izhaja vsaki torek in aoboto. Ako pad»1 na ta dnev.-i praznik, dan poprej. |tr»MliiiStvo se nahjiia v „Naiodni Tisknrni", 11 lien Vettiirini St. 9, kamor |e Tiasliivlj:i*i pisma. Sefraiikirsiiui piNina so ne sprejemajo, enako se tie uvažujejo pisma brex pudpisn. aokopini dopisov st- ne vraila|o. „liorira* Uv' stane na leto 10 K, za pol leta t.L5 K, za četrt leta 250. Upravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. se plačuje od čveterostopn»- petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. !'<'Hai!i«*y.ni* fttevilke stanejo 8 vin. in se ptodajajo 1 raznih goriških traiikah. St. 27. V (iorici, v torck dne ö. aprila HMO. Leto XII. Kraševci, pozor! Lani je „Soča" zmerjala Kraševce s „pokvarjenim Ijudslvoiii". ki ni vrcdno. da se znnj /.rlvujejo njegovi najbuljši sinovi. Tako grdo jo žalila Krasevce, kcr niso lioteli volili kandidala, ki jim ga je ona vsiljcvala. Mislila je, da 6 let no ho več deželnozborskih volitev in da med tcui pozabi Kras to nezaslišano sramotenje. A zgodilo se je diugače. Advokat Gregorin se je brez potrebe in brez pravega vzroka odpovedal dež. po- slanstvu in 10. t. in. se bo vrsila do- polnilna volitev. In glejte! Ista „Soča", ki je Kra- ševce lani tako grdila, tako sramotila. se drzne zdaj istim Kraševcem sveto- vati, koga naj volijo za zastopnika svojih interesov! Zdaj se jim prilizuje. jih imennje „zavedne volilce" ter jih, skuša premotiti z debelimi lažmi. Po- klada jim zopet seno! S senom je ope- rirala že pri prejšnjih volitvah, dokler ni ovrgel njenili laži uradni popravek dežeinega odbora. Na ta popravek ni odgovorila drugače gostobesedna „Soča" niti besede in seno je inielo dolgo časa mir. Zdaj ob dopolnilni volitvi so I a ž i o senu in še druge debele laži zopet oživele. Taka debela laž je trditev, da kraška poslanca Zlobec in dr. Stepančič ne moreta za Kras nič storiti, tudi ko bi hotela, ker jima to brani Gregorčič- Pajerjeva zveza. Taka debela laž je tudi trditev, da deželni zbor daje Furlanom vse, Slovencem pa nič ali prav malo. Resnica pa je, da se je dovolila v zadnjem za- sedanju deželnega zbora polovica pod- por Lahom, polovica Slovencem. Fai- duttijevo glasilo „V eco del Litorale" celc trdi, da so dobili veliko večino de- želnih podpor — Slovenci! „Soča" je sicer obljubila. da do- kaže po končanem zasedanju deželnega zbora s številkami, da gre velika ve- čina deželnih podpor v Furlanijo. Tega pa dozdaj še ni dokazala, eeprav je de- žeini zbor dovolil zadnje podpore že 16. februarja. Tudi goriški dopisnik tržaške tetke je popolnoma pozabil na toza- devni obljubljeni dokaz. In vendar se drzne zdaj »,SoČa" begati kraške volilce s to-le trditvijo: „Z a Furlane vse, z a Slovence n i č a 1 i pa prav malo. k j e r ž e ne more biti d r n a lica nego pred leti. * Mimogrede bodi tudi povedano. da je dežela sprejela v svojo upravo zava- rovanje živine. ki so redno in ugodno razvija. Ona skrbi tudi za razširjenje presičereje v deželi, ki je v gospodar- skem oziru vclikega pomena. Z vese- ljem opazujemo, kako se oglašajo dan na dan posestniki iz različnih krajev pri dežclnem kmetijskem uradu s prošnjo, da bi se jim dalo par presičev za pleme. Mnogo kronic. ki so doslej romale v ptuje kraje. ostane odslej doma. kar je v korist kmetu in kraju. Tudi zadnje zasedanje deželnega zbora ni slo mimo nas. da bi se ne bilo storilo zopet novega koraka za povzdig živinoreje. Deželni zbor je sprejel nam- reč novi tozadevni zakon, ki je pa prav za prav le popolnitev prvega. Dočim so se vpeljale po prvein javne postaje za bike, vpeljejo se po novem zakonu, ko bode potrjen, vrh tega še plemenske po- staje, t. j. postaje za osveženje krvi go- ve.iih pasem. Umestno se nam zdi. da seznanimo naše čitatelje z glavno vsebino tega do- datnega zakonskega načrta. Nadejamo se^ da ustrežemo s tern osobito nasim govedorejeem. Po tern načrtu se razdeli cela de- žela v tri ozemlja. osrednje, planinsko in ono v ravani. Za vsako ozemlje do- ločita c. kr. namestnistvo in dezelni od- bor primerne goveje pasme. Ozemlja se razdele v okoliše, za katera se določi število čistokrvnili bikov. ki se bodo smeli rabiti pod ka/.nijo do 100 K iz- ključno le za oplemenitev čistokrvnih krav in junic. f'osebna pregledna komi- sija, sestoječa iz jednega odposlanca deželnega odbora, jednega odposlanca c. kr. namestništva in iz jednega prak- tičnega in inteligentnega govedorejea do- tičnega ozemlja, bo pregledovala vsako leto goveda dotičnega ozemlja ter dolo- čila in zaznamovala čistokrvne krave in junice. Vsa ta akcija bo stala pod nad- zorstvom dež. odbora .in c. kr. namest- ni.