fam fpovednik, ne pa drugi ljudje flifhali. sili fmo Je dolshni tudi malih ali odpnflli- vih grehov f povedati? Nifmo fe jih ravno dolshni; vender je to prav dobro, in vfakimu fe fvetuje, ker fe lah¬ ko sgodi, de grefhnik ne ve, zhe je velik ali majhen gjreh. Ali je treba vezhkrat k’ fpovedi ili? Vezhkrat je treba k’ fpovedi iti. 1) Salo ker fe vezhkrat grefhi, in ker je nevarno odlafhati fpravo s’ Bogom. 2 ) Ker pogoltna fpoved zhloveka varuje nevarnolti in porloshnolti greha, in dufho v’ gnadi poterdi. 5) Ker pogoltna fpoved veliko perpomo- re, de je veli smiraj bolj zhifta in obzhutna. Ali je prav, zhe grefhnik drusim pove, ka¬ ko ga fpovednik per fpovedi vodi? Ni prav, in vezhkrat je fhe fhkodljivo. V' klerijiaroftijo olrozi dolshni kifpovedi ih? Otrozi fo dolshni k’ fpovedi iti, kader fe 163 pameti savedo, in sazhno dobro od hudiga rasiozhiti. Kaj Je mora Jlorili , preden Je kdo sazhne fvojih grehov fpovedovati? Preden fe sazhne fpovedovati, mora po¬ klekniti, f. krish ftoriti, in rezhi fpovedniku : „Jih profim, duhovni ozhe, f. shegen, de fe bom mogel prav in zhifto fvojih grehov fpo- vedati.“ Kaj mora Jioriti potem , ho shegen od Spo¬ vednika prejme ? Potem fe moli , zhe je zhaf in perlosh- noft, ozhitna fpoved, in fzer tako le: „Jeft ubogi grefhnik, fe fpovem Bogu vfigamogozlinimu, Marii njegovi pre.zhifti ma¬ teri, vtim ljubim fvetnikam, in njim boshjimu nameftniku, de fim od fvoje sadnje fpdvedi, ktero fim (p o ve j kdaj fi bil sad n j izb p er fpovedi) ftoril, velikrat in mozhno grefbil s’ tniflijo, s’ befedo, s’ djanjam in samudo dobriga, sladi pa fe obtoshim, de fim,“ — (tukej fe f p o v e j fvojih grehov tako, kakor fe je pred uzhilo, in kakor fe pred Bogam kriviga fposnafh.) Kako fe fpoved f klene? .Spoved fe tako fklene: Ti in vfi moji drugi grehi, ki jih vem in ne vem, ki fini jih fam ftoril, ali fim kriv bil, de fo jih drugi ftorili, fo mi is ferza shal, ker fim s’ njimi Boga, nar vezhi in vfe ljubesni vredno dobroto, rasshalil. Terdno f k le¬ nem nizh vezli ne grefhiti , in vfi h perlosh- noft v’ greh fe varovali. Profim jih, duhovni 11 * 164 ozhe, sa svelizhanfko pokoro in odv r eso fvojili grehov, zhe fini je vreden. Je velika dobrota J\ odvesa P t Sveta odvesa je velika dobrota, Ker s’njo grefhnik, zhe je refnizhno sgrevan , sadobi od- pufhenje grehov in vezhnih fhtrafeng, pofve- zhujozho gnado boshjo, in pravizo do nebefh- kiga* kraljeftva. Ali samore grefhnik odveso Jvojih grehov po vrednim s a 1 1 u s h i l i ? To je nemogozhe, ker take velike gnade nihzhe ni popolnama vreden, terniizh (pokor¬ ni grefhnik jo le po milobi boshji sadobi. Ima f povednih oblaji kader koli liozhe , grejh- nika od grehov odvesati? ^Spovednik ima refnizhno oblaft od Jesu- fa Krifhifa grefhnika od grehov odvesati , zhe je refnizhno sgrevan j zhe pa ni sgrevan, in pokore ne dela . ni f. odvese vreden. Kaj naj grefhnik Jiori, kader je J. odveso sa- dobil P Boga' naj sahvali sa to pofebno milob, kle re ni vreden. Kaj naj grefhnik Jiori, kader ni odvesan bili Naj fpovedhika ne nadleshuje, ker bi to bila prevsetnob, temuzh naj fe ponisha, n«! fvojo nevrednoft fposna, nad njo shaluje , naj Boga gnade prdfi, in naj fkerbi fvoje shivlje- nje poboljfhati, ker bo le tako milob: dofegel Kaj naj Jiori grefhnik po fpovediP Naj premifli nauke, ki mu jih je fpoved- nik dal, naj Boga gnade prod, de bi jih sa- 1G5 mogel fpolnovati, in naj fklerie febe pokorili, in po nauku in .sgledu Jesufovim shiveti. Od sadoftenja ali naloshene pokore. Ali ima v fak zhlovek dolshnoji fe pokorili? Vfak zhlovek ima dolshnoft fe pokoriti, ali pokoro delati po fvoji mozhi. Sakaj fo hedolshni dolshni fe pokorili? Salo, de bi ne grelhili in gnade boshje ne sgubili. Sakaj grefhniki? Salo, de bi gnado fpreobernjenja od u- fmiljeniga Boga sadobili. Sakaj Jpreobern/eni grefhniki? Sato, de fe v’ greh ne povernejo. Kaj je fialoshena'pokora , ktera je k ’ sakra- mentu f. pokore potrebna? Je opravljanje tiftih del , ktere fpovednik grefhniku savoljo fpovedanih grehov v’ poko¬ ro naloshi. Sakaj fe grefhniku pokorila nakladajo? Sato i) de Bogu sa nezhaft, ktera mu je bila s’ grehom florjena, nekoliko sadofti. 2 ) De f’ pokoro greh fam nad feboj fhtro¬ blje, in hudo, kar je s’ greham ftoril-, porav¬ na, kolikor je mogozhe. 3} De fo mu saflushene zhafne fbtrafen- ge odpufbene. 4) De je grefhnik v’ perhodnje bolj vam, 111 vezh tako lahko ne grefhi. 