801. štev. Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravna ' toliko pcsaniezna številka »Bodeče Neže*. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike slane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno D90 K. — Naročnina se pošilja ... uprnvništvu. ;J> Telefon številka 118. V Ljubljani, torek dne 10. marca 1914. Leto lil. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Pismo iz Romunije. Gotovo vas zanima kako malo sporočilce iz rumunskili krajev. — Ker sem ravno tu nastavljena, vam ,ahko kaj malega iz prijaznosti spo-ročim — tem lažje, ker živim med trdimi^ Rumunci in njeno mladino. Letošnje velike počitnice. mi je »Dan« mnogokrat krajšal čas v domovini s sporočili iz Galate, kaj zanimivo zame, ker sem bila že tretje leto med Rumunci in sem si prisvojila njih navade, in govorico. Rumunci mislijo na vojno z Avstrijo vsled Bukovine. Rumunci so naseljeni v južni Bukovini precej na gosto. Po bolgarski vojni, v kateri so imeli Rumunci tako lahek uspeh — so se zdaj jeli Zibati tudi oni onkraj »granice« — v Bukovini in Transilvaniji. Dan na dan prihajajo pritožbe sem v kraljevino, češ, da brati v Bukovini nimajo nikakih ali prav malo onih pravic, katerih so deležni drugi državljani. V prvi vrsti se pritožujejo, da jim ne pripuste svobodnega razvoja da jim ne pripuste javnih sol. Ravno danes nas je tu v prani šolo obiskal pop SSrbu iz Bukovine ter mladini naše šole živo sli— ■ x rfprav‘?etvV Bukovini, opominjajoč jih na dolžnost ljubezni do svojih bratov. Pri nas se ne pripusti otrok k predavanju nacijonalne vrste. — tu pa se oznanjevalcu svobode odpro Šolska vrata — učne ure se v tem slučaju izpremene v predavanja in mladina od osmih do 18tih let se v največjem razredu. Ko bi slišali odgovore, kateri so vam na razpolago, kadar opbmnite, da je Rumuriska majhna in preslaba, da bi se merila z mogočno državo! Odgovore vam: »Rumunec ima majhno državo, a tem večje srce?« — »Pomagal nam bo pa Rus!« x , ,Ysuko nedeljo se vdeležimo s Šolskimi otroci predavanj v »Ligi« kjer se navdušuje mladina za boj za narod. 1 u se cepi njih moč in ne-UStrašenost v kritičnem času — najs! bodo deklice ali dečki. — Za Rumun-ca je bodoče kraljestvo — on sanja o velikanskih uspehih bodočih let/ • Rumunska postane velika — kar je njenega v tujih rokah -— mora nazaj. Pravijo, da Maria Terezija ni imela pravice sprejeti darila »Bukovine« iz sultanovih rok — Bukovina Je bila rumunska in ne sultanova — zato mora in mora odločiti vojska rumunske pravice v Bukovini. Pogostoma se vrše sedaj predavanja v tej ali oni dvorani — povsod se govori o Bukovini, kjer se zatira rumunske starodavne običaje, kateri so seveda pogosto dvoumni — a Rumunec ne opusti z lahka to, kar je bilo običajno pri pradedih. Zbira se denar — tudi po šolah-— otroci darujejo prihranke za brate izven kraljestva — za šole in ohranitev nacijonalizma med njimi. Sploh se Rumunska razvija jako .hitro, ker je Rumuncu prva stvar domovina in njena slava: Pentru noj si pentru rege! (Za nas ni kralja.) Minka. Kakor oni, tako mi. Trst, 7. marca.—r Italijani nam ne privoščijo niti ene slovenske šole, mi pa naj bi bili tako bedasti, da bi jim pripomogli do univerze! Kakor nastopajo proti nam oni, tako hočemo nastopati proti njim — mi. Torej zob za zob, klin s klinom! V zadnjih dneh se Italijani razburjajo, ker so jugoslovanski poslanci sklenili, nastopati proti italijanski fakulteti najostrejšim parlamentarnim potom. Mari so mislili, da bo to vprašanje rešeno z lahkoto — s sodelovanjem vseh poslancev? Ce so bile njihoye misli take, moramo res obžalovati, da so Italijani tako strašansko neumno optimistični. Sicer bi bilo za njih lepo, če bi se Slovenci dali na eni strani klofutati, na drugi pa da bi zopet lezli italijanskim zagrizen- Y. *rebuh. Tako je bilo nekoč, ko je bil tržaški Slovenec še narodno neprobujen, sedaj je vse drugače. Še pred kratkim je pisal »Pic-colo prav infamno proti snujoči se hrvatski ljudski šoli v Trstu, zdaj pa, ko je poteklo od tega časa komaj teden dni, pa ima celo toliko predrznosti, da se upa zgražati nad tem, da stopijo jugoslovanski poslanci v bob proti njihovi fakulteti — kakor da Di to ne bilo povsem naravno! Takoj nato, ko se je »Piccolo« prav pošteno izkašlja! na naslov omenjene hrvatske šole, pa je prišel na dnevni red škandal na ReyoUeUj., ki je vso jugoslovansko javnost tako’ silno razburil. In vse te nesranuie reči so uprizarjali Italijani v tistem hipu, ko je imelo priti na dnevni red državnega zbora vprašanje italijanske fakultete. Potem pa bi še želeli, da jim