^tva. ki ustanovita v ta namen pose- ben zalog, iz katerega se bodo krili vsi stro^kiza oskrbovanje plemenskih postaj. V ta 7 -'og se bodo stekale tudi pristoj- bine za skok. \'sako leto se izdela poscben pro- račun in program, po katerem je posto- pati v istem letu. in koncem leta se predloži vladi tudi natančen obračun. Komisija bo morala vsaj enkrat v letu pregledati plemenske postaje ter po- ročati o tern c kr. names;ništvu in dež. odboru. Nadaljna podrobna navodila za iz- vr^itev delovanja v smislu tega zakon- skega načrta izda potom ukaza c. kr. namestnistvo dogovorno z deželnim od- borom. Iz tega tesnega posnetka določil novega zakonskega načrta se lahko iz- pozna pomen in namen deželne uprave in c. kr. namestnistva za pospešek go- vedoreje. „Zveza" in zveza. (Dalje.) Te besede Gabrščekove predla- gamo s posebnim zadoščenjem „Edino- stininv' usiljivcem v našo goriško po- litiko in se osobito njih načelniku dr. Gregorinu. Godi se jim tako. kakor vsem tistim, ki so se pajdašili z Gabr- ščekom: godi se jim. kakor znani uhati živali. ki se je dala zvoditi na led. Pridružili so se Gabrščeku. vpregli so se v voz njegove koristolovne poli- tike. boteč služiti kapricam in ambicijam tržaskega usiljivca. a niso premislili. da je (iabr^ček v politiki. kar petelin vrh zvonika. da njegova politika prin- cipov ne pozna. da je danes z naj- večjo lahkobo protiven temu. za kar je bil včeraj goreče vnet. da danes brez- stidno graja, kar je vceraj hvalil. da mu je danes grdo izdajstvo. karje bilo včeraj najcistej^e rodoljubje itd.. kar je vse naravna posledica. kar mora biti: kajti Gab. iSče v politiki najprej svoj žep, potem .^e le narodno kor"st. Tr?.aski ..vzor"'-politiki so kar hlastnili po Ga- brsčekovi „kosti": „Pajer-Gregorcičevi zvezi". a niso se vprašali, ali je Gabr- Sček zmeraj tako sodil o zvezi z la- škimi liberalci. Če imajo le še trohico pravicoliubja v sebi. jih mora biti sram, ako pomislijo. da so slepo sekundirali vsej Gabr.^čekovi komedijaSki kampanji zoper izmi^ljeno „zvezo Pajer-Gregorčič'', da so na podlagi te zlobne izmisljotinc navalili na našo stranko celo gromado obrekovanja. klevetanja in obsojanja z najhujsim, kar so mogli, s podkuplje- njem in izdajstvom na narodni stvari. Iz gori navedetiega citata iz „Soče" iz leta 1001 pa razvidijo. koliko odkrito- srčnosti je imelo in ima ogorčenje Ga- brščekovo nad „zvezo G.-P.". kako tolče ta njih goriški zaupnik, vihraje proti tej celo izmisljeni ..zvezi". sam sebe po zobcli, kako si je nekaj izmislil da more žigosati kot izdajstvo. karje pred devetimi leti sebi zelel. iskal in mole- doval kot „dolznost v interesu na- roda"! Ali izpoznajo že enkrat gospodje pri „Hdinosti", da si s podpiranjem (iabrsčekove politike ne pridobijo sim- patij pri ogromni večini goriskega ljud- stva, da si temvet zapravljajo zaupanje i Goriskem, kakor si ga je zapravila j&abrsčekova politika. Pa še eno dejstvn je. ki bi jim moralo odpreti oči. V svrho delovne večine v zbornici (v „Soči" že pred de- vetimi leti priznane) same ob sebi umevne. neobhodno potrebne dogovore in kompromise med Gregorčičevim in Pajerjevim klubom proglašata Gabršče- kova „Soča" in Faiduttijeva „Hco" za ..Pajer-Gregorčičevo zvezo". ki je po trditvi „Soče" izdajstvo slovenskih. po trditvi Taiduttijevega glasila pa izdajstvo italijanskih interesoi7. Zdaj nam naj pa modrijani pri „lidinosti" resijo to uganko! Oboje ni niogoče. liden teh dveh listov je torej moral lagati: kajti izključeno je. da bi mogla ta „zveza1' biti obenem izdajstvo slovenskih in ita- lijanskih interesov. Po našem mnenju je laž na obeli straneh. resnica pa v sredi. ker se na vsaki strani ne išče interes lastnega naroda. ampak lastne stranke. Tema interesoma Gabrščekove in Paiduttijeve stranke je Pajer-Gregor- čičeva delovna večina v resnici škodo- vala. in ker ne moreta ..Soča" in „Hco" s to resnico na dan, jo skrivata za „izdajstvo slovenskih in laških inte- resov." Najpristnejša resnica je torej. da „Pajer-Gregorčičeve zveze" ni bilo in je n i, kakor so laški liberalni poslanci in naši poslanci avtoritativno javno izjavili. Zanimiva je izjava la?kih liberalnih poslancev. Ti so objavili v „Corrieru1' z dne 25. septembra 190S ta-le poziv : „.Mons. Faidutti-ju !" \'as* list trdi. da so liberalni Italijani sklenili kotn- promis s slovenskimi klerikalci in da ste vsled tega bili Vi in Vasi soposlanci primorani se zvezati s slovenskimi libe- ralci. No. Vas list laže nesramno. (Hbbene il Vostro giornale mente spudo- ratamente.) Liberalni italijanski klub Vas poziva. da pritrdite (affermare) temu podtikanju (insinuazione)" .... Na to ni odgovoril monsig. Faidutti nic, nje- govo glasilo „Eco" pa je opomnilo: „Corrieru" se ne izpolni želja. da bi slisal besedo mons. Faiduttija. (11 ..Cor- riere" puo mettere in tasca la voglia che ha di sentire la parola di Mons. Faidutti.) Lopovom in pouličnjakom se ne odgo- varja". (Ai mascalzoni. ai inonelli di piazza non si risponde.) .... Zdaj naj nam „Fdinosf- pove. kako ji ugaja ta laski klerikalni „argument" za molčanje na poziv laskega liberal- nega kluba?! Ali se ne glasi ta „argu- ment" tako. kakor da bi ga bil napisal „Hdinostin" zaupnik Gabrsček v „Soči"? Ali ni to krasna logika glasila dr. Fai- duttija „Hdinostinega" zaveznika ? ! I)o- voljujemo si le kratko primero. „tiorica"' obdolži „Fdinost". da je sklenila zvezo s tržasko vlado v svojo korist. a trža- skim Slovencem v skodo. „Fdinost" ogorčena pozove „Gorico". naj obdolži- tev dokaže. „Gorica" tega ne more, am- pak se izgovori: Lopovom in pouličnja- kom se ne odgovarja.....Vli bi „Hdi- nost" tak odgovor sprejela za dokaz ? Gotovo ne! Ali ni torej Faiduttijevo gla- silo s svojini ciničnim. žaljivim in sii- rovim odgovorom indirektno dokazalo, da tudi dr. Faidutti ne more dokazati zveze dr. Pajerja z dr. Gregorčičem ? Kdo naj torej veruje, da ekzistira kaj, Cesar ekzistencija se na neavtoritativni strani-sicer namenoma in vedoma dom- neva in sumniči, pa no more dokazati, a na avtoritativni strani na celi črti od- ločno zaniiia. In vendar se nahajajo tako lahkoverni in slepoverni kalini, ki verujejo, ali prav za prav se delajo. ka- kor da bi verovali dvema