166 vili je v ’ zlilovekovi mozhi pravizi boshji sa- dojtili? Zhlovek ne more is fvoje mozhi rassha- ljenimu Bogu nikakor sadoditi, ker zbloveko- va sadoditev ne more nikoli rasshaljenju ne- fkonzhniga boshjiga velizhadva enaka biti. Po¬ korila , ktere mafhnik per fpovedi, ali pa gre- fhnik fam febi radovoljno naloshi, sadobe fvo- jo ženo le od nefkonzhniga saflushenja Jesufa Kridufa. Je sadojienje potreben del sakramenla pokore ? Tako potreben je, de bres sadodenje sa- krament pokore ni zel, sunaj zhe je ni bilo mogozhe opraviti. S a ktere grehe moramo sadojtovati? Sa vfe, ki fmo jih ftorili, ker s’ vfakiffi greham Boga rasshalimo. Ktere pokorila Je v , sakramentn pokore na¬ kladajo ? Molitev, pod, ubogajme dajati, in tudi fhe druge pokorila fe grefhniku po velikofti in okolfhinah grehov v’ pokoro nakladajo. Kako fe mora naloshena pokora opravljali ? 1) S’ ponishnim ferzam, 2) s vedo, tako, kakor je bila naloshena, in 3 ) bres odlafha- nja, kakor hitro je mogozhe. Alije mogozhe in potrebno Bogu tudi s ’ dru- simi pokorili s raven naloshenih sadojtovati? Mogozhe in treba je salo: 1) Ker fpovednik savoljo nafhe flabofti in savoljo drusih pravizhnih isgovorov ne na¬ loshi vlelej grebarn prav permerjene pokore, in tedej grefhniku fhe marlikaj odane pokoriti- 167 2) Ker moramo po Jesufovi sapovedi vre¬ den fad pokore florili. Ali nam nadloge k ’ pokorjen j a pomagajo? Vfe, kar grefhnika hudiga obifhe, bole- sen, lakota, pomankanje, krivo obdolshenje, in vfe, kar v’ fvojim ftanu radovoljno terpi , in v’ duhu pokore prenefe ; in polebno tifto, kar fi je s’ greham fam hudiga napravil, in v’ zhimur saflusheno flitralengo fposna, mu k’ pokorjenju in sa,dollenju pomaga. Ali je flte kaj drusiga ,J' zhimur Je sa zliajne fhlrajenge sadojii? Odpullki fo tudi pomozh, de fe sa zliafne fhlrafenge sadolti. Perftavik od odpuftkov. Kaj Jo odpujtki? Odpullki fo odpufhenje zhafnih fhtrafeng, liter e bi mi po odpufhenim dolgu grehov v’ leni shivljenji ali pa po fmerti imeli terpeti. Kaj morajo katoljhki krijtjani od odpuftkov verovati? 1) De je prava zerkev od Jesufa Kriftu- fa oblall prejela odpullke deliti. 2) De je prav dobro sa naf od zerkve dodeljene odpullke sadobiti. Kdo ima v' pravizerkvi ohlaji bdpuftke deliti ? Rimfki papesh fam ima oblaft po vfi zer- kvi odpullke deliti; fhkofje pa le v’ fvojih fhko- lijali, pa vender jio poltavah od zerkve danih. 168 Kolikeri Jo odpujiki? Dvojni: nekteri fo popolnama odpuftki, nekteri pa nepopolnama. Kaj je popolnama odpajiik ? Popolnama odpuftik je odpufhenje vfih zhaf- nik fhtrafeng, ktere je grefhnik saflushil. Kaj Jo nepopolnama odpujiki P Nepopolnama odpuftki fo tifti, f’ kterimi nifo vfe zhaftie fhtrafenge odpufhene, ampak le kak del fhtrafeng. Takfhni fo odpuftki fhlir- defel dni, eniga ali vezli let. Na kaj Jo odpujiki vlerjeni? Odpuftki fo vterjeni na nefkonzhno saflu- shenje Jesufa Kriftufa, in na profhnjo fvetnikor. vili naf zerkev s' odpujiki ne odveshe od dolshnojti sa grehe Je pokorili? Zerkev naf ne odveshe do konza od dolsh- riofti sa grehe fe pokoriti, ona hozhe le: 1) Duha pokore v’ naf obuditi in trud plazhati, f’ kterim pokorila opravljamo. 2) Nafhi flabofti in nesrnoshnofti na po- mozh priti, ktera nam vzhali ne perpufti Bo¬ gu tako sadoftiti, kakor fmo dolshni. Kaj je fhe potrebno k ’ sadobljenju odpnjikov? 1) De je zhlovek v’ gnadi boshji, de fe zhifto fpove, in f. obhajilo vredno prejme. 2) De k’ sadobljenju odpuftka sapoveda- ne pokorila opravi, in fe fam potlej greha fkerbno varuje. in brurnno shivi. Ali pomagajo odpujiki Uidi dufham v ’ vizah? Odpuftki tudi dufham v’ vizah pomagajo kakor profil n ja per Bogu , kader fo is lega na¬ mena dodeljeni 3 tedej pa morajo shivi od zor 169 l De Boga gnade profita , de bi mogla v’ tem kanu prav shiveti. 4) De Te v’ boshjim tirahu in f’ zhifio vefljo v’ ta lian podaka, de fe tedej popred fpoveka in f. obhajilo prejmeta. 5) De ka v’ kerfhanfkim nauku dobro poduzhena, de snata po kerfhanfko shiveti, in tvoje otroke lepo uzhiti. Saka/ morata shenin in nevejta pred okli- zana biti , preden fe porozhitd , Salo, de le sadershki svedo, zhe jih je kaj ; satorej je vfak, kteri sadershik ve, dol- shan ga gofpodu fajniafhtru rasodeti. Kdo ima oblaji porozhevati? Fajmafhtri imajo oblak pred dvema pri- zharna porozhevali, ali pa drugi duhovni f’ fajmafhtrovim pooblakenjam. Klere najprotne dolshnojti imata rtiosh in siiena P 1) De mirno in po kerfhanfko med Te¬ boj shivita, 2 ) De mosh fvojo sheno kakor fvoje Iaft- no telo ljubi, jo sbivi, varuje, in ji sgled v’ lepih zhednokih daje; shena pa, de je mosbu v’ pravizhnih in fpodobnih rezheb pokorna. 3) De fe v’nadlogah ne sapuliita, temuzh de svetlo do fmerti fkupej oftaneta. 175 Saka j mora m osli fvojo sheno ljubiti? Mosh mora sheno ljubiti, ker Bog tako sapove. Sakaj morajo shene moškem pokorne biti? Piavno salo , ker Bog tako sapove. „Shene naj bodo fvojim moshem pokorne kakor Go- fpodu ; sakaj mosh je glava shene, kakor je Krifluf glava zerkve.