jugoslovanski poslanci pomagajo! Niso li ljudje, ki tako postopajo, pravcate rojene duševne reve? Od naše strani je bila že neštetokrat izražena želja, da smo pripravljeni z Italijani živeti v miru, to seveda pod pogoji, da se tudi oni izrečejo za mir in da nam priznajo one narodne pravice, ki nam gredo. Toda oni so nam dajali take odgovore, da se je v nas pojavljalo do njih vedno večje nasprotstvo in da smo končno postali železni v prepričanju, da nas privede iz teh razmer edino le odločn in oster boj. Seveda bi bilo boljše, če bi tega boja ne bilo treba; koristno bi bilo to ne le za nas, ampak tudi za Italijane. Narodna sprava med nami iti, Italijani bi imela prvič močen vpliv na avstrijsko vlado, drugič pa bi — kar je glavno — bila s tem za vedno zaprta pot »nemškemu Drangu nach Siidcn«. Pa mi sc. nobenemu ne vsiljujemo. V sebi čutimo zadosti moči in z veseljem sprejmemo boj ne le proti Italijanom, ampak tudi proti Nemcem itd. In morda ni več daleč čas, ko stopimo na tržaških tleh v ospredje. 0 prispevkih za okr. bol. blagajne. V »Dnevu« z dne 19. januarja t. I. izšel je članek pod naslovom »Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu«, v katerem članku je bilo tudi omenjeno, da imajo delodajalci tudi- pravico okrajnim bolniškim blagajnam prijaviti vsrk lhe-sec, koliko se dni v dotičnem mesecu ni delalo, katere dneve mora bolniška blagajna pri zaračunavanju prispevkov vzeti v obzir. Opaziti se je pa pozabilo, da na žalost tega nimajo v pravilih vse bolniške blagajne, posebno pa na Kranjskem nobena, vsled česar' se grozno oškoduje podjetnike in delavce, prvič, ker morajo bolniški blagajni plačati prispevke tudi za tiste dneve, ko se vsled slabega vremena itd. ni delalo in tudi delavci niso za te dneve sprejeli nobene plače, drugič pa. ker še »Delavska ,zayar/>valnica proti nezgodam« poslužuje prj pomanjkanju mezdnih list predpisa prispevkov pri bolniški blagajni, na podlagi katerega potem računa prispevek za sebe, na način kakor je bilo v članku 19. januarja t. 1. dokazano nam- nravi siplačal bolniški blagajni za delavca 3 krone, potem si njemu plačal mezde 100 kron od katerih si meni dolžan 3 K 36 v (namreč če je stavbeno podjetje). Vsled tega članka v «Dnevu« obrnilo se je pa več podjetnikov na uredništvo našega lista a ta zopet na pisca dotičnega članka, ki pa ni v stanu, da bi vsakemu pocdiuemu tako široko obrazložil pa tem potom odgovarja. Zakon od 30. marca 1888 št. 33, ki je temelj pravilnih okrajnih bolniških blagajn v nobenem paragrafu ne predpisuje, da mora delavec plačati blagajni prispevke tudi za tiste dneve, za katere ni vsled počitka sprejel plače ampak pravi, da mora plpčati 2 ali 3% od »zugrunde ge-legten Lolmbefrages«, (vidi § 25. in 26. in 34. imenovanega zakona). Ker pa delodajalec plača /:I k prispevku delojemalca, odpade tudi na njega manjši prispevek. Da se pa na to ne ozirajo okrajne bolniške blagajne, krivi so pač delavci, kakor tudi delodajalci sami, ker oni so tisti faktor, ki pravila v tem smislu lahko spremene, samo če ja to glasujejo pri občnem zboru bolniške blagajne. Ko se bodejo to leto vršili občni zbori poedinih okrajnih bolniških blagajn, naj glasujejo vsi, da se k § 10. društvenih pravil doda: V slučaju, da se v mesecu ne bi delalo nekoliko dni vsled slabega vremena, potem se dotični dnevi, pri zaračunanju prispevkov, vzamejo v obzir. Neraču-nanje prispevkov za te dni vzelo se bode v obzir samo tedaj, ako delojemalci za take dneve niso sprejeli nobene plače in pa da se je to prijavilo blagajni najkasneje do vklju-čljivo 25. vsakega meseca. Dneve, v katerih se ni delalo po 25tem dotičnega meseca, vzelo se bode v obzir v prihodnjem mesecu. S tem ubilo se bode z enim udarcem dve muhi, ker plačali bodejo manje delojemalci in delodajalci prispevkov bolniški blagajni in delavski zavarovalnici proti nezgodam, a godila se ne bode krivica niti enim niti drugim. Oblasti se ti spremembi ne morejo protiviti, ker računanje prispevkov na omenjeni način zahteva zakon, in pa, ker imajo tak dodatek že nekatere okrajne bolniške blagajne v Istri. Ker so pa vse bolniške blagajne ustanovljene temeljem enega zakona, pač ne more biti eni nekaj zabranjenega, kar je drugi dovoljenega. Toraj delodajalci in delojemalci na noge pri občnih zborih bolniških blagajn. Pokažite, da si morete vsaj pri teh zavodih sami sebi krojiti pravico, ki vam jo zakon takorekoč sili. Samo odprite usta in stvar je v vašo korist storjena. Za nadaljne slučajne informacije vam pa stoji na razpolago gotovo drage volje list »Dan« irt njegov