lažnjivima listoma več kakor 14 deželnim poslan- cem. In med temi hotimnimi in prosto- voljnimi kalini so celo „vzor"-politiki pri „Kdinosti" ! ! Naše odkritosrčno po- milovanje k takemu prisiljenemu okusu ! (Konec prih.) Kartell in njih odprava. Velika socialnaingospodarska nevar- nost preti v sedanjih časih celemu svetu. Ta nevarnost je provzročena po zdru- ženju velikih kartelov in trustov. Ti karteli vladajo skoro že čez celo in- dustrijo, kmalu bodo vladali čez veliko in nialo trgovino. Velike tovarne name- ravajo v večjih mestih ustanoviti za- loge. kjer mislijo naložiti svoje izdelke. Od tu se bodo razpošiljali potniki in zastopniki v manjše kraje. Združenje tovarn in ustanavljanje kartelov in tru- stov privede, kar je naravno in bo tudi potrebno, do monopola, drugače rečeno do ginotnega izsesavanja kon- sumenta. Ni treba misliti. kakor neka- teri trdijo. da pomenja združenje bogve kak napredek. Gotovo je, da se to niti v zdrav- stvenem oziru ne more smatrati kot napredek. kajti znano je, da so higije- nične razmere v velikih tovarnah veliko slabše. nego v delavnfcah malih obrt- nikov in trgovcev. Tudi za družino ne more biti to ugodno. ker iztrže moža od svojih. mater od otrok itd.. ter jih podijo taka podjetja iz hiše, da si za- niorejo zaslužiti vsakdanji kruh. Naj- manjši dobiček pa bi imel od kartelov in trustov konsument. kajti ni se še slišalo. da bi take združitve bile zni- žale ceno izdelkom. čeravno kupujejo surovino bolj po ceni, ker jim je denar na razpolago. in čeravno se v tovarnah izdelki hitreje izdelajo nego bi to storil mali obrtnik. Ali tu so drugi izdatki, ki se jih rnora pokriti na račun konsu- menta. Velike tovarne s stroji, kalere se tnora vsled novih iznajdb vedno premenjavati. predstavljajo velik kapital; a da ta kapital nosi vedno njemu pri- merne obresti. treba da se jih izterja pri prodaji izdelkov. Izven tega morajo priti v poštev visoke place ravnateljev taklh podvzetij kakor tudi vedno ra- stoče zahteve delavcev, kar se tiče place. Tudi vzdržavanje zastopnikov in agentov, insolventni kupci in izdelki, ki se jih ne more prodati, zahtevajo ogromne svote denarja. Posledica temu je, da se cene izdelkov pri združevanju ne,morejo znižati. Samo ob sebi je tudi umevno, da proizvodi niso nikakor boljši in brez dvoina zgubijo na umetniški vrednosti, ker produkcija v velikih masah je smrt urnetnosti. Torej ne tvori združevanje v kar- telih nikakor gospodarskega napredka; nasprotno, s tern obogatijo samo ne- katerniki, s tern se uničijo v gospo- darskem oziru države, vsi mali tovar- narji, obrtniki in trgovci in se napravi na splošno konsumentu samo velika škoda. Kaj bi se moralo toraj storiti proti kartelom, da bi se preprečil gospodar- ski pogin držav? Morala bi se ustano- viti varstva, ki bi se pečala z nakupom in s poučevanjem, kako naj se izkori- ščajo tudi pridelki manjše vrednosti. Za to naj bi se najelo tako varstvo po- trebno posojilo. Država, splošni konsu- ment in producent bi morali tvoriti močno skupino proti združevanju. Kar se tiče države, pa bi morala odklanjati vsako podporo kartelom; njena dolž- nost je. da reorgarnizira socialne pra- vice, da nadomesti neomejeno pravico prostovoljnega pogajanja med delodajal- cem in dclavci s pravično urejenimi pri- stojbinami, da določi primernecene izdel- kom tako, da bodo inieli dobiček pro- duccnti in trgovci in da bode tudi v korist odjemalcem in konečno da po- vzdigne strokovni pouk. — Ljudstvo se mora s predavanji in spisi prepri- čati, da so karteli in trusti njegovi so- vražniki. KoneČno bi se morala trgovina, ki se peča z importiranjem. uvrstiti med trgovce. nadrobno ker čeje kak trust njen edini klijent, bi bila, ako jo ta zapusti, popolnoma uničena; če bi pa taka tvrdka imela več malih odjemalcev, in bi jo tudi nekateri zapustili, ji ostanejo -dno se drugi. Kratko rečeno: morali bi se združiti vsi neodvisni Činitelji v boju proti združevanju velikih tovar- narjev in to s previdno in razumno pomočjo države. „Die Information". Dopisi. S Sežanščine je bil te dni'v na- šem uredništvu posestnik. ki nam je marsikaj povedal o tamošnjih razmerah. Liberalni voditelji ne vedo, kaj bi počeli pri nedeljskih volitvah. Pravijo. da ne morejo liberalcev pregovoriti, da bi šli volit liberalnega kandidata. Tudi njim ne gre v glavo, zakaj se je Gregorin odpovedal. Liberalni voditelji obsojajo Gregorinov neprevidni korak in pravijo, da je bilo tega treba kot trna v peto. Pa tudi sami priznajo, da je kandidat Babič dobro izbran in da odvaga njih kandidata. Nekateri liberalci pa bodo volili Babiča nalašč kot protest proti liberalcu Gregorinu, ki jim je provzročil nepotrebne stroške za nove volitve. Prav storijo ! lz Oseka. (Z r a k o p 1 o v.) — V pondeljek, na praznik Marijinega ozna- njenja. so opazili ljudje, ki so prihajali k blagoslovu, zrakoplov visoko v zraku nad državno cesto pod Osekom. Kratko pred 2. uro se je opazilo. da se je vedno nižje spuščal in večkrat iztrosil pesek iz Iadjice pod zrakoplovom. Kmalu po dveh se je približal tlom in da bi ne obtičal na posekanih vrbah. so doma- čini z dolgo vrvjo. ki je visela pod čolnom zrakopiova. zavlekli zrakoplov na prostran in gladek travnik pod Osekom. Zrakoplovec je srečno izstopil. Ljudstvo je od vseh strani, iz Šempasa, Oseka. Črnič. Prvačine in Dornberga prihitelo na kraj ter pomagalo zrako- plovcu spraviti izpraznjeni zrakoplov. Kmalu