“ Vdere dolshnojii imajo sakonfki do J'v o jih otrok ? Dolshnofti sakonfkih do otrok fo, de jih po kerfhanfko rede, sa njih zhafno in vezimo shivljenje fkerbe, in nizh ne flore, kar hi du- fhi ali telelii njih otrok utegnilo fhkodovati. PETI DEL. Od kerfhanflte pravize. Ali je k ’ svelizhan/u sadojti, de krifijan le veruje kar je Jesujj uzhi'1, in mati kaloljhka zerkev verovati ukasuje ? IVi sadofli, on mora tudi is ljubesni in po- l Tak kriftjan rad boshjo beledo pollu- fha, ne is navade, ampak is ferahne shelje, de bi fposnal in flori! , kar je Bogu dopadlivi- ga; torej jo dobro v’ ferzu obrani. 2 ) Od b osli j ih rezhi rad in velel govori. 3) t Se tudi per drusih sa boshjo zhaft poshene. 4) V’ molitvi tolashbe in mozhi ifhe, torej rad moli. 5) Vefelje fveta in prasni pogovori fo mu soperni, torej je le rad med brumnimi. 6) Vlako dobro delo ga veleli; sato fker- bi , kako bi sa mogel prav veliko dobriga fto- riti, vfak greh zdierti, in ga odverne, kjer in kakor ga po refnizi odverniti samore. Klere dolshnojti je JesuJ Krijta/ pojebno perporozhil? Lete: l) Nar prej boshjiga kraljeftva in njegove pravize ifkati. 2 ) 4 Sam febe sata- jevati. 3) t Svoj krish noflti. 4) Sa Kriftu- fam hoditi. 5) Hrotak in ponishen biti. 6) (Sovrashnike ljubiti, jim dobro ftoriti, kteri naf fovrashijo; moliti sa-nje, kteri naf shalijo in preganjajo. Kaj Je pravi boshjiga kraljejiva in njego¬ ve pravize ifkati? t Se pravi: Jesufov nauk smerej bolj fpos- navati, po njem na tanko shiveti, in tako bosb- je ljubesni, gnade in vezhniga svclizhanja Te Vredniga delali. 198 Kaj je pravi fant jebe satajevaii? t Se pravi: fvoje grefhno nagnjenje salira- ti , hudo opuftiti, zhe nam fhe toliko dobizh- ka in vefelja obeta, in dobro ftorili, zhe nam je fhe tako sopemo. Je salajevanje famiga febe vfakterimu po¬ trebno ? Vfakimu zhloveku , naj bo pravizhen, grefhnik, ali fpokornik, je potrebno. Sakaj pravizhnimu ? Sato, ker nagnjenje k’ hudimu smerej tu¬ di v’ pravizhnim oltane, ktero zhedalje mozh- nejfhi perhaja, zhe fe mu ne uftavlja , in nar fvetejfhiga zhloveka v’ velik greh sapelje. Sha- loften sgled k’ polerjenju te refnize fo nam 4 Savl , David , 4 SalonVon , Judesh Ifhkarjot. Sakaj grej!miku? Salo, de bi od Boga gnado sadobil fe fpre- oberniti; bres satajevanja famiga febe namrezh fvojiga shivljenja fpreoberniti ne more. Sakaj fpokorniku ? De gnado boshjo ohrani. Kaj je fvoj krish nojiti? 4 Svoj krish nohti je bolesen , ubofhlvo, nefrezho in vfako sopernoft voljno in Ilanovit- no lerpeti. j'o krishi kriftjanam k’’ pridu? 4 So k’ velikimu pridu, zhe jih voljno ter- pimb , ker : 1) Bogu sa fvoje grehe sadoftiijemo. 2) Brumnifhi, pravizhnifhi in Bogu do- padlivfhi perhajamo. 3 ) 4 Si vezhi krono v’ nebehh fliishimo. 199 Kaj Je pravi: sa Krijtijam hodili? t Se pravi: po njegovim sgledu shiveti; to je, vfe nafhe mifli , shelje , befede in djarijc morajo Jesufovim enake kiti. Kako naj Jesaj Kri/tuj krotkojt in ponish- noji uzhi? S’ befedo in djanjam, ker pravi: ,,Uzhite fe od mene, sakaj jeft fini krotek in is ferza ponishen.“ Sakaj J/no dolshnr fovrashnike ljubiti? 1 ) Ker fo riafhi fovrashniki ravno tako otrozi boshji, po podobi boshji Itvarjeni, od Jesufa odrefheni, in namenjeni sa nebefa, ka¬ kor mi. 2 ) Ker Jesuf sapove fovrashnike ljubiti , in jim is ferza odpufiiti, kar je tudi fam flori!. 3) De odpufbenje fvojih grehov od Boga sadobimo. Kriftuf naf to she v’ Ozhenafhu u- zhi, ker molimo po njegovi sapovedi: ,. Odpilili nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpiifhamo Tvojim dolshnikam. 44 4) De fo nafhe druge dobre dela Bogu dopadljive; sakaj tako dolgo, dokler fovrashni- kov ne ljubimo, tudi nafhe dobre dela Bogu dopalti ne morejo. 5) De nebefhkiga Ozlieta pofnemamo , kte- ri pulti fvoje fonze fijati .hudobnim in d libri m, in desh pofhilja pravizhnim in krivizhnim. Kaj gre fhe h' kerjhartfki pr avizi ? Id’ kerfhanfki pravizi gre fhe tiftih ofern prelepih zhednofl. ktere je Kriftuf v’ fvoji pri¬ digi na gori uzhil, in savoljo klerih je tille, 200 kteri jih imajo, frezhne imenoval, in ktere fe ravno salo svelizhanfke zhednofli imenujejo. Ktere fo te svelizhanfke zhednofti? Te le: 1) Blagor ubogim v’ duhu, ker njih je nebefhko kraljeftvo. 2) Blagor krotkim, ker semljo bodo po- fedli. 3 ) Blagor shaloftnim, ker potolasheni bodo. 4 ) Blagor jim, kteri fo lazhni in shejni pravize, ker nafiteni bodo. 5 ) Blagor ufmiljenim, ker ufmiljenje bo¬ do dofegli. 6) Blagor jim, kteri fe zhiftiga ferza, ker Boga bodo gledali, 7) Blagor mirnim, ker otrozi boshji bo¬ do imenovani. d) Blagor jim, kteri savolj pravize pre¬ ganjanje terpe, ker njih je nebefhko kraljeftvo. Kteri fo ubogi u’ duhu? Ubogi v’ duhu fo: l) tifti, kteri fo ref uboshni, in kteri fvoje ubofhtvo s’ voljo pre- nafhajo , in obogateti ne shele. Ubogi v’ duhu fo pa: 2) tudi lahko bo¬ gati in premoshni, kteri na tifto , kar imajo, fvojiga ferza ne navesujejo, in kteri fo savo- Ijo Boga vfe fvoje blago sgubiti perpra'vljeni , sn ga ravno sato febi in drusim v’ svelizhanje obrazhajo. Taki ubogi v’ duhu, defiravno bo¬ gati, fo bili: Jobp Abraham, kralj David, apoftelni in pervi kriftjarii j ki fo fe savoljo Kriltufove vere vfimu bogallvu odpovedali. 