Dopisi. Iz mariborske okolice. (G. SeidTnu za slov6.) Žgavnih in strelnih darov Kamčani niso mogli pri odhodu nstraha" opraviti, ker je cela družina zginola iz Kamce kakor dim, ki ga vihar razpodi. Vendar ne moremo te prilike opustiti, da ne bi nekoliko pojasnili zaslug Seidlnovib, ktere ostanejo Kamčanom in vsej okolici v vednem spominu, kajti so precartane. Seidlnovi volilci tega se ve da brali ne bodo, brali pa bodo mnogi, ki že zdavno Seidlna poznajo iu ga torej ne volijo. Bodi torej pametnim Slovencem v poduk, kar povemo. Seidlnove zasluge so: 1. Huda posilnost, ker je po vsej sili hotel biti Kamčanom ,,strah". Vrlega, že rajnega g. Hraudo, je tako dolgo toževal, dokler ga ni ob vso čast spravil. Pred 13 leti si je potem po gladkem in ostrem srenjsko predstojniatvo privojeval. G. Hranda je imel še vsaj posestvo v kamški srenji, in vendar ga je Seidl odpravil; sam pa zdaj nima ničesar več v srenji, in vendar se govori, da misli natihoma ostati predstojnik, menda zato, ker so ga mariborski odborniki za častnega srenjčana napravili, nikdar pa Kamčani! Bil je vse, kar koli srenjčan biti zamoie; srenjski predstojnik, oča ubogih, prvosednik cerkvenega skladnega odbora (Kirchenkonkurenzausschuss), šolskega odbora in solski oglednik itd. Biti je hotel naposled še cekmešter, pa je bil odpahnen, zato se je pritožil zoper volitev, pa ni ničesav opiavil. S kratka: vse je bil Seidl, le župnik in kaplan še ne, večkrat se je pa v župnijske in cerkvene reči vtikal, se pa tudi vselej več menj spekel. — 2. S o 1 o je sicer s kmetskimi žulji pozidal, pa na dolgu še je 7000 gld. Ko bi ne bil ,,strah" plana napiavil, da mora spodaj v šoli velika ,,kajha" biti, kamor res najmanj sodi, bi se poslopje bilo dalo bolj po ceni postaviti. Toda kar je ,,strah" zapovedal, bilo je vselej kakor amen v Očenašu. 3. Mrtvaanico alj kostenjak je vse leta v mislih nosil, zdaj pa cel6 odnesel. Bila bi veliko bolj potrebna kot ^kajha", in v 13 letih bi se bila lahko postavila. Včasih Drava mrtvo truplo izvrže, ktero mora pod milim nebom po dva dni ležati, kar se je lansko leto in že večkrat prigodilo. Pa za mrtve mu je malo mar, le do živib ima korajžo. 4. Uta za gasilne reči sredi Kamce dela žalosten vtis na memogredočega, in marsikteri mestjan je že rekel: nAlj je to mogoče pod Seidlnovim županstvom?" V 13 letih je do drobnega strohnela, ker ji strehe manjka. Gasilna orodja, lestvice (lojtre) in kavlji (,,hakli") niso več za drugo, kakor za v peč. Neki gospod zagledavši uto je rekel: ,,Das ist wohl ein Gamserskandal!" Čudil sem se sam že večkrat, -kako je mogoče takoaen nered pod onim, ki ima vedno ,,postave" in §§. na jeziku. 5. Gospode župnike je rad toževal, pa večjidel ni ničesar opravil. 6. G. kaplane je hotel prestavljati in preganjati, ako niso boteli v njegov ostudni rog trobiti. 7. Cel6 župnikovih piavic se je polastil. Neki blagi gospod iz Maribora je cerkvi av. Urbana v oporoki (testamentu) sporočil 200 gold., kterc je dohtar L. v Mariboru imel za izplačati. Brez župnikovega vedenja, podpisa in farnega . pečata se po postavi takošni sporočeni duarji ne smejo vzeti, pa g. Seidl je denarje vzel, ki se mu bodo le po tožbini poti z rok izpipati dali. 8. Hodil je tudi rad po kaplanski bernji, ker je dopisoval in prigovarjal svojim liberalnim pritlikovcem, da naj kaplanu ničesar ne dajo, češ, da ni hotel njenm pokoren biti, njemu služiti. — 9. Posebno jezo je imel nad narodnjaki. Marsikteri kmet od narodne stranke ga je poprosil, da naj pri dotični gosposki naznani čas, kedaj da bi rad slive ali vinsko drožje za domačo rabo žgal, ker potem ni treba dače plačati. Navadni odgovor Seidlnov je pa bil: ,,Da bin ich euch recht, bei der Wahl aber nicht" (tukaj sem dober, pri volitvi pa ne.) Ko mu je čvist naiodnjak na enak surov odgovor djal: nBom že drugih gospodov našel", — mu odvrne Seidl z nevoljo: ,,Wir vverden scbon machen", vendar ni ničesar storil in kmetje so morali opustiti žganje alj pa dačo plačevati. 