za njim je pridrvelo v kratkih presledkih 5 avtomobilov. Kot je pove- dal zrakoplovec, se je dvignil iz Trsta ob llh 20 min. dopoldne, ter baje pri Miramaru celo zajel morsko vodo. Po- tem pa se je zopet dvignil ter Čez Kras — Železna vrata prišel do Šempasa. a ga je potem zopet zaneslo pod Osek. Sle- dilo mu je iz Trsta baje 30 avtomo- bilov. Na Krasu so nekateri zgrešili cesto in na kraj, kjer se je zrakoplovec izkrcal, je došlo — kot omenjeno — samo 5 avtomobilov. Vse je bilo le neka Športna manifestacija. Prvi avto- mobilist, ki se je dotaknil čolna zrako- piova je dobil obljubljer.ih 300 K. — Potem ko se je dobro okrepčal, se je z drugimi avtomobilisti odpeljal v Gorico, Zrakoplov, ki so ga odpeljali na nekem vozu na goriško postajo, je last dunaj- skega zrakoplovnega društva. Iz Dornberga. — Človek ne bode kmalu več v lastni hiši varen pred divjo zverjo v človeški podobi. Pretekli torek smo videli neko spačeno in izprijeno druhal, ki se je klatila po naši občini. Bili so nekateri prvaški „Sokoli". Hodili so od hiše do hiše, kjer so vedeli,da se na- hajajo njih bratci „Sokoli" in „Sokolice". Koder je ta druhal capinila, ni bilo dru- gega slišati, kakor bogokletstvo in pso- vanje našili „Orlov". Okolu polunoči, ko je vse niirno pocivalo.se jepriklatila izZaloščomenjena druhal in skozi vas Doruberg tulila izzi- valno pesem tako le: Žvijo Gabršček njegova strankain naš „sad", Dorn- berskim farjein in čukom štrik za vrat". Res, laliko je vesel „Sokol" Gabr- šček, ki ima tako imeuitne pesnike med svojimi brati „Sokoli". Ko so se divjaki priklatili do Kau- Čičeve krčme v Dragi, so se ustavili in začeli na vse grlo upiti: .Farški čuk, doli pojdi, dite ubijemo". Katičičje skočil iz postelje k oknu; tu zagleda pod okuom 7 — 8 oseb. Prosil jih je, naj za božjo voljo vsaj po noči ljudem mir dajo. Aii vse to ni nič pomagalo, am- pak obsipali so ga z iiajostudnejšimi psovkami inkričali: .Doli pojdi, da t e z m e č k a m o kakor p s a !" Vsi Kaučičevi sosedje so se prestrašeni zbu- dili in šli k oknom gledat kaj je. Radi bi šli Kaučiču pomagat te podivjance razgnati, ali nihce se ni upal boječ se, da bi ga ne ubili. Božji strah je človeka obšel, ko je moral slišati te-le bogokle- tne besede iz ust c nenjenih brezbožne- žev. „O . . . . f a r j i mislijo, d a iin a- j o otii nas za norca, imamo mi njih! J a z setn v e č k o t 20 k r a t požrl zakra m ente po nevred nem!" je rekel eden izmed njih. Večkrat smo že opozorili stariše, naj ne pušČajo svojih mlajših v take družbe in društva, kjer se mladina na tako grozovit način pohujšuje. A neka- teri stariši se za naš opomin še zmeiiijo ne. Ali zagotovimo jim, da bode prišel čas spoznanja in joka ! Sovodnje. — Minulo nedeljo se je v Sovodnjah blagoslovil: „Občinski Dom", zgradjen v proslavo 60-Ietnega vladanja Njega Veličanstva Franca Jožefa I.*. Tak napis nosi mramornata plošča na pro- čelju „Občinskega Doma". Poslopje je blagoslovil uomači vikar preč. g. Fran- čišek LavrenčiČ. Po blagoslovu je spregovoril podžupan g. Frančišek Pav- letič par besed ter rekel, da ima naj- več zaslug, da se je zgradilo lepo po- slopje bivši župan baron Bianchi, ki je postal zaradi tega obsovražen. Na kon:u je pozval navzoče, naj zaorijo trikratni živijo presvitlemu cesarju. kar se je zgodilo. S tern je bila tiha slovesnost končana. Polifični pregled. Pogajanja glede sklepa trgovinske po- godbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Govori se, da se pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe med Avstro- Ogrsko in Srbsko prično ta teden v Belemgradu. Obisk srbskega kralja Petra v Petrogradu. Zadnje dni so razni listi mnogo pisali o tern, da je bil srbski kralj Peter od ruskega carja hladno vsprejet. Trdili so med drugim tudi, da ni hotel ruski car vsprejeti najvišjega srbskega reda Karagjorgjevičcv. Ruski oficiozni listi pa odločno zanikujejo take govo- rice in konstatirajo, da je ruski car, ko je vsprejel srbskega kralja v Carskojem Selu, nosil red Karagjorgjevičev in da je bil sploh kraljev vsprejem jako prisrčen. Deželnozborske volitve v Bosni. Uradni list je objavil termine za deželnozborske volitve. Volitve iz vseh treh volilnih razredov se bodo vršile dne 18., 23., 25. in 28. maja. Srbski kralj v Švici. „Mali Journal" poroča, da bo po- toval kralj Peter v bližnjem Času v Švico zaradi svojega zdravja. Tržaškemu Gregorinu. V „domačem prijat'lju" je vganka težka, z imenom se „Gregor-in" reši, konča. Res vganka si našim poštenim ljudem, za Kras si mož klavern, tako Ti povem! Rotil si, prisegal, da žil bož za Kras, pridušal se stokrat in stokrat na glas: „Za Vas bom posvetil vse svoje moči, za Kras se bom trudil vse dneve, noči I" „Pa, KraSovec bedni, glej klavern-moža, kako te lahkotno in smešno izda! Poslanca poslal si v deželni ga zbor in s figo je v žeptt zapustil ta dvorl" „Pa kje so pa ceste, ki slabših ne znam, naj grem na Kilajsko, Sibirijo kam ? Kedaj si povzdignil,šjor dolitar, svoj glas, kedaj si se spomnil zapuščunili nas?" In voda, ki slab^e ni koder je ni, kaj mar je ta Tebi, ko vince Ti rdi ! „Teran naj le pije po Krasu moj rod, od vode bo Krašovec trd kakor hlod !" „če suža pritiska, kaj briga mene, saj v Trstu še piva na liekte mi j6! Naj Krašovec vpelje si pivo v dežel, potem bo zamočen zmirplesal in pel!" „Kobilic pa sploh ne poznamoj spomin, če tudi sežanski jaz pristni sem sin ; mi jemo