201 Kleri fe imenujejo krotki? Tifti, kteri Te, zhe jih kdo shali, ne ras- Terde, in hudiga T’ hudim ne vrazhujejo , te- muzh vTe voljno preterpe, in v’ miru Tvoje dufhe oftanejo. Ali je krotkoft krifijanu potrebna ? Krotkoft je krifijanu potrebna, salo ker ga malopridni, neukretni in fvojoglavni ljudje vezhkrat shalijo, in ker vezhkrat med takimi shiveti mora. Sakaj iedej Kriftnf krotke frezhne imenuje? Salo, ko fo v’ refnizi frezhni, ker njih Terze 1 ) nobeniga taziga nepokoja nima, kte- riga jesen zhlovek obzhuli. 2 ) Ker to malo, kar imajo, v’ lepim miru vshivajo. 3) Ker bodo Gofpodove dobrote v’ de- sheli shivih (v’ nebelih) vidili. Klere skaloJine KriJtuJ frezhne imenuje? 1) Tifle, kteri nad Tvojimi ne le Tmerni- mi, ampak tudi majhnimi grehi shalujejo. 2 ) Kteri To savoljo Tvojih s’ grehi pomno- shenih hudih nagnjenj shaloflni. 3) Kteri savoljo pomanklivofli per Tvojih dobrih delih shalujejo, ker jih niTo vTelej is zhifte ljubesni do Boga dopernaThali. 4) Kleri savoljo velizih TkuThnjav in pre- greThnih nevarnoll, ki Te v’ njih snajdejo, sdi- hujejo, in she vfi po nebelih hrepene. 5) Kteri nad grehi drusih shalujejo. Kleri fe imenujejo lazhni in shejni pr avize? Tifti, kteri po reTnizah in po bogaboje- zhim shivljenji ravno tako hrepene, kakor 202 lazhni po jedi in shejni po pijazhi hrepene. Taki, defiravno fo pravizhni, ti persadevajo, de bi fhe pravizhnifhi bili, in njih persade- vanje ni saftonj, ker sadobe, kar shele. Kdaj je krijtjan nfmiljen ? Takrat, kader Tvojima blishnjima v’ dufh- nih in telefnih potrebah pomaga. To fe sgo- di , zhe blishnjima kaj k’ brumnofti perpomo- re, zhe pohujfhanje bdvrazha, zhe nevedniga poduzbi, zhe mu kak dober fvet da, in ga k’ dobrimu opominja. Ptavno tako tudi na teletu, zhe ga nefrezhe varuje, in mu k’ frezhi pomaga. Koma je krijtjdn nj'miljenje fhasali dolshdn ? Vfakimu zhloveku bres raslozhka, kakor je tudi nebefhki Ozhe do vfih, do dobrih in hudobnih , ufmiljen. Ktere imenuje Krijtaf zhijtiga ferza? 1'il’te, kteri nifo le v’ fvojim sunanjim sadershanji zhifti , ampak tudi v’ fvojih miflih in sheljah. Taki she na tern fvetu Boga bolj fposnajo, in v’ nebelih ga bodo vekomaj od . oblizhja do oblizhja gledali in vshivali. Ktere imenuje KriJiuf mirne P T ihe, kteri blishnjimu radi odjenjajo, in fe s’ njim fpravijo, in tudi raji krivizo terpe, kakor de bi jo delali. Kolheri /e prani mir? Pravi mir je trojin : mir s’ Bogam, f’ te¬ boj in f’ tvojim blishnjim. Kdaj ima zh/ovek mir s ’ Bogam? Takrat, kader po njegovi fveti volji, to je po njegovih f. sapovedih shivi 5 sakaj greh mir med Bogam in zhlovekam vfelej rasderc. 205 Kdaj je zhlovek v ’ miru fam f' fehoj ? Takrat, kader je njegova veft mirna, in mu nizh hudiga ne ozhita. Kdaj ima zhlovek mir s' blishnjim ? Kader s’ njim prijasno, sloshno shivi, in fe ne prepira, temuzh njegove flabofti s’ lju- besnijo prenefe. Kaj mora krijtjdn Jtorili, de v' miru blishnjim shivi? Mora vfe opuftiti, kar ljubesen do blish- njiga smanjfhuje, in vfe ftoriti, kar ljubesen do blishnjiga ohrani. Kdaj je mir goljuf en ? Takrat, kader zhlovek fvojimu poshelenju m fvojimu nagnjenju pervoli, in fvojo veft ta¬ ko sadufhi, de v’ nji nobeniga vefelja ne zhuti. Kaj fe pravi savoljo pravize preganjan bili? To fe pravi: savoljo Boga, savoljo njego¬ vih fvetih refniz, ali savoljo bogabojezhiga shiv- ljenja kake sopernofti preftati. Od dohrih del in njih saflushenja. . Kaj je dobro delo krijtjana ? Je tako djaoje, ktero je Bogu prijetno, in ktero zhloveku v’ svelizhanje flusbi. u4li fo dobre dela k? svelizhanju potrebne? Potrebne fo: 1) salo, ker je zhlovek she sa tega voljo ftvarjen, de bi s’ dobrimi deli Bo- gii flushil, in fe s’ njimi nebef vredniga ftoril. 2) Ker je vera bres dobrih del ravno ta¬ ko mertva, kakor truplo bres dufhe. 204 Samore zhlovek is Jv oj'e lajine mo z hi dobre dela delati ? Dobrih del, kakorfhne fo k’ svelizhanju potrebne, in per Bogu saflushenja vredne, zhlo¬ vek is fvoje Jatine rnozhi ne more delati, le- muzh le s’ gnado boshjo. Kako Je morajo dobre dela opravljati? l) V’ tlanu gnade boshje, 2 ) radovoljno, 3) ne is natornih in nezhimernih nagibkov, potlavim, ne savoljo zhlovefhke hvale ali sa- voljo kakiga zhafniga dobizhka, ampak le sa¬ voljo Boga. Ktere Jo nar imenitni f hi dobre dela? Nar imenitnifhi dobre dela fo: molitev, poti in ubogajme dajati. Kaj sapopade v ’ Jebi molitev ? Molitev v’ febi sapopade vfe bogabojezhe p.remifhljevanje, vfak dober fklep, vfaho lepo djanje, ki je Bogu k’ zhatli, in s’ befedo vfe, kar fe savoljo Boga flori. Kaj sapopade n’ Jebi poji? Poti ne sapopade le farno tega, de ti zhlo¬ vek po sapovedi katolfhke zerkve ob sapove- danih poftnih dneh v’ jedi in pija'zhi kaj per- terga, temuzh sapopade vfe, kar zhlovek fvg- jimu poshelenju nafproti flori. Poti je, zhe zhlovek fvoje hudo nagnjenje kroti, fvoje po- zhutke satira, ti martikako pofvetno dopufheno vefelje odrezhe, in druge take fpokorne dela dopernafha. Kaj je ubogajme dajati ? Vfaka dobrota, ktera fe blishnjimu ali na truplu ali na dufhi fkashe. 