dopisnik. .. .r. Posamezna :4ev. MDneva“ stane 6 vin.; rave« toliko posamezna številka „Bodeče Neže*, : ::: Uredništvo in upravništvo: aj Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 r Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrairidrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-;l n: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :« ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: Last in tlak »Učiteljske Tiskarne". mm s: Dolina pri Trstu. Mnogo hrupa je bilo zlasti v klerikalnem in italijanskem časopisju ob priliki odstopa župana Pangerca in je tudi list »Dan« prinesel o tem kratko notico. Že tedaj sem mislil, poslati stvarno poročilo, o sem opustil to za kasneji čas. Cela zadeva se je razvijala tako: V občinski seji dne 16. decembra 1913 sta pregledovalca računov Zobec in Berdon poročala, da so pri obč. računih nekatere nepravilnosti in sta tudi kon-štatirala 54.400 K primanjkljaja. Vsled tega je občinski zastop zahteval ob župana-blagajnika g. Pangerca, da podpiše vknjižbeno dovoljenje. kar se je tudi zgodilo in na podlagi tega se je občina vknjižila na Naša politika. Pred volitvami. Mogočno dvignil je poslanec pest, odločno je zvenel njegov protesti »Če ti boš žrl nam posest, jaz zgrabim te za vrat in ti izprašam vest, ti grdi tat!....« Po volitvah. Ah nežno ga je v svoje roke vzel, hvaležno ga je gladiti začel :■ »Oprosti, da sem se razvnel, veš, narod ima to rad, sicer ne bi verjel zarad doklad!...« LISTEK. M. ZEV AKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine (Dalje.) »Oprostite,« je menil vitez osuplo, »ampak ...« »Ne poznate me, kaj? Eh seznaniva se kmalu, moje ime je gospod de rehnjl.« * * * • V XXX. / . Hugenotje. iP h,ielinii; zet..admirala Kolinjija, i ^ . z sv°nh osemindvajsetih do tridesetih let. Krepke rasti je bil, in hvalili so ga, da je prav tako silen v orožju, kakor je modrega sveta Njegov obraz je bil odkrit, oči krotke; bil je izbranih šeg, vljuden do rafiniranosti in velenaobraženega duha; kdor ga je poznal, je razumel ,ez težave, da si ga je izbrala admiralova hči mimo bogatejših ženinov in cej0 mimo vojvode Giškega črnega, kakor so pripovedovali. privedel viteza na dvori- noklica! S"je nagl° zaklenil vrata’ SSftaSfSg« in m” izročil saj vef/ogvm° s“mo 5e ellelta •' ’ Nato je prijel Pardajana pod pazduho in ga odvedel preko dvorišča; zavila sta navzgor po lepih ka-menitih stopnicah in stopila v maih-no sobo. »Stražil sem sam,« mu je pojasnjeval spotoma, »zakaj sestanek imamo nocoj: admiral je tu, in gospod de Kondč, in tudi njegovo Veličanstvo kralj navarski. . .« Pardajan se ni začudil nenavadnemu zaupanju, s katerim je bil sprejet. Toda pomislil je: »Ali bom prisostvoval nasprotnemu prizoru kakor pri Vedeže-valki? Zdi se mi, da mi je namenjeno opazovati po Gizovi še hugenotsko zaroto.« Telinji pa, ko je privabil viteza v kabini, ga je objel s tako očitno in odkritosrčno radostjo, da se mladi mož ni mogel ubraniti ganjenosti. »To je torej junak, ki je otel n ,?.,V(r.,iko ’n Plemenito Ivano!« je vzkliknil Telinji. »Oh, vitez, kolikokrat smo želeli goreče te zadnje dni. da bi vas videli in se' vam mogli zahvaliti . . . Krasen čin ste storili... tem bolj, ker niste imeli kot nerefor-miratiec niti povoda za tolikšno požrtvovalne . . .« »Bogme, priznati moram, da nisem vedel, za kakšno slavno vladarico sem potegnil meč . . . toda oprostite, važna zadeva mi je povod, da prihajam prosit za pomoč svojega prijatelja Deodata, ki je bil tako dober, da se mi je stavil na razpolago . . .« Na razpolago smo vam vsi, gospod vitez!« je vzkliknil Telinji. »Kar pa se tiče grofa de Marijaka...« »Grofa de Marijaka?« »To je pravo ime našega dragega Deodata. Pravkar sem hotel reči. da ste ga očarali popolnoma: še priduša se zdaj ne drugače kakor pri vas.« »Ali je nocoj v tem dvorcu?« »Ja. Pošljem vam ga.« Telinji ie poklical slugo in mu dal povelje. Pardajan je opazil, da je tudi ta človek, kakor vsa služinčad v tem domu, oborožen do zob; čudna okolnost, ki je dajala dvorcu v ulici obraz trdnjave, pripravljajoče se na oblego. Minilo je nekaj trenotkov. Nato so se oglasili nagli koraki, odprla so se vrata, pojavil se je grof dc Mari-jak in stekel k Pardajanu z razprostrtimi rokami’. »Vi tu, dragi prijatelj!« je vzkliknil. »Ali sem tako srečen, da me potrebujete? Kaj naj vam ponudim na razpolago: svojo denarnico ali svoj meč? Oboje je vaše . . .