le bifteg. telečje me so, kdo hranil se s tako bi piisto jedjo ?" „In druge nezgode. ki tarejo Kras, Ti niso poslancu „deževnemu" všpas?" Res vodil si Krašovce zgagar za nos, le čakaj, v nedeljo žeprejmeš svoj kos !" Politični brivec. Oomače in razne vesfi. Zaupnike na Krasu uljudno pro- simo, naj nam prihodnjo nedeljo brzo- javnim potom sporoče izid volitev iz vsake občine. Naslov: ,,Narodna ti- skarna", Gorica. Kraševci! — Prihodnjo nedeljo oddajte Vaše glasovnice za Vašega ožjega rojaka Babiča! Vaš domačin je, poznate ga dobro! In kdo bi ne zaupal možu poštenjaku, ki je pripravljen po- svetiti svoje moči blaginji svojih roja- kov! Vsakdo, ki hoče sebi dobro! Vaš sotrpin je, kmečki sin je, pozna dobro kraške potrebe, pozna dobro Vašo bedo ! Sam trd Kraševec, vzrastel je na Krasu, delal je med kraškim Ijudstvom. Pa to je nekaj vredno, da bodo imeli tudi Zgornjekraševci svojega doinačina v de- želnem zboru, ki živi med njimi. Ne bo treba romati Zgornjekraševcem nikamor, ko bodo iskali pomoči pri poslancih. Obrnejo se naravnost na svojega doma- čina. Ne bo treba nobenega klanjanja. To bo lepa reč! Kmetje bodo po bra- tovsko občevali s kmetom poslancern. Kar po domače si povejo marsikaj. Za- torej: V boj za Vašega Babiča! Dr. Gregorin je kandidat goriške liberalne stranke za nedeljsko volitev na Krasu! V nedeljo in v pondeljek sta ga priporočila po Krasu Puc in üabr- šček. Gregorina ni bilo na Kras. Boji se Kraševcev, katerim je zrahljal mošnji- ček za 50.000 K za nove volitve. V ne- deljo bomo videli, kdo ga bo spet volil. Trtjoni! TrIJoni! — Znani kraški trtjoni in „prijatelji" kraškega kmeta-trpi- na, delajo na vse pretege za liberalca Gregorina, ki naj bi jim pomagal, ako bi bil izvoljen, iz umazanega blata, v ka- tero SiO jih pahnile znane trte. 80.000 tisoč bilf dviga obtožbo nad trtjoni, kriči po maščevanju. Bilfe zgubljene bodo govorile proti trtjo- nom ! To bo spas! Pravijo, da bo spra- vilo teh 80.000 zgubljenih bilf kraške trtjone pred sodišče. Bilfe bodo tožniki, kraški trpini bodo sodniki, kje bodo pa plačniki ? Kraševci, ako bodete hoteli natančno vedeti, kako so Vas liberalni trtjoni spoštovali, imeli radi in delali za Vas, potrudite se svoječasno v Trst. Bomo uže povedali kedaj! Ja, ja, trtjoni grizejo radi trte. Ni torej nobena čuda, ako se kraški vinorejci bojijo trtjonov. Hiiro ko ga dobijo v listju, mu vrat za- vijejo! Kaj pa je storiti z — krščenimi trtjoni! Prihodnja nedelja. — Kaj bo pri- hodnjo nedeljo? Volitev bo na Krasu! Volili bodo posestniki komenskega in sežanskega okraja enega deželnega po- slanca za goriški deželni zbor! Zakaj bo spet volitev? Ker se je tržaški advo- kat, dr. Gregorin odpovedal poslanstvu! Ni hotel biti poslanec. Navadno se vr- šijo nove volitve takrat, če kak posla- nec timrje, (kakor naš nepozabni Jerič), če je bolan in ne more opravljati po~ slanskih dolžnosti in se torej poslanstvu odpove, ču jc kriininalno kaznovan itd. Gregorin pa ni bil tie bolan, ni ne umrl, ni bil ne kriminalno kaznovan In kljnb temu se je poslanstvu odpovedal ! Zna- menje, da mož noče biti poslanec! Ne- deljska volitev je torej popolnoma ne- potrebna, zagrešil jo je tržaški advokat, ki sedi na tisočakih. Gregorin misli, da iniajo vsi ljudje toliko denarja, kot ga ima on. Kraševci so ubogi. In naravnost greh je, puliti Kraševcem iz njill žepov denar za nepotrebne volitve. Volitve sta- nejo mnogo denarja. In Kraševci gotovo ne bodo volili prihodnjo nedeljo fistega kandidata, ki bo postavljen od stranke, ki je zagrešila nepotrebne nove volitve. Zna se jini pripetiti spet tako, kakor se jim je zadnjič. Naši poslanci bodo kaj takega sklenili, kar ne bo po godu libe- ralnemu Qregorinu, pa se odpove poslan- stvu. In tako bodovedne volitve, vednistro- ški. Zato naj Kraševci prihodnjo nedeljo napravijo konec vednim voiitvam s tern, davolijosvo- jegaožjega rojaka Babičaiz R o d i k a. Lopov, propalica, baraba — čita- telji] naj nam te izraze blagovoljno oproste! — mora biti ono človeče, ka- terega pero je napisalo v zadnji „Soči" uvodni članek o prih. volitvi na Krasu. Toliko lažij, toliko sleparij, toliko obre- kovanj nismo izlepa še čitali nakopi- čenih kakor jih vsebuje ta stvor pri- stnega časnikarskega rokovnjaštva. Vidi se, kako grozna podivjanost vlada v „Sočinem" pisaštvu. kjer so menda pale že vse meje dopustnega in nedopustnega, kjer se sodi: List je naš, vanj pišemo, kar hočemo. Studi se nam, podrobno zavračati tako časnikarsko barabstvo. V orijentacijo našega čitateljstva naj navedemo iz cele gromade le eno laž. Ta se glasi: „Za Furlane vse, za Slo- vence nič ali pa prav malo, kjer že ne more biti drugače — tako merilo velja dandanašnji v deželni hiši!" Nesramni klevetnik, ki je to drzno laž zapisal, je gotovo pred mesecein in dnem čital v našem listn obvestilo, do- šlo nam iz poslanskih rok: da so biliv deželnem zboru dovo- ljeni denarni zneski tako re- koč do vinarjav enakem delu razdeljeni na dvepolovici, e n a z a s 1 o v. del d e ž e 1 e, d r u g a za Furlanijo in Gorico. (Dotični razkaz je vodstvu našega lista že došei, in ga tudi objavimo.) „Sočin" lažnik je vzel naše obvestilo m o 1 č e na znanje, zdaj pa naprej laže. Mi ga pozivljamo, naj ponovi to Iaž in se podpiše, da mu še. enkrat, pa na i m e, zabrusimo v drzno čelo vse gorenje nazive, da mu damo priliko, da si poišče pri sodniku zadoščenja za razžaljeno cast, katere