205 sili je ubogajme dajati sapovedano, ali je le fvelovano ? Ubogajme dajali je sapovedano, torej dolsh- noft : 1) Ker nam to Bog she v’ ftarim in tudi v’ novim teftamentu veleva. „ t Sin, ne odteg¬ ni mu daru, in ne odverni fvojih ozlii od u- bosiga; ne sanizhuj lazhniga, in ne rasshali ubosiga v’ njegovi potrebi; ne shali revniga ferza, in potrebnimu ne odlafhaj daru da ti-* 4 „Dajte ubogajme od tiftiga , kar imate.“ 2 ) Ker fmo blishnjiga tako kakor farni fc lju¬ biti dolshni, ljubesen pa fe mora v’ djanji fkasati. 5) Ker Kriftuf tiftirn, kteri ubogajme ne dajejo, vezhno gorje shuga rekozh : ,,Poberite fe prekleti v’ vezhni ogenj , kteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen. Sakaj la- zhen (im bil, in me nifte na fi ti li; shejin fim bil, in. me nifte napojili; ptuj fim bil, in me nifte pod ftreho vseli; nag fim bil, in me ni¬ fte oblekli, i. t. d. 4) Is hvaleshnofti do Boga, klero nar bolj f’ tem fkashemo, zhe fmo tako, kakor je on nam dober, tudi mi drusim njegovim otro- kam dobri. VTe, kar revnim ftorimo, je po befedah Jesufa famiga ravno tako kakor de bi bili njemu ftdrili. sili fo le bogati ubogajme dajati dolshni? Vfak je ubogajme dajati dolshan, kolikor uterpi. sili je ubogajme dajati zhloveku k' velikima pridu ? K’ velikimu pridu mu je; sakaj zhe ubo- 206 gajme daje, sadobi odpufhenje grehov, gnado boshjo in vezhno shivljenje. Kako fe mora ubogajme dajaliP Ubogajmo fe mora dajati: i.) Is ljubesni; 2) od fvojiga premoshenja; 3 ) s’vefeljam , bres godernjanja in ozhitanja ; 4) ne savoljo hvale ali savoljo kakiga drusiga zhafniga dobizhka; 5 ) po pameti, to je, de je potrebam ubosiga permerjeno. Ktere fo telejne dela njmiljenja? Te le: i) Lazhne nalititi: 2) shejne na pojiti; 3 ) popotnike fprejemali 4 ) nage oble- zhi, 5 ) bolnike obifkati; 6) jetnike ref hrti; 7) merlizhe pokopavati. sili je sadojti, zhe Je bolniki le obifhejo? To fhe ni sadofti, temuzh bolnike je tre¬ ba tolashiti, in k’ voljnimu terpljenju opornin- jevati, de naj fe v’ boshjo volio vdajo, in fvo- je teshave v’ duhu pokore prenafhajo. Per bol¬ nikih fe je varovati pofvetnih' pogovorov in vli- ga, kar bolnika od Boga odvrazha. Ali je merlizhe pokopavati dobro delo ? Dobro delo je, zhe fe is prave kerfhanfke ljubesni sgodi. Kaj mora krijijdn Jioriti , kader merlviga k ’ grobu J'premija ? Mora sa njegovo dufho moliti, in sraven tudi v’ fvojo fmert in v’ nesnano uro miflili, ktera bo tudi njega is fveta vsela, salo de ga ne bo neperpravljeniga nafhla. Ali je sadojti le sa truplo blishnjiga fkerbeli? To fhe ni sadofti, temuzh fh« bolj kakor sa truplo fe mora tudi sa njegovo dufho fkeri»£ti. 207 Ktere fo duhovne dela ujmiljenja ? l) Grekhnike fvariti ; 2 ) nevedne uzhiti; , 3 ) jim prav kvetovali, kteri dvomijo ali zvibla- jo; 4) shaloftne tolashiti; '5) krivizo voljno ter- peti; 6 ) jim is kerza odpuktiti, kteri naf sha- lijo: 7 ) sa shive in mertve Boga profiti. Ali je grefhnike fvariti dobro delo? To je prav dobro delo , ker Te f’ tem blishnji vezhkrat f’ pota pogubljenja na pot svelizhanja perpelje. Kako mora krijtjdn Jvojiga blishnjigaf variti? ( Svarili ga mora vfelej s’ ljubesnijo in krot- koftjo, o pravim zhafu in na pravim kraji, in mora tddi po kvarjenji s’ njim prijasen bili. Tako je Natan Davida. Elija Judovkko ljudftvo, Janes kerflnik Herodesha, f. t Shtef^n Jude (Varil. Kako fe pa mora Jv ar jeni zidove k sadershali? Naj ponishno, krotko in polerpeshlivo kvar¬ jenje poklukha, in naj ga nake vsame. Kader je zhlovek v' kazim zvibla , koga mo¬ ra fveta vprafhaii? Vprakhali mora pametniga , modriga in brumniga zhloveka, ne pa perlisnjenza, kteri tako govori, kakor vidi, de zhlovek rad ima. Kako moramo shaloftne tolashiti? Jih moramo vkeiej s’ ljubesnivo bekedo in k’ kerkhankkimi reknizami , ne pa s’ nezbi- mernimi, pokvelnimi rezlimi in k’ prašnim u- panjam tolashiti, in jim pomagati , zhe njih shaloft is pomankanja isvira. Opominjati jih je treba, de naj ke v‘ hostijo voljo vdajo, bres ktere ke nizh ne sgodi, in bres ktere khe lak s’ nakhe glave ne pade. ^Spomniti jih je, kaj 208 je Jesuf, nedolshno jagnje, terpel, in de naj torej tudi oni s’ voljo terpe, ker fo grefhniki, in de naj pomiflijo, de jih ho terpljenje v’ nebefbko vefelje perpeljalo. Kako fe mora shalojtni zhlovek Jam tolashili? 1 ) S’ molitvijo. 