Samo 8 kg fižol« Stajtrski dtžtlni g«s,«o«larski st»i, M staii pod vodstvom, oziroma nadzorstvom tesarsk»ga namestiiika grofa Claryja, nam porofia, da sm»j» kmetski prid«lovalci uporabiti od lastnega pridtlka za iirano svojt družim in delavctv samo 8 kg stnoihie (fižgKi- l«fte ali grašic«) za «s»be. ¦ Za s«m* m »*\* glasom t» odr«ib» uporabtti ** 1 hektar: pri nizktm iižolu W kg $1, 100 kg), pri fižolu za drog« 41 kg (60, 81 kg), psi lipbu 200 kg (220, 241 kg), pri grašici 121 kg (ltO, 200 kg) In pri Uži 100 kg (120, 140). Frra šUvilk* p«»ecii meril« za sent« it dobri, prva t okltpn y sr«*iji, druga t oklepu t slabi ltgi. Tak« določajo gospodj* ur«Mniki ki»«i«-prideloal«u njtgor rsakdanji živtž ia sem*. ftai dolodemnožin« ližola za živ«ž m kili gotar« aemi iziti protivniki kmetskega srtanu z-rav«m, iajti drugack si nt mortmo razl«gati, kako bi e« moglo določitma osebo na leto samo 8 kg fižola >a hrasio. S  t» množino fižola krnetski ilOTtk aikaktr «o more  shajati na leto.  Kdo bo &• »pravljal ttžka kmrtska d«ia, fee b^  sm«l »a dan zavžiti samo nekaj zrn« fiž«l»# Na  1 kg gr« 1600 do 2400 fižolskih zrn. To bi bilo, 6e  s« računa po S kg na leto, skupno sano 16.000 fižo- lovih zrn (Š* vzamemo povpreino. 2000 «rn» aa kilo- gram) na eno osebo. To število se razdtli sa 365 de- iov, 6« se računa, da bi se fižol zavžival Tsak dan enkrat. Tako izračunamo, da bi prišl* «a osebo na dan e«lih 50—60 fižolovih zrnt ali pa 2 *«k! in 1854 grama fižola. Gospod grof Clarjr, tu s« zopet viS, b«*so dob« vpo sre» imajo uradniki, ki so dolofcevali • t&j Salomonski odredbi, do kmetsk»ga Ijudstv*. \ Vsekako jt tudi množina, določena z* seme — prem^hna. Č« bo smel kmet vsaditi ¦« 1 kektarju samo 180 kg fižola, bo letina drugo leto Se mnoga slabša, kot letos. Na 1 hektar (1% orala) zeanlje se mora računati, #• st vsadi fiiol nt«d kociiKO, naj¦anj 110 kg s«menskega ližola, t. j. 3 nMmiike. Z ¦aravnimi potrebami in zakoni se ,we moremo kregati. Coprati kmet ludi ne ina. Pravifina zahteva torej je: Pridelovalcem s« naj dovoli za hrano družini in za delavoe ter za sam« toliko fižola, kolikor ga neobbodiK) potrebuje. S gkronino določenimi množisinmi živil in s tak:mi v.dredbami se kmetskim Ijudem .iemlje veselje do dela. . V osrednje komisije, ki imajo opraviti s sestavo takib odredb, pa se imj v bodofta vpokliee tudi kmetskn' strokovnjake in nc same nradnike In .kmetske :;;!prljatelje iz mest.