nima. Na dan torej s podpisom, ba- raba !! „Zora". Pod tern naslovom je pri- nesla tetka „Soča" v soboto mičken članek z namenom, da bi zbadala... Dolgo časa se je držala prav skronjno kakor kako staro ženšče, seveda, ko so ji zadnje deželnozborske volitve zaprle sapo in prerezale zbadljivo žilico. Sedaj je reva okrevala, a počaka naj malo, utegne dobiti v kratkem drugo klofuto. Kraševci si bodo dobro zapomnili, kako je „Soča" pred meseci psovala uboge kraške trpine, tako falotarsko, kakor bi bili kraški kmetje sami oderuhi. Na- tančno bomo seznanili kraške kniete, kako je „Soča" po volitvah udrihala po knietu. Sicer pa opozarjamo „Sočo", naj pusti pri mini glasilo katol iškega na- rodnega dijaštva in naj se raje briga za to, da se ne še tistili par dijakov, ki jih ima za sabo — pordeči. Imenovanje. Deželni odbor je ime- noval v seji dne 2. aprila t. 1. gospoda Ivana Torkar, podžupana in c. kr. poštarja Podbrdom, v okrajni Solski ^vet tolminski namesto g. Ivana La- panja, ki je to rnesto odložil. Smrtna kosa. 31. marca zvečer je «pri Peternelu", duhovnija Šlovrenc pri Neblem, po dolgi in mučni bolezni Umrla Žena tamkfliLnf>o-fl ornyttlni^jiria gospa L e o p o 1 d a B I a % i č, v starosti 24 let. Pokojnica je bila iz znane Sir- kove družine v Višnjeviku in sorodnica ranjkega prelata (iabrijelčiča. Odlikovala se je po svojem blagem značaju in dobrem srcu; bila je najboljša žena in mati. Pokopana je bila v soboto do- poldne na pokopališču v Gradnem, ka- kor je sama želela. Na tej zadnji poti so jo spremljali 4 duhovniki in izredno veliko ljudstva,*kar priča, kako zelo je bila ranjka Leopolda spoštovana in ljubljena. Počivaj v mini, blaga žena, v svojem novem domu! Ostalim naše sožalje ! Umrl je v (iorici gospod Miroslav pi. Ziernfeld, računarski asistent pri gozdnem vodstvu. Pokopali so ga danes ob 3. uri popoludne. N. p. v m.! Shod „Slovenskega katol. delav skega društva v Gorfci bo v nedeljo dne 10. t. m. v prostorih „Central" ob 10. in pol zjutraj in ne ob 4. pop., ka- kor je bilo prvotno določeno. Procesija na sv. Goro, ki jo pri- redita vsako leto na praznik varstva sv. Jožefa t. j. tretjo nedeljo po Veliki noči „Slov. katol. delavsko društvo" in dru- štvo „Skalnica", se bo tudi letos ooha- jala z enako slovesnostjo, kakor druga leta. Tridnevnico bo vodil preč. gosp. Alojzij Val. Kovačič, duhovnik salezijanskega zavoda v Ljubljani. Njega PrevzviŠenost knezo-nadškof je dal v ta nanien že dovoljenje. Razpis natečaja. Razpisujeta se 2 štipendija po 250 kron za obiskovanje mlekarske sole na Vrhniki (Kranjsko). Tečaj se otvori 15. t. m. in bo trajal 5 mesecev. Kdor se hoče potegovati za rečena 2 štipendija, se mora zavezati. da bode nanjmanj prvih 10 let nepretrgoma služil v tukajšnji deželi kot mlekar, si- rarski mojster ali "»otovalni učitelj v tej stroki. Pravilno opremljene prošnje je brez odloga predložiti deželnemu odboru. Veliki koncert dunajskih glasbenih umetnikov. — V četrtek priredi dunajski glasbeni orkester obstoječ iz 75 oseb'pod vodstvoi. kapelnika Oskarja Nedbal v tukajšnjem gledališču jedini veliki kon- cert s sledečim vsporedom : 1. Goldmark — uvertura opere „Sakuntala"; 2. Beet- hoven — 5a sinfonija; 3. Smareglia — preludij k operi „Cornill Schütt"; 4. Smetana — lirična sinfonija Moldava; 5. Wagner — preludij k operi „Die Meistersinger". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: stojišča 3 K, galerija 1 K, fotelji 4 K, sedeži v parteru 2 K, sedeži na galeriji 1 K. Lože prve vrste 8 K, druge vrste 5 K. Redni občni zbor soške pjdrnžnice S. P. D. se bo vršil due 7. aprila t. 1. ob 5 in pol uri v Narodni čitalnici v Tolminu. Ako bi ne bil Lzbor sklepčen ob tej uri, se vrši pol lire pozneje drug občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število članov. Dnevni red: 1. Odbo- rovo poročilo; 2. Blagajnikovo poročilo ter proračun za prihodnje leto; 3. Vo- litev novega odbora; 4. Slučajnosti. Eksportna zadruga za zelenjavo je imela včeraj svoj občni zbor v St. Andrežu v „Občinskem domu". Udebžba je bila srednja. Mrmolja z Vrtojbenci je izstopil iz zadruge, potem ko je kme- tom „porinil" v žepe 84.000 K. Zadruga bo nadalje posloval^ Ustanovni občni zbor „Sadjarske zadruge za Goriško" vrši se 11. t. m. ob 11. dop. v hotelu „pri zlatem jelenu" v Gorici. Vabijo se najuljudneje sadje- rejci h temu zborovanju. Kdor želi pri- stopiti zadrugi, se oglasi za pristop lahko pri pripravljalnem odbo'-u pred zboro- vanjem. Zadruga ima iiMnen povzdigniti sadjarstvo na Goriškem do najvišje sto- pinje razvoja, ter spravljati sadne pri- delke in izdelke zadružnikov dobičko- nosno na trg in priboriti tern pridelkom in izdelkom dobro ime v svetu. Deleži so po K 101— s še devet- kratnim jamstvom inseniorajo vplačati tol/rwn lato nriii iUnor;.. „1: U!