2 ) Naj fe fpomni, de je Bog per njem, in de vfe dobro ve, kako fe mu godi. 3) Ne fme na zhafne rezhi, na zhafno terpljenje tolikanj gledati, in naj mifli, de terpljenje ni ravno tako hudo, kakor fl ga laftna ljubesen mifli. 4) Mora premifliti, de vfe zhafne tesha- ve in nadloge le nekaj zhafa terpe, iri de fe vfe zhafno terpljenje brumnih v’ nebefih v’ vefelje fpreoberne. 5) Zhe fi je. zhlovek fvoje shalofti fam kriv, naj jo nofi v’ duhu pokore, in naj fe v' pri¬ hodnje varuje tazih rezhi, ktere shaloft pernefo. Ali kdor krivizo j’ voljo terpi, fvojimu blish- njima nj‘miljenje fkaslie? ( Skashe mu jo, ker ga jese in vezh gre¬ hov obvaruje, kar bi fe ne sgodilo, ko bi godernjal , fe jesil, hudo f’ hudim povrazhe- val, in ga toshil. Kdaj krijtjdn fhejto duhovno delo usmilje¬ nja fvojimu blishnjimn fkaslie? Zhe mu, kader ga rasshali , is ferza od- pufti, mu dobro flori, sanj moli, in fi vfe per- sadene, de fi ga fpet v’ prijatla fpreoberne. Kaj jim je pa Jioriti, kteri blishnjimn no- beniga do sdaj imenovaniga dobriga dela [ba¬ sali ne morejo ? Taki naj pa sa fvojiga blishnjiga, pofeb- 209 no pa sa terdovratne grefhnike molijo, ker jim Bog vfe to lahko dodeli, kar bi jim oni radi ftorili. Tako je Abraham profil sa t So- domljane, Mojsef sa Israelze. ylli fmo le sa shive molili dolshni? JNe le sa shive, ampak tudi sa mertve, ki fo morebiti v’ vizah. She v’ ftarim tefta- mentu fe bere, de je Juda Makabej v’ Jerusa- lem denarjov poflal , de fo fe daritve sa mert¬ ve opravljale. od evangelfldh fvetov. Kaj j o evangelfki fveli? jo take dobre dela, klere farne na febi k’ svelizhanju nifo potrebne, klere fo pa le vender od Jesufa Kriftufa ljudem po farnim fvetovane , pa ne sapovedane. Klunih pa Jo evangelfki fve ti? De zhlovek loshej bolj popolnama sldvi, in fe svelizhanja vredniga flori. Kleni fo evangelfki J veli? Teti trije: 1 ) Radovoljno ubofhtvo; 2 ) vedno devifbtvo ; 3) vedna pokdrlbiua j>od kakim duhovnim poglavarjam. Pen kleni penloshnojii je KniJhlJ od nado- voljniga ubofhiva govoril? Takrat, ko ga je mlade niz h vprafhal . kaj de naj flori, de bo nebefhko kraljeltvo dofe- gel; in Jesuf mu je odgovoril: ,,Ako hozhefb popolnama bili, pojdi, prodaj, kar' imafh, in 14 210 daj ubogim, in bofh fhaz v’ nebefih imel, in potlej pridi, ter hodi sa menoj.“ sili je vedno devifhtvo Bogu vfhezh? Vfhezh rnu je, ker jih Jesuf hvali, kteri savoljo nebefhkiga kralje/tva v’ devifhkim fta- nu oftanejo. Kaj je vedno devifkivo ? Je radovoljno Bogu florjena obljuba ved¬ no zhifto shiveti, in v’ sakonfki lian nikoli ne ftopiti sato, de fe bolj popolnama, bolj fveto na dufhi in na telefu shivi. Kaj je mati katolfhka zerkev od devijhkiga Jianii vjtlej mijlila? Mati katolfhka zerkev je devifhki rta n vfe- lej bolj shlahten kakor sakonfki itan imela; pa sato je vender sakonfki ftan zhaflila. Kakofhrii morajo taki bili, kteri hozhejo v' vedrtim devifhlvu ojtali? Morajo: i) Daru zhiftofti Boga profiti. 2 ) Morajo ponishni in framoshlivi v’ be- fedah in vfim fvojim djanji biti. 5) 4 Se bres potrebe v’ drufhino drusiga fpola ne podajati, in Marijo Devizo pofnema- ti, ktera fe je fhe zlo angela uftrafhila. 4) 4 Samoto in molzhezhoft ljubili. 5) Delavno in fpokorno shiveti. 6 ) ,Svoje truplo v’ zhafti imeti, in fe ponishno nolili. 7 ) Ne fmejo sbeleti, de bi jih drugi vi- dili, in de bi drusimu fpolu dopadli. 8 ) Morajo v’ jedi in pijazhi smerni l»iti. Sakaj je devizam ponishnofi potrebna? Sato, ker je ponishnoft korenina vflh zhed- 211 nofl, in ker ravno sato Bogu bolj dopade po- nishna shena, kakor pa prevsetna deviza. Kaj je vedna pokorfhina pod kakim duhov¬ nim poglavar jam ? To, kader fe kdo fvoji volji popolnama odpove, in fe savoljo Boga, to je, de bi bolj popolnama bil, kakimu duhovnimu poglavarju podvershe, in njegovo povelje f’ ponishnim ierzam fpolnuje. Leta evangelfki fvet vfi tifti nafe vsamejg , kteri v’ kak klofhterfki ftan ftopijo. Kaj je J'ploh mifliti od evangelfkih fvetov P To je mifliti, de fo evangelfki fveti prav dobri, de kriftjanu, kteri fe jih svefto popri¬ me, veliko k’ svelizhanju pomagajo, ker ga k’ vezhi popolnamofti napeljujejo, in ga v’fkufh- njavah mozhnejfhiga, in v’ boshjih ozheh bolj prijetniga in vezhi plazhila vredniga delajo. Od fhtirih poflednjih rezhf. Ktere fo Jhtiri poflednje rezhi? t Sbti ri poflednje rezhi f o : fmert, fodba, pekel in nebefa. Od fmerti. Kaj je fmert? t Smert je lozhitev dufhe od telefa, Ali morajo v Ji ljudje umreti? Vfi morajo umreti. 14 * 212 Ali bo tudi dnjha umerla?