10. D. mizar, izvrsten narodnjak, je po naključbi oko zgubil in zavoljo prepičlih dohodkov so ga v bolnišnico zapeljali. Da ne bi sam placeval stroškov, prosi srenjskega predstojnika za spričevalo ubostva. Toda kdor ni bil njegov prijatelj, ni našel milosti pred njim; in tako je tudi tega poškodovanca kruto odpravil s tem: Naj ti le duhovniki pomagajo (se ve, da je rabil po liberalni šegi zaničljivo besedo)! 11. Ker mu je združevanje peterih srenj spodletelo, se je strahovito hudoval, posebno 8. aprila v mariborškem okrajuem zastopu. Sošli so se bili predstojniki vsega okraja kakih 90 mož. Strastno je govoril zarad zjedinjenja srenj rekoč: Boljše je, da se zjedinite, ker po novi postavi (ktere pa nikjer ni — vredn.) mora imeti vsaka srenja svojega žandarja m mu mora tristo gold. plačati. Ce ne, — bom jaz 300 gld. od srenjskih doklad jvzel in ga plačal, da bo berače izganjal. — Čudno ee je kmetom zdelo, da le za preganjanje ubogih toliko skrbi, za tatove in druge nerede v srenji se pa ne zmeni. Naposled še pristavi: ,,Pet srenj sem imel v Kamci že združenib, pa kamski kaplan je letal od hiae do biše ljudem prigovarjat, da naj se ne zjedinijo, zdaj še znabiti treh ne dobim". — Da ni vse Kamce pod svoj klobuk dobil, gre prva hvala srenjskemu predstojniku v Rosbabu g. J. K. Ni se J. K. pustil pod jarm spraviti in srenje so ostale vsaka za se, dobili so tudi pečate nazaj. (Konec prih.) Iz Slovengradca 10. maja. (Po volitvi.) Včerašnji dan bil je za nas žalosten, ne samo zato, ker je naš nasprotnik, Smit, bil izvoljen, temuč še veliko bolj zato, ker suio se s polnim zaupanjem na nektere možč zanašali, da bodo za pravično stvar stali kakor skala, alj v svojo veliko začudenje in žalost smo spoznali, d a s m o se zel6 goljufali, ker tudi ti možje druga niao kakor omahljiv trst^ kterega vsaka sapa, tudi ncmškutarska omaja. (Zalostni nasledki tiaočlet- nega tlačenja, vsled kterega vidijo ubogi ljudje v nemškutarjib — svoje gospode! Vredn.) Da smo propali, se ne čudimo, ker vemo, kako da so nasprotniki^ od vseh strani, od zgoraj in od spodaj delali. Še prej, ko so bile prvotne volitve v našem okraji končane, nam je nekdo izmed liberalne stranke napovedal, da naš kandidat iz tega okraja ne dobi 8 glasov. Od kod se je to vedelo? Gotovo se je že pri izbiranji volilnih mož na to gledalo, da se vsak zaveže le za liberalca glasovati. S kakošno silo da so nasprotniki pritiskali, kaže to, da sta dva volilca iz Vuzenice še pred volitvijo natihoma pobegnila, ker sta se grozovitih Marnberžanov zbala. Nekteri so iz strahu, da se komu zamerijo, doma ostali. (Kaj pa, ali vas nič ni strah pred Bogom, da je vaša strahopetnost 1 i b e r a 1 c e m voda na mlin ? Vredn.) Slava paVam,vrli možje iz Soštanjskega okraja! Vi se niste dali ustrašiti niti daljni poti, niti slabemu vremenu, niti dj-aženju mladoslovencev, ki so bili prišli vodo na svoj mlin napeljevat, pa niso nijednega glasa vlovili! Toraj se enkrat: Slava takim korenjakom, slovenskiin poštenjakomj Izid volitve je bil tale: Dr. Šuc je dobil 27 glasov, F. Scbmit pa 37. Zdaj pa vi Šmitovci le čakajte, koliko dobrega da vam bode izvoljeni nemško-liberalni poslauec v Gradcu pribojeval i Pristavek vredništva. Od druge strani pozvedamo, da je 18 poštenjakov Šoštanjskega okiaja za našega narodnega kandidata glasovalo, kar je vse hvale vredno in jasen dokaz, da ne zabaja zastonj mnogo odtisov našega lista v tiste kraje. Nasproti so pa 3 Pačani za Scbmita, al Scbmitta, al Schmida, al Schmieda (v vseb teb oblikab smo že ime po novinah brali, ne vemo toraj, ktera da je prava), glasovali, zakaj ? tega menda sami ne ved6, in če to vedo, jim pač ni na čast, kakor tudi drugim ne, ki se dali so vloviti. Od sv. Barbare v Halozab. Pri nas se je dobro, izvrstno kazalo • 29. apr. je pa pozeblo na vršinah, dn<ž 6. maja pa v nižinah, sadje veČidel cel6, trsje do polovice, na Zavrču še bolj • veliko trsja je po zimi spokalo. — Pa Bog nam naj le to betvo še ohrani, kar je ostalo! — Šibo Božjo jako občutimo, pa kaj še vse pride! — Vino je poskečilo, malo ga je in kupcem je predrago! —