« t Vitez je začutil, kako se mu širi srce. Ta resnična prisrčnost in to gorko prijateljstvo, ki se je začutil v njegovem objetju, on, ki je živel vedno sam, zaprt vase, brež velikega veselja in brez velike žalosti, to vidno bratovstvo ie razstopilo dozdevni led njegovega obličja; oči so se mu orosile, spoznal je vso nesrečo svoje ljubezni in vso sladkost prijateljstva. »Zares,« je jecnil, »ne vem, kako naj se vam zahvalim . . .« »Zahvaliti se mi hočete!« je vzkliknil Deodat. »Saj sem vendar jaz vaš dolžnik! Vsi, kar nas je tu, smo vam dolžni hvalo, odkar ste rešili našo veliko kraljico . . . posebno pa jaz, jaz, ki ne pozabim nikoli prijetne me, ki sem jo prebil pri vas! . . .« Videč, da sta se spustila prijatelja v intimen pomenek, se je Telinji diskretno umaknil, Pardajan in Marijak sta sedla. »Tolažilna ura!« je nadaljeval grof. »Obupan sem bil dospel v Pariz, z razgnojeno dušo ... a vaš dobri pogled, vaš smeh, vaša duhovitost iti vaše blago srce me je spravilo s samim seboj. Vidite, dragi prijatelj. bili ste mi nositelj sreče.« »Res, bi dejal človek, da ste danes manj mračni nego zadnjič, ko ste me posetili v moji gostilni. Oči so vam jasnejše, na ustnicah vam igra smehljaj. . . ali ste doživeli kaj srečnega? . . .« »Recite rajši, veliko srečo . . .« »Pa kakšno? . . . Ah, oprostite . . . že spet me je zapeljala moja radovednost . . .« »Dragi moj,« je rekel grof, »rad vas imam tako, da bi bila moja sreča lahko desetkrat skrivnost, pa bi vam jo povedal vseeno, ker nočem imeti ničesar skritega pred vami. Toda ta sreča je skrivnost samo, ker je nočem razodeti vsem, ki me obdajajo tukaj . . . ne, da jim ne bi zaupal... Ie bojimo se, da me ne bi razumli.« »In jaz, mislite, vas bom razumel?« je dejal Pardajan z usme-vom. »Prepričan sem. Gidite, saj ni nič posebnega: zaljubljen sem,« Pardajan je zavzdihnil. »Zaljubljen skoraj že leto dni,« je nadaljeval Deodat. »Zaljubljen tako, da sem daroval svoje srce popolnoma in za vedno ... z eno besedo, zaljubljen, kakor bi bili vi sami...« »Ah!« je dejal vitez. »Ničesar ni več na svetu zame razen nje. ki jo ljubim. Postala je moje vesoljstvo. Ako bi se ji moral odreči, bi zblaznel ... in če bi izvedel kdaj, da me je prevarila . . .« »No, kaj potem?« »Potem bi umrl,« je dejal grol z resno priprostostjo. »Zdi se mi, da ste mi ravno vi prinesli srečo. Prišel sem v Pariz s prepričanjem, da sem ločen od nje za dolgo, morda za vselej. Po ukazih, ki sem jih prejel. Pa sem moral odriniti v Sen-Žermen, kjer mi je naročila kraljica Ivana marsikaj, med drugim tudi, izraziti vam njeno zahvalo ... In ravno na poti k vam sem srečal v majhnem selu, nedaleč od Pariza, njo, ki jo ljubim . . . Cela Istorija je to, ki vam jo povem obširneje . . . vedite samo, da jo lahko vidim dvakrat na teden, dokler se ne združiva za vedno . . .« njegovo imetje za znesek 60.000 K. — Vknjižba se je izvršila dne 23. decembra 1913. Kmalu na to sta prinesla lista »Novi Čas« in »Slovenec« kratki poročili. Prilično tri tedne na to ie prinesel tudi »Piccolo« fino zvito poročilo iz Kopra, očividno pisano o kaki osebi, ki je imela vpogled v zemljiško knjigo. Na podlagi tiste vesti v »Piccolo« je takoj poslal deželni odbor svojega revizorja g. Ružcrja Orlicha, ki je začel s pregledovanjem dne 29. januarja 1914 in končal dne 25. februarja 1914. Pri pregledovanju so sodelovali tudi trije občinski odborniki in svetovalci. Dognalo se je, da je uporabil g. župan Pangerc nekoliko čez 86.000 kron občinskega denarja. Ker pa prejšnja vknjižba 60.000 K ni zadostovala, je zahteval deželni revizor po nalogu deželnega odbora, da sc doseže še nadaljno, vknjižbo do zneska 50.000 K kar se je tudi zgodilo. Vsled tega ni občina toliko prizadeta, ker je upati, da sc bo dalo ves pri-manjkaljaj kriti iz premoženja g. Pangerca, ki je baje cenjeno na 158.000 K. (1. Pangerc trdi, da ni sam kriv nesreče, ki ga je zadela, vendar do sedaj ni navedel sokrivcev. V koliko je njegova trditev resnična, se ne da še danes ugotoviti. Prvi primanjkljaji datirajo še iz leta 1902, kar daje misliji, da jjc mož po malem skozi mnogo let zajemal iz občinske blagajne. Morda |e tudi mislil polagoma vrniti, a se ni dalo, ker ni imel virov za to. Trgovina in gostilna mu nista donašala prida, ker je bilo v njih slabo gospodarstvo. Družina ni štedila ampak šq celo razmetavala. Prodajalo še je premnogo na kredit. Marsikdo ga je tudi opeharil in tako je mož lezel vedno bolj nazaj. Njegov padec je tudi na škodo naše narodne stvari v Istri, ker ta slučaj bodo izrabili nasprotniki toliko naše narodnosti, še bolj pa Italijani, katerim je prišel ta slučaj, kakor nalašč za maščevanje Puljske afere. Resnici na ljubo treba priznati, da je bil Pangerc delaven mož in tudi