■ Dufha ne bo nikoli umeriš,. ker je duh. Od kod pride, de vji ljudje umreti morajo? De vil ljudje umreti morajo, pride od po- erbaniga greha. Ko bi Adam ne bil grefhil, bi bili tudi na telefu neumerjozhi oftali. Ali verno, kdaj in kako bomo umerli? Tega ne vemo, to le fam Bog ve. Kaj naj' to nzhj, ko ne vemo kdaj in kako bomo umerli ? To naf uzhi, de na) fe vfak k’ fmerti fkerbno in vedno perpravlja, ker bo vfak le enkrat umeri; zhe frezhno umerje, bo sa vfelej frezhen s in zhe nefrezhno umerje, bo tudi ve¬ komaj nefrezhen oftal, Kako Je mora zhlovek ki Jmerli perpravljali? Tako: 1 ) Ker vemo, de naf bo fmert od fveta odlozhila, fe moramo she pred v’ shiv- Jjenji vezhkrat v’ duhu od fveta odlozhili. 2 ) Ker vemo, de fe bomo ob fmerti od fvojiga telefa-lozhili, mu ne frnemo viiga per- voliti , kar posheji , in mu prevezh ftrezhi. de nam ne bo na sadnje lozbitev od njega preteshka. 3) Ker vemo, de naf bo fmert od na- fhih flarfhov, od nafti e rodovine in shlahle in od viih nafhih prijatlov in snanzov lozhila, fe na nje prevezh navezovati ne frnemo; ljubezen do njih naj ne bo vezhi, kakor ljuhesen voljo boshjo fpolniti. 41 Ker fe po fmerti ni vezh mozh fpre- oberniti in fpokorili, in ker po befedah f. pifma drevo tako obleshi, kakor pade: ii persadevaj- rno, de naf fmert v’ grehih ne dobi; satorej 215 nikar pokore ne odlafhajmo, in shivimo tako, de naf fmert, naj pride, kader hozhe, nikoli neperpravljenih ne najde. 5) Bodimo vedno ravno tako v’ shivlje- nji, kakor ob fmerti v’ boshjo voljo vdani, in dajmo f’ fmertjo Bogii radovoljno sadnji dar, kteriga od naf imeti hozhe savoljo nafhih grehov. sili je prav odldfhali do sadnje kolesni per- pravo Id fmerti? Ni prav: i) ker zhaf holefni savoljo te- lefnih flaboft in smole zhafnih fkerbi ni per- praven fe k’ fmerti prav perpravljali, 2 ) Ker je zhaf bolesni vezhkrat prekratek, de bi velik grefhnik saroogel vfe poravnati, in fe po refnizhnim fpreobernjenji s’ Bogam fpraviti. 3) Ker ne vemo, kako bomo umerli, ali nanaglima bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni. Kakofhna je fmert pravizhnih ?' 4 Smert pravizhnih je frezhna, in pravizh- ni je vefel, ker takrat sapufti dolino fols, in je v’ nebefa vset; ker sgubi zhafno premoshe- nje , pa nebefhke dobrote dofeshe; ker fe fzer od ozheta, od matere, od bratov, od fefter in od prijatlov lozhi, to de nameft njih nebefh- kiga Ozheta, Jesufa Kriftufa, f. Duha dobi, in pride is drufhine grefhnikov v’ driifhino fvet- nikov in fvetniz. Sanj je fmert konez terpljc- nja in sazhetik vezhniga vefelja, konez fkufls- njav in pregrefhnih nevarnoft, in sazhetik vezh¬ niga miru in prave zhifte boshje ljubesni. Kakofhna je fmert grefhnikov? jSmert grefhnikov je filno flrafhna, 214 Saka/ je fmert grefhnika ftrafhna ? 4 Smert grefhnika je ftrafhna : 1 ) ker mu vezhi del neprevidarna pride, in ga neperprav- ljeniga najde. 2 ) Je ftrafhna, ker popred v’ sdravji ni¬ koli vanjo ni miflil; in zhe mu je tudi vzhali v’ mifel prifhla, li jo je bersh fpet is glave isbil. 3) Je ftrafhna, ker vidi, de fe od fveta lozhiti mora, kteriga je tolikanj ljubil; od fvo- jiga blaga, na ktero fe je tol j kan j sanafhal, in ga P toliko fkerbjo na kup fpravljal; od pri- jatlov in snanzov, kterih ga nobeden pred fod- ni ftol boshji ne fpremi, in mu nizh poma¬ gati ne more. 4) Je ftrafhna, ker mu veft toliko fhte- vilo ftrafhnih grehov ozhita, in ker ve, de ga po fmerti drusiga ne zhaka, kakor vezhno po¬ gubljenje. Ali fe ne samore grefhnik ob zhafa fmerti refnizh.no fpreoberniti? Bogu je vfe mogozhe, on ga samore na¬ glo fpreoberniti, kakor fe je s’ defnim rasboj- nikam sgodilo; ali to bi bila pofebno velika gnada, na ktero fe nehvaleshni grefhnik ne ime sanafhati. Od fodbe. Kaj nam je od fodbe vediti? To, de bo Jesuf dufho vfaziga zhloveka prezej po fmerti vfako pofebej, konez fveta pa vfe ljudi fodil. 215 Po klerik rezheh bo Jesuf vfaziga zidove- ha fodil? Jesuf bo vfaziga zhloveka po vfih njego¬ vih mifiih , sheljah , befedah in po vlim nje¬ govim djanji in nehanji fodil, in vfakimu , kakor fi bo saflushil, ali plazhilo ali fhtrafen- go odlozhil. Kaj naf mifel n’ pofebno Jodbo uzhi? Uzhi naf: i) de ii persadevajmo lepo. po Kriftufovih naukih shiveti, ker naf bo Kriltuf po njih in fvojih fvetih sapovedih fodil. 2) De fe takrat, kader naf ljudje po krivim fodijo, ali kader fe nam tukej na fve— tu hudo godi, f’ tem tolashimo, de fe bo per boshji fodbi praviza fkasala, in de nam ho tamkej v’ frezhni vezhnofli vfe terpljenje v’ vefelje saleglo. Kam je dufha per pofebni fodbi obfojena? Kamor je saflushila, ali v’ vize, ali v’ pekel, ali pa v’ nebefa. Od viz. Kaj fo vize? Vize fe imenujejo tifli kraj, kjer dufhe zhafne fhtrafenge sa tvoje grehe terpe, kterih fe v’ shivljenji fhe nifo sadofti fp-okorile. Kdkofhne fhtrafenge terpe dufhe v' vizah? Dufhe v’ vizah pofebno sato veliko terpe, ker Boga gledati in vekomaj vshivati vfe hre¬ pene , in ga le vender ne morejo ; sraven tega imajo pa tudi fhe veliko drusiga terpljenja, ki jim ga je boshja praviza perfodila. 