„«.. Ranjenl pri železniški nesreči v Mlljah so bili: redar Anton Zornada iz Trsta, Ivan Graber iz Trsta, Antonija Pinka iz Buj, Reza Toskan iz Dekanov, Hrvatin Ana in Antonija, pisar Valentič iz Kopra, Evfemija Grohar iz Reke, Ma- ria Zaharija iz Milj, Onorut Gorlatto iz Milj, Ivan Miloš iz Milj, Franc Budin učitelj iz Trsta, Karol Bolaffio, vin- ski trgovec iz L j u b 1 j a n e. Poškodovan je precej težko na desni roki. Med ra- njeuci se nahaja tudi lahko ranjeni Ru- dolf B u n c, 22 let star, dijak, iz L j u b- ljane, — Za ubitim dr. Simčičem, so- dnikom, Slovencem, se v Kopru splošno žaluje, ker ga tudi Lahi hvalijo zaradi njegoveuljudnosti in juridične spretnosti. Sladkor zopet dražji. — Združene avstrijske tvornice sladkorja so zopet podražile ceno sladkorju za 50 vinarjev pri meterskem stotu. Pazite pri nakupu srečk! Po za- nesljivih poizvedbah se je dognalo, da se bavi veliko denarnih zavodov (bank) na Nizozemskem (posebno v Amster- damu in Arnheimu), na Danskem (v Kodanju) in na Nemškem (v Hamburgu in Frankobrodu) s prodajo premijskih in serijskih sleparskih srečk. Svarimo prebivalstvo v njegovem interesu pred nakupom teh papirjev. Za trudne in bolehne duhovnike je ustanovilo „duhovsko podporno dru- štvo" lepo zdravilišče ali liospic ob bo- hinjskem jezeru. Poslopje ima najlepšo lego skoro tik jezera blizu cerkvice sv. Duha. Zdravilišče je enonadstropna zgradba z vsem potrebnim pohištvom in potrebno postrežoo za duhovnike. ki se bi hoteli v poletnih mesecev kaj ma- lega odpočiti. Hiša ima 27 sob za goste. Preskrbljeno bo tudi za kopelji in vožnjo po jezeru. Zgradba je stala 55 tisoč kron. za izpopolnitve notranje oprave se bo potrebovalo pa še kakih deset tisoč kron. Duhovščini priporo- čamo v podporo to naše domače slo- vensko zdravilišče. Visoka sola za cerkveno glasbo se namerava ustanoviti pri nas v Avstriji. To bo re^ 'ep napredek za cer- kveno umetnost. Tako šolo je sklenila ustanoviti c. k. glasbena akademija. Tarn se bi vzgajali dobri cerkveni pe- vovodje in organisti. Ravnatelj tega za- voda bo najbrž slavni Vincencij Golier, pevovodja v Deggendorfu na Bavarskem, glavni učitelj pa samostanski organist opatije Hmaus v Pragi, ki je dober po- znavatelj cerkvenega petja ali grego- rianskega korala. Sola bo državna. Posledice zagrebškega veleizdaj- skega procesa. — Iz Zagreba poročajo, da bodeta v kratkem umirovljena višji državni pravdnik Vancah in državni pravdnik Acurti, ter spravljajo to umi- rovljenje z zloglasnim veleizdajniškim procesom v Zagrebu. Drobfinice. Smrt v slavi. Poročni par Killer v Berolinu je slavil dne 20. t. m. 65-let- nico svoje poroke v prisotnosti 50 go- stov, ko se je naekrat zgrudila na tla slavljenka, ki je bila stara že 87 lev. Soprog se je nato, ne da bi zinil bese- dico, približal truplu svoje družice, ki je bilo položeno na divanu, pokleknil in vzel roke pokojnice v svoje. Prisotni so ginjeni čakali, da dovrši starec mo- litev. A ko je ta molitev dolgo trajala. in ni dal starec nobenega znamenja. da se bo dvignil. so se mu približali, toda mogli so samo konštatirati, da je nenadna smrt soproge umorila tudi njega. In tako ju je našla smrt v nju- riini slavi. Neguš Menelik mrtev. — Ni se preteklo osem dni. ko so listi prinesli zopet vest o smrti neguša Menelika, abesinskega cesarja. Že par dni pozneje so isti listi to vest preklicali trdeč z vso gotovostjo, da Menelik še živi. Da- nes prihajajo prav isti listi zopet s trditvijo na dan, da je Menelik mrtev in sicer že nekaj mesecev in da je nje- Pota amerlkanskega denarja. Amc- rikanska naseljevalna komisijaje izdala poročilo, po katerem pošljejo deiavci v svojo domovino vsako leto 1.375,000.000 kron in sicer v Italijo 85,000.000, v Av- strijo 75,000.000, v Rusijo in Finsko 25,000.000, v Norveško, Švedsko in Dan- sko 25,000.000, na Angleško 25,000.000, na Nemško 15,000,000, na Grško 5,000.000, v balkanske države 5,000.000, na Japon- sko 5,000.000 in na Kitajsko 5,000.000 dolarjev. Mačje oko kakor nra. O priliki svojega potovanja skozi notranji del Ki- taja je prašal neki francoski raziskovalec Kitajca, ali ni še poludne ? Kitajec je pogledal proti nebu, toda solnca ni bilo videti, ker je bilo nebo oblačno. Kitajec je na to stekel v strau in čez nekoliko trenutkov se je zopet vrnil, držeč v na- ročju mačko. „Ni še poludne". je menu, in pri tern pokazal na mačko, kateri je potisnil trepalnice nekoliko nazaj. „Pre- pričajte se sami", je menu Kitajec smeh- Ijaje. Dejanski se namreč punčica mač- jega očesa krči čim bližjne je poludne; natanko ob 12 uri predpoludne stoji ka- kor popolnoma tanka in ozka črta nav- pično v očesu. Nato se pocenja zopet širiti in je vedno širša, čim bolj se bliža noč. Vsakdo, kdor ima mačko doma, se lahko prepriča o resnici te trditve. Gospodarske vesH. Kako pomagati goveji živini v sili. Z a d u š e n j e. Dim ob času požara, dlje časa tra- jajoče zadrgnenje z verigo pri jaslih, dolgo bivanje živali v tesnih. neprezra- čenih prostorih, posebno v nekaterih železniških vagonih — vse to provzroči več ali manj nevarne slučaje zadušenja ali zadavljenja. Včasih je tak položaj jako opasen, tako da stoji žival že na robu pogina, a vendar je še mogoča rešitev. Če še v pravem času pomagamo t. j.. dokler je zapaziti na živali še kako znamenje življenja. pomagajmo iej tako, kakor delamo navadno pri tistih teletih. ki se rode z znamenji zadušenja in sicer: a) Prenesimo nemudoma žival na čist zrak: b) gibajmo ji na vso moč sprednji nogi. premikaje ji ročno od života in proti njinu : c) odpirajmo ji in zapirajmo gobec in potegnimo ji večkrat zmerno jezik; č) dajajmo ji vohati ,kisne ali amo- nijakove esence; d) stiskajmo jo večkrat — pa ne premočno — po rebrih; e) ribajmo žival s suho slamo: f) škropimo jej ušesi. nosnici in prsa obilno z najmrzlejšo vodo: . g) čim pride žival k sebi. spravimo jo v hladen, zračen prostor in dajmo ji približno 1 liter mornega vina popiti. Teletom, ki se rešijo zadušenja. ni treba dajati vina. Ni izključeno. da