požrtvovalen in je storil mnogo za povzdigo domače občine. Vsled njegovega prizadevanja so se zidale uove šole v Ricmanjih, Boljuncu in Dolini ter prenovile v Borštu in Ospu. Zidalo sc je več javnih cest in drugih občekoristnih naprav. Le obžalovati je treba, da ni imel srečne roke. Ko- je videl, da je kot župan nezmožen, se je pismeno odpovedal časti župana pridržavši si pa čast občinskega odbornika. Vsled tega jej sledila volitev novega, župana. V se-f ji 22. januarja 1914 je bil izvoljen županom dosedanji prvi podžupan g. Martin Samec. Klerikalni časopisi trdijo, da je Pangerčev pristaš in mu marsikaj očitajo. Vse to pa le iz hudobije. Trditve so neresnične, ker nosi g. župan je značajen in nepristranski mož kar je v tej kratki dobi opetovauo dokazal. Upati je, da bo dolinska občina v par letih prebolela ta bridki udarec. Občan. dlani, vidna vsa politična in moralna nedozorelost tega ljudstva. V Kamniku je tipičen izrastek teh nezdravih razmer društvo, goječe šport, družabnost in zabavo — nepolitični, klerikalno - nemško - liberalni »Športni klub«, ki je slavil na pustni torek letošnjega leta svojo glorijo in vpričo tisočerih gledalcev svoj najklavrncj-ši poraz. Doletela ga je pravična kazen božja in nepolitičnost tega društva je dobila primerno zaušnico. Ko je g. dekan vzdignil preteče svoj prst, je vse odpovedalo in klerikalno -nemško - liberalna nepolitičnost se je mahoma izjalovila. Posebno klerikalno,nemška, ki jo mi vsi poznamo, kako odkritosrčna in iskrena je napratn slovenskim naprednim du-fipvom, kajti kar je liberalne zraven, tvori samo žalosten privesek tistih naivnih ljudi, ki ne vedo, ali so to ali so ono, ali pa so vse skupaj v eni osebi, pa makar tudi odborniki naprednih političnih društev. Ne rečem, da ni gcnljivo in hvalevredno truditi se za stvar, pehati se za pro-cvit družabnosti in potiti sc za šport in zabave, ampak najbolj gcnljiva je sveta preprostost nekaterih, ki ne morejo kopirati, da je vse skupaj krasen hutnbug in imenitno posrečena laž, katera pa sc bo žalibog skoraj gotovo prezgodaj razodela. Za enkrat pač še ni mogoče popolnoma ugotoviti, ali se bo ta nedolžna sramežljiva laž razgalila pri občinskih ali pa pri korppracjskih volitvah, ko se bo klerikalno-ncmško-liberalna gospoda potila pri lawn-tenisu, ali pa pripravljala za reprizo »Rokovnjačev«. In prepričani smo, da znajo volitve bolje igrati in aranžirati, nego maškerade, četudi je oboje komedija. In to je poglavitno za »Šport, klub«! Kar pa bi uedostajalo, bodo dodali gospodje liberalci, tisti namreč, ki se razumejo na komedijo in ki so univerzalnega, slovensko-nem-škega športnega prepričanja. Dotlej pa kličemo vsem: Le vrlo naprej do novih uspehov! IZ ZAGORJA OB SAVI. Naše sicer prijazno Zagorje bi se pravilno moralo imenovati »Blatna Vas«, kajti toliko blata na cestah ne najdeš nikjer, kakor pri nas. Slišali smo pri cerkvi, da se bode pobiralo po 20% doklade za okr. cestni zžstop, čemu neki pobirajo ta davek? Če bi vse kletve, ki se slišijo na naših cestah od pasantov. resnično kaj pomagale bi že zdavnaj hudič vzel ves cestni odbor. Če so okrajne ceste res podeželjene, kakor se sliši, potem pomeni gotovo blato na naših cestah -+- gospodarstvo v kranjski deželi.! '■ les, Sivec, Gabrielčič Miha, Legiša, Vidic, Peternelj in nazorniki: Brezigar, Presen in Lovišček. — Pričakuje sedaj odbor, da nam ostane naše članstvo še v nadalje tako zvesto kakor tudi prijatelji naši naklonjeni, ker tudi mi bodemo gledali, da storimo vse, kar bo v našo korist. Prihitel je tudi tov. Vitek iz Trsta k nam, le škoda, da se je prepozno u-dcležil občnega zbora, za kar se mu zahvaljujemo, ker nam je v jedrnatih besedah povedal pomen današnjega zborovanja, kakor tudi za bratski pozdrav od centrale — iz Trsta. Tovariši, vsakdo izmed nas se naj spominja vedno, na prekoristno našo zvezo, naj stori vsak zaveden Slovenec, železničar, svojo narodno dolžnost, dolžnost do svojega bližnjega sorojaka. Geslo naj bode naše . slovenski železničar — organiziraj sc v slovenski organizaciji, ker le ona ti nudi tvojo potrebo in ne dajte sc zapeljati od naših nasprotnikov socialistov', ki so vedno le proti našim načelom. Oni so le most — predstraža germanske armade, cfialti, ki jih vodi črez Triglav, preko preko Soče proti Trstu — na jug. Vsi stopimo v en krog — napravimo si živo verigo — proti napadalcem in zmaga bo naša. Bratski »Na zdar« vsem. — Odbor. preruogokopu delavec Grah med dva hunta, ki sta mu prsni koš tako stisnila, da je namestil izdihnil. — V Loki pri Zidanem mostu sta povabili dninarici