210 Ali fe more kaj dajham v* vizah pomagali? Pomaga fe jim, in fzer: 1) s’ daritvijo f, mafhe, 2) s’ molitvijo, 3 ) s’ dr us im i dobrimi deli. Ali Jmo dolshni dufham v ’ vizah pomagati? Dolsbni fmo fploh vfim dufham v* vizah pomagati she is ljubesni , po kteri fmo s’ nji¬ mi fklenjeni; pofebno pa fmo to fvojim Itar- fbam, bratam in feftram, prija tla m in dobrdt- nikam is hvaleshnofti floriti dolshni. Doklej oftanejo dufhe rnerlvih v 1 vizah ? Tega vediti ne moremo; toliko fe lahko rezhe, de dufhe fo ali dalje ali manj zhafa v’ vizah, kakor fo Boga ali bolj ali manj rassha- lile, kakor fo v’ shivljenji ali manj ali vezh pokore fiorile, in kakor jim verni kriftjani na semlji ali manj ali bolj na pomozh pridejo. Ali dufhe v' vizah voljno ierpe ? Dufhe v’ vizah fo volji boshji vfe vdane; in voljno terpe, ker fposnajo, de je po pra- vizi, de fo pokorjenja vredne in potrebne. Kaj naj fe is premifhljevanja in terpljenja n’ vizah uzhimo ? De fe moramo vfaziga fhe tako majhniga greha varovati, ker ga praviza boshja fhtrafati mora; in zhe fmo ga ftorili, ga na tefn fvelu fhtrafujmo, de ne bomo v* vizah terpeli , in de ne bomo oblizhja boshjiga gledati sadersbevani. Sakaj bo Kog konez fveld vfe ljudi fhe en¬ krat fodil? Sato 1) de bo dufha f’ fvojim telefam fo- 217 jena, in plazhilo ali fhtrafengo s’ njim prejela, ker je P telefam vred dobro ali hudo delala. 2 ) De fe bo boshja praviza , modroft in previdno!! pred vfimi ljudmi ozhitno pokasala, de bo vfak po fvojih delih plazhilo ali fhtra¬ fengo prejel, 3) De bodo pravizhni ozhitno od hudob¬ nih lozheni, kterih fvet vezhkrat ni posnal, in ktere je doftikrat tudi savoljo njih brumno- fti fhe savidil, fovrashil in preganjal. Ali je snano , kdaj bo Jodni dan ? To nikomur ni snano, le fnm Bog to ve. Koliko zhafa bo telo s' dafho fbdenj eno P Vezhno bo fklenjeno oftalo, ker bo s’njo vred vezhno frezhno ali pa nefrezhno. Kaj naj' to uzhi? Naf uzhi, de ne fmemo telefa grefhno ljubiti, ampak ga pokoriti, in njegove hude shelje premagovati, de bo dufhi pokorno, du- fha pa Bogu, Kako bo Jesuf Jodbo fklenil? Isvoljenim, ki bodo na njegovi defnizi bo rekel : ,,Pridite, vi poshegnani mojiga O- zheta! pofedite kraljeftvo, klero vam je per- pravljeno od sazhetka fveta.,, In pogubljenim na njegovi levizi bo djal: „Poberite fe od mene, vi prekleti, v’ vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angelam perpravljen. Kaj naf to uzhi? Naf uzhi in opominja, fi''na vfo mozh persadevati f’ pomozhjo gnade boshje ne le 14 ** 218 pred ljudmi, ampak tudi pred Bogam ne- dolshnoll ohraniti , po ftorjenim grehu pravo pokoro delati, in po Jesufu ftanovitno shiveti. Od peltla. Kaj je pekel? Pekel je kraj, kjer pogubljeni vezhne fhtrafenge lerpe. » Kakofhne fo peklenfke fhtrafenge ? j) Pogubljeni fo fpred boshjiga oblizhja vekomaj pahnjeni. 2 ) Bodo v’ vezlinim ognji goreli, v’ gros- no temo bodo pahnjepi, kjer bo tuljenje in fhkripanje s’ sobmi. 3) Huda veft jih bo neprenehama pekla, ker bodo pomnili vedno vfe fvoje hudobije, in bodo fposnali. de fo farni te nefrezhe krivi. 4) Bodo v’ drushbi vlih hudizhov in hu¬ dobnih duhov nar ftrafhnejfhi terpljenje na dufhi in na telefu imeli bres upanja, de bi jim to njih terpljenje kdaj Srnanjfhano bilo, ali de bi kdaj is njega refbeni bili. Kaj naj premijhijevanje peklenfkiga terp- l/enja per naf opravi? Leto premifbljevanje naj naf opomni, ka¬ ko ftrafhno je padi v’ roke pravizhniga Boga, in kako fkerbno naj fe greha varujemo, in fi persadevamo, de bi fe tukaj fpokorili, in ras- shaJjeni pravizi boshji sadoftili, 219 Od nebef. Kaj fo nebefa ? Nebefa fo tifti frezhni kraj fvetnikov, kjer fe Bog Tvojim flushabnikam od oblizhja do oblizhja rasodeva, in kjer je on fam njih ne- fkonzhno plazhilo. Ali je nebejhko vefelje veliko ? Nebefhko vefelje je neisrezheno veliko. Kdkofhrio je nebefhko vefelje? 1 ) Isvoljeni boshji bodo Boga od obiizh- ja do oblizhja, kakor je fam na febi, vekomaj gledali, ga ljubili in vshivali. 2 ) Bodo vfe , kar fi je mogozhe dobri- ga mifliti ali sheleti , na telefu in na dufhi vekomaj imeli, in nobeniga tudi nar manjfhi- ga slega ne bodo imeli ne na dufhi, ne na telefu. 3) Dobra in pokojna veft jim bo delala neisrezheno vefelje, ker bodo pomnili vfe, kar fo na semlji dobriga ftorili. 4) Bodo v’ drufhini isvoljenih fvetnikov, angelov in tudi fvojih, ki fo v’ gnadi boshji umerli. Ali Jo kaki raslozhki o’ nebefhkim vefelp ? So, saka j kdor je vezh dobriga ftoril, bo tudi vezhi plazhilo v’ nebelih prejel. Kaj J'e is premijhljevanja nebefhkiga veje- Ija uzhimb ? l) t Se uzhimb, de naj vfe krishe in te- shave, klere naf na fvetu sadenejo, poter- 220 peshlivo prenafhamo, ker nifo vfe nizh pro¬ ti vefelju, ktero je isvoljenim v’ nebetih per- pr^vljeno. 2 ) De fe vfe zhafno vefelje s’ nebefhkim vefeljam permeriti ne more. 3) De ftanovitno dobro delajmo, zhe naf tudi fhe tako teshko bane. o- ir- *f J* I'