je živali sapo zaprla tuja stvar. ki se je slučajno za- spičila v njenem grlu ali sapniku. Ako ne moremo izvleči stvari in je žival vsled tega v nevarnosti. posku- simo jej umetno odpreti pot, da .bo mogla dihati. Zvežimo žival in pritrdimo jo na tak način, da se ne bo mogla gibati in kaj žalega narediti tistemu, ki jo bo zdravil. En niož drži žival tako, da ji raztegnc glavo in vrat, dočim jo drugi od zunanje strani vratu z roko prime za sapnik pod tistim mestom. kjer tiči tuja stvar, ki zavira dihanje; potem se z rezilom naredi zareza v kožo (ki se je pa poprej na njej obrila dlaka). lo- čijo se pod kožo stoječe tkanine, dokler se dospe do sapnika in se naredi tudi vanj zarezo, ki jo je razširiti in ohra- niti odprto, dokler ne pride živinozdrav- nik. Ta odprtina omogoči živali dihanje in jo reši gotove smrti. Taka operacija je seveda nekoliko poguma, da bi jo izvršil, vendar pa jo po njej Se vedno nekaj tipanja. da so žival, ki jej grc za živijenjc. vendarie reSi. „Če rata, rata, pravi naS kinct, če ne rata, pa frata". Še nekaj tisoč visokodebelnatih jablan in ee^enj naj- boljse vrste. tor hilf Montiecle in Ri- pario oclcla lakoj po ugodni ceni Vinarsko in saefje proti Gradišfci) c o c Ti'Sjuje tudi z opeko. ima ve- liko zalogo v-mkovrstnesa rrde- sä in mekhesa le: a domače^a in tiijetta, veliko zalotjo poliišt- va, viiihkih powod, «tiskalmr itd. Med 50 recepti bos gotovo nasla marsikatere, po kateri bodo Pekatete tebi in tvoj- cem isborno disale. Äaroci si kuharsko knjigo pri Prvi krattj- ski iovarni testen in v II. Bistrici. Vdobis jo zastonj. Loterijske številke. 2. apri la. Dunaj......32 1 2 72 0 Gradec......40 53 47 42 78 ^— v i«— ^ ^i Svoji k svojim! Podpisani slovcnski brivee v Go- riH Oospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskcinu ohčitistvu i/. mcsta in /. dožcle za obilen obisk. Postrežba točna in strojjo snazna. Hrijc in striže tudi na mesečno odplačcvanjc. Na zahtevo brije in striže na domu. V zaloiji ima razne toaletne potrcbsčine po ziucrni cc- ni. Prevzema vsa lasnicarska dcla tor kupuje zenskc laso po o K in naprej kilogram. Franc >'ovak. Gospodska ulica, St. 1. RaiqS/i! sP°minJaJto s0 ob vsaki "¦^J priliki „Šolskega Doma%, JAKOB ŠULIGOJ = urar c. kr. državne zeležnice v G 0 RIC I, GosDosia ilica St. 25. priporoča zlatnino in sre- brnino vse h ' vrst. Prstane, porocne rinke, verižice in vse iinigc /late preumete. Prva in edina slovensk? kleparska delavnica v Gorici. ulica della Croce St. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vseni gg. odjemalcem. posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sisteni škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentiraiip vontlatorje za dimnike i. t. d, oprave se izvršujfjo točno in po najnižji ceni. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlotor u Gorici ulica fflorelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Prosiva zahtevati 1 i s t k ©! Največja trgovina z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje ftraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove. obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e n e n i z k e, s o 1 i d n a postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikiinske b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici re^istrovana zadruga z omojeiio zavezo posredtije pri naknpn kmetijskili potreliščm in pri pdaji ^v- ^x^ */x^ taetüäil pridelfcov. ^x^ ^x^ ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ST. 32. VABILO k Občnemu zboru Centralne losoiilie rBiistrovane zrirngt z ibpd no ___= v Qoriei, =—===== ki se bodo vrsil v eetrtek dnv 11. apriln MMO ob 1O1., uri pml- poiiuino v prostorili „0 E N T It A L N K P 0 S 0 J 1 L >r I C Eu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načclstva. 2. Porocilo nadzorstva. o. Potrjenje računa za leto 11)01) in določba o porahi čistega dobička. 4. Porocilo in sklepanje o tr^ovini, ki se vodi pod imenom „Kro- jaska zadrupi". 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajni predlogi. Načelstvo. Cenjenira gospodinjam priporoča m o ii a j t o p 1 e j e pravi :Franckov: pridatek li kavi kot najboljši kaviii sura^at, isdelovan iz tuzemskih slrovin Y doniači t'ivnrni Ilenr. Fraacka siaov v Sagrebu. Cevljarsha zadruga v Mirnu naznanja sL obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antonana vog'alu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema narocila po s&r zmernih cenah. ~&& Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že sivalni stiojV Aii najiiovejšo marko „Original- Viktoria" in tiajboljšega izdelka Pf dolgnletnih skušnjah sva prisla do prepri- čanja, pa ostane „Original" veduu le uajboljši. Original Victoria st^oj1 oelan» še pu 10 elm uporab' bivzšuriinn. Original Victoria stroji SO iC^ltKOSlll Vi fA lU.i'lHCO rabo in obrine namene. Original Victoria stroj! so ndjjdipraviiejSi la umeiiio vuzenje (rek arnnanje). Tvrdka stavi na razpola^o strankam učileljico, ki puučuje orez- plačno. Original Victoria stroji su udjlMM|Si i/.ueicn >'seh do- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamöiva 10 let. Nikdo uaj ne zamudi priliku ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original- Victor ja" strojev in clrugih šiv aliiili strojev, dvokoles „Pucli " orožja, inuii'cije in vseli lovskili priprav pri tvrdki Kerševani & Cuk - Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9.