Kušer in Zakrajšek na dom k prvi, dninarico Razpotnik. Ko je Razpotnikova stopila v sobo Kušarjeve, jo je ta in Zakraj-škova s kolom napadla in smrtno nevarno pobila. Vzrok je bila Kušerje-ve in Zakrajškove neopravičena ljubosumnost. Goriško. Štajersko. Slovenska zemlja. V KAMNIKU smo srečno preboleli predpustno krizo. Nezgode, ki jih je z velikanskim pompom in pravo amerikansko reklamo napovedal tukajšnji »Športni klub« s prihodom rokovnjačev na pustni torek, so povsem izostale, pač pa je ostala imenitna — blamaža. Od vseh strani, iz bližnje in daljne okolice so privreli večjidel preprosti ljudje ter postajali vse popoldne na trgu, v nadi, da bodo videli lep, originalen, pristno ljudski pustni korzo — kajti rokovnjači Še vedno žive v svežem spominu naših krajev — a kako prokleto so bili razočarani, “ko so mesto obljubljenih krasnih skupin In prizorov opazili le par nerodnih maškar, ki so se preklicevale po trgu Ves aranžma je popolnoma odpovedal. Zakaj? »Ali imajo nas za norce, uli sami sebe?« so povpraševali naivni ljudje, ki niso vedeli, da tiče silno komplicirane in zamotane reči v ozadju pustne blamaže tega »nepolitičnega« društva. Nepolitičnega se mora dati namreč v narekovaj. Kajti danes je vse slovensko javno življenje tako globoko prepleteno z ostro se odražajočimi političnimi elementi, da zveni beseda nepolitičen samb Še kot nekak nemogoč nesmisel. Po trdnem političnem nazirauju se danes bolj kot kdaj poprej ceni moralna vrednost značaja in moža. Ni sicer treba, da je kdo patentiran liberalec ali socialist, ampak odločnega naprednega duha se more vsak hip brez težave ločiti cd reakcionarnega, omahljivega cincanja. In prav radi tega nudijo v naših kritičnih časih slovenska provincijalna mesta tako zelo klavrno sliko, kjer je polovica prebivalstva, tudi »inteligence«, omahljiva in veterna, ne ve, kaj je ju kaj ni, da je človeku, kakor na IZ KANALA. »Ples zveze jugoslovanskih železničarjev« podružnica Kanal je na pustni torek izborno vspel in mora se reči, da je bil eden najboljših plesov, akoravno jc bil primoran tukajšnji štaeijski poveljnik podpolkovnik Štaufer svojim podložnim obisk tega plesa prepovedati. Odbor izreka s tem vsem ccnj. damam in gospodom zahvalo za obilno udeležbo, kakor tudi požrtvovalnim rodoljubom in drugim domačinom za nakazana predplačila. Odlikoval se je kakor vedno g. Adalbert Ivančič s marljivostjo in s svojim humorjem pomagati polniti pokritje in tudi g. Avtor si je zaslužil pri aranžiranju plesa naše priznanje in upamo, da nam ostanete vsi še pri poznejših prireditvah naklonjeni. Nadalje priporočamo cvetlični salon g. Bajta v Ljubljani, ki nam je preskrbel cvetlice po jako nizki ceni — vsem našim bratskim podružnicam — ker cvetlice so mnogo pripomogle naši blagajni. Enako veselo družbo vabi na koncert, katerega namerava prirediti podružnica v tekočem letu. Odbor. Občni zbor podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Kanalu sc jc vršil pri polni udeležbi dne 1. sušca t. 1. v gostilni pri »Car-banu«. Ob 4. in pol popoldne je otvo-ril predsednik tov. Rihar s kratkim nagovorom, spominjajoč sc na pro-šlo leto, katero nam je prineslo mnogo zanimivega. V kratkih besedah jc sporočil tov. Pangerc tajniško poročilo, razinotriva! razne seje, želeč, še v prihodnje čase isti vspeh, kakor do sedaj, nakar jc tov. Vales v imenu tov. Pervanje predložil letni obračun, s katerim je bil vsak zadovo ljen. Prispevkov je bilo 1278 K 29 v, izatkov 1076 K 86 v v večini podpore za svoje člane in konečno stanje podružnice 201 K 54 v. S tem je jasno dokazano, da ni bilo naše delo, naš trud zastonj, ampak, da je rodil lep sad — bilo je konca 1. 1913. 68 članov, akoravno jih je prestopilo k sv. Lucijski podružnici mnogo, kateri želimo iz srca ednak vspeh. Nato je bil zopet soglasno izvoljen tov. Rihar kot predsednik in tov. Rustja podpredsednikom. Iz srede izvoljenih odbornikov sta bila izvoljena tov. Pangerc za tajnika in tov. Per-vanja za blagajnika. Za odsek v Pla-veh je izvoljen kot predsednik tov. Gabrielčič Štefan in blagajnik tov. Brezigar, Odborniki so.; Vovk, ya? Maribor. (»Straža« in — narodni voditelji.) Zadnja mariborska »Straža« si je omislila šalo, ki je v ravno isti meri neslana, kot je tudi — neumestna. Zaganja se prav po nepotrebnem v pisarno dr. Er. R., oziroma uradnika te pisarne, g. Planinška ter g. Kejžarja, češ, da se jc v ono pisarno sprejelo »frajlo«, ki ne zna slovenski. Ta trditev je seveda debelo zlagana, kajti res je, da zna omenjena »frajla« prav dobro slovenski, da se tudi poslužuje slovenščine, kjer se je le more — kar n. pr. razne »frajle« v prodajalni »Cirilove tiskarne« (lastnini naših »slovenskih in narodnih« dr. Korošcev, dr. Verstovškov itd. — ne store, da celo v slučajih ne, ko imajo opravka z docela slovenskimi strankami, za kar imamo dokaze na razpolago. Ker pa jc že naša ljuba lažnjivka i/. Koroške ulice tako prijazna, tla sc z lažnjivi-tni stvarmi zaganja v naprednjake, ali po njeno: »Voditelje« si jo tein potom tisojamo opozoriti na to, da naj-preje pomede tudi pred lastnim pragom tam, kjer gre za njene lastne »voditelje«. Ali pa morda redakciji »Straže« ni znano, da soproga »vo-dUetia«, iv.mveviv.prja VI- Pušenjaka, sama -—'zelo radd svabcari? An nasi ljubi lažujivki iz Koroške ulice morda nj znano zahajanje omenjene dame v — mestno gledališče? In to na tucatkrat v eni sami sezoni? Ali ji niso morda znani vsi oni slučaji nemškutar jen ja svojih »boriteljev« in »borite! jic«,-— proti katerim se je že sama tolikorat »borila«? Upamo, da ni toliko pozabljiva, kot neumno zlobna in lažnjiva. Če pa: kar na dan besedo! Postrežemo vam radi in vedno tako, da boste hudi na svoje voditelje — pa ne na liberalne ... Orinož. (Straža« priznava). Zadnja »Straža« zopet ščuva proti »Dnevu«. Nas seveda to nič ne boli, zlasti še, ker sama priznava, da ona ne spada v pošteno hišo in pošteno družbo. Da, kadar cucek poginja, postaja vedno nekam ponižen. Sicer pa: v kratkem na svidenje — s kaj več! Maribor. (Vlom pri Tllgerju.) Kot smo že poročali, je med polnočjo in tretjo jutranjo uro minolo soboto neznan vlomilec prerezal, oziroma izrezal razgledno šipo draguljarja 111-gerja in pokradel za najmanj 20.000 kron vrednosti. Prava škoda, v vseli detajlih, še ni znana. Dosje] se ve le za pomanjkanje velikih stvanj. Izrezan kos šipe je vlomilec prelepil s koščkom platna. Poleg Illgcneve trgovine popravljajo neko vezo, \ ko-je globini jc bilo vlomilcu lahko se skriti, če bi bil kdo prišel po cesti. Tatvino so opazili šele zjutraj, ko so odpirali trgovino. Rekli srno tudi že včeraj, da je ves naš policijski, aparat za nič, ali pa vsaj toli nepopoleu, da docela ne zadošča. Konfuzija, ki vlada pri naši policiji, l>a se najbolj zrcali v okoluosti, da ob 8.30 zjutraj n. pr. na stražnici v I egetthofovi cesti, o vlomu še niso imeli ne duha ne sluha... Škodo pri tatvini bo mogoče, krila zavarovalnina, se pra vi, če ostane Pii Id1 20.000 K-v Maribor. (Zopet moralen škandal.) Po mesta gre zopet govorica, da se je v neki delikatesni trgovini v petek proti polnoči doigral nezaslišan nravnostih škandal, kojega glavna povzročiteljica sta neki tukajšnji kavarnar in natakarica onega lokala. Opisovati stvar natančneje —• ne smemo, ker bi nas zasegel dr žavni pravdnik. Razno. V Gor. Oaštajnu so našli viničarji posestnika Stiparja iz Maribora pri digolanju v globini enega metra Človeško okostje, ležeče na obrazu. Staro je že 20 do 30 let — V T r b o v 1 j a h je 2. t. m. prišel v. »Novi čas« je priobčil neko pismo iz Bosne, v katerem nekdo, ki živi žo precej let med Srbi, prav po klerikalno napada Srbe. Zlasti »srbski popje« mu ne dajo miru. Očita jim brczverstvo, preklinjevatije, kršenje cerkvenih postav, itd. Kakor da bi »rimski popje« bili sami svetniki ! Mi ne zagovarjamo sedaj nobenega, reči pa moramo, da so naši (katoliški) duhovniki mnogo slabši od vseh drugih. Njihovo izpolnjevanje celibata je itak vsakemu znano, kdor ima le količkaj pameti. Drugih »čednosti« niti ne omenjamo. Naše preprosto ljudstvo časti duhovnike, ker ne ve, kaj počnejo isti za cerkvenimi kulisami. Le nikar ne prikrivati! Je res, da se najde še kak dober duhovnik, a ta je tako redek, da se ga niti ne opazi. Sicer pa bomo o tem še govorili. »-Novi čas« naj pa le hujska proti Srbom, ki se toliko brigajo za klerikalce, kakor za lanski sneg. Tržič. Neka tržaška družba je sklenila napraviti nov kanal od ladjedelnice proti mestu, že obstoječega pa namerava poglobiti. — Kakor znano, Tržič veduo bolj narašča s furlanskimi prebivalci, ki so zaposleni v ladjedelnici. Tu izhajajoči tednik je proglasil že davno Tržič za centralo Furlanije, čemur sc pa upirajo goriški liberalni Furlani, kakor tudi klerikalci. Zato je neobhodno potrebno, da sc ob pravem času poskrbi za Slovence in njihove otroke! Podgora. Kakor vsako leto, tako hočejo tudi letos naši socialni demo-kratje praznovati »delavski praznik« I. maja. Ali bi ne bilo bolje da bi se la dan, če je že ravno prost, porabil za pravo delavsko veselico? Naši delavci nočejo še izprcvidcti nesmiselnosti socialne demokracije! Laški pesnik Renato Rinaldi je umrl 6. t. m. Pogreb je bil v nedeljo v Portolah. Rinaldi jc bil pravi laški Istrijan. Njegove pesmi sp vzbudile v laški javnosti veliko pozornost. Zadnji čas je bil v Pulju, kjer. je sodelovat in itrcicval razne časopise. Star Tc bil koma) 25 let. Korinin. V tukajšnje zapore so pripeljali dva mlada fanta, ki sta bila zasačena pri tatvini v cerkvi v Moši. Imena še niso znana. Zanimiv članek o laški »Legi Nazionali« prinese »Dan« prihodnje dui. Dnevni pregled. Macharjevo naročilo moravskim politikom v roke g. dr. Stranskemu ob priliki svoje petdesetletnice. Gospod poslanec, prosim sporočite kot voditelj naprednih poslancev v deželnem zboru brnskem mojo zahvalo za pozdrav, s katerim ste se spomnili moje petdesetletnice — in prosim dalje, da bi ga tolmačili tudi poslancema Stanjkovu in Tusarovu za njuni stranki. — Da jc Moravska danes veselje slehernega češkega naprednjaka, veste dobro, in mu upam, da se potrudite, da ne bo to veselje le začasno. Očistite ji telo popolnoma od rimskega otopujočega strupa in storite jo tako nedotakljivo, da ne bo tam nikoli več vzniknil. Prisilite rimske ljudi z železno roko k temu, da bodo to, kar imajo na jeziku tudi dejansko izpolnjevali; vzemite jim šolo, kajti verstvo je stvar čuta in se ne da naučiti, in morala, ki jo oni oznanjajo, je dvostranska, ima precepljen jezik — in tej ne smemo izročiti svoje mladine. Pomagajte do svobode svojim učiteljem — eni vam bodo zato vzgajali svobodne ljudi. Zasužnjen učitelj je v stanu vzgojiti samo sužnja. Potrudite se. da bi bila rimskim uslužbencem vzeta aktivna in pasivna volilna pravica. Ti ljudje, po rodu sicer Moravani, po duhu. aspiracijah in organizaciji pa odvisni od-rimskega papeža, o katerem je tudi naš dragi Kramar v delegacijah priznal. da je še vedno pod suverenom, so država v državi, in zato so večji tujci kakor člani lastne armade in vojakom vendar po dobrem premisleku ni dovoljeno niti voliti, niti izvoljenim biti. Pravim: vrnite jih cerkvi in tistemu gospodu bogu, kateri ima polen gobec, poženite jih z državnega zbora, z občin, s Šol, in če dočakam to, pa pridem in bom gratu-liral Vam, gospodje, in naše veselje bo še večje. S prijateljskim pozdravom Vaš J. S. Machar. Dardanelsko vprašanje v zana-prei. Raihovski kakor tudi avstrijski listi so zadnji čas polni »senzacijonei-nili« vesti o ruskem oboroževanju in poskusni mobilizaciji. Sicer se ie poskusna mobilizacija uradno demontirala in jo zanikava tudi ruski car v pismu na nemškega cesarja, vendar nemška javnost ne veruje zanikovanjem — na dnevnem redu v državnem zboru so namreč nova vojna bremena in zato je treba deiati razpoloženje in slikati rusko »nevarnost«. Nas tudi ne briga: ali te alar-mujoče vesti odgovarjajo dejstvu ali ne; zanimivo je le, da sc z ruskim oboroževanjem spravlja v zveza vprašanje Dardanel. Ogrski napo' uradni listi so zaceli pisati, da ima Rusija namen razrešiti sama vprašanje Dardanelskih ožin. Za časa tri-politanske in balkanske vojne ie ruska trgovina vsled zapora Dardanel-škili ožin trpela veliko škodo. In zato se je sedaj — baje — na pritisk iz trgovskih in industrijskih krogov ruska vada odločila h koraku, da enkrat zc vselej prepreči oškodovanje ruske trgovine; lotiti se hoče Dardanelskegf« vprašanja in ga razrešiti. Kakšno stališče bi velesile zavzele.v tej zadevi? V poštev pride predvsem Avstro-Ogrska, Italija in Anglija Listi pišejo, da bi Avstro-Ogrska in Italija sc tej razrešitvi ne upirali, če se ne bi obenem Ru.sija hotela lotiti tudi Armenije. Drugače je pa z Anglijo; ta pa. dasiravno zaveznica Rusije, bi bila Rusiji nasprotna in nevarnost, da trojni sporazum preneha bi bila v tem slučaju velika. »Sokolski Vestnik«, glasilo župi Ljubljana I., Gorenjske, Idrijske in Novomeške št. 4 je izšel. Med bogate vsebino prinaša tudi naslednjo prav primerno notico: Poglavje o narodnosti pri Slovencih, posebno po mestih, bi se moralo napisati s pasjim bičem. Skoro vsa narodna energija se porablja za nujno zlo, za boi med napredno m klerikalno mislijo. Ta boi je ljut na Kranjskem, nič mani pa v Primorju in na Štajerskem. Smo prepričani, da je ta politični boj obenem tudi nacionalen, kajti v naravi klerikalizma leži, da so mu narodne zadeve čisto postranske, saj jc en rimski papež, ena rimska in katoliška cerkev, ki baje daje streho in zaščito Nemcem, Italijanom in Slovencem obenem. Napredna misel je obenem narodna misel, le v zmagi naprednosti ie narodni spas. V sedanjem boju so ljudje ločeni v dva tabora. Žalosten pojav pa je — in to smo hoteli pribiti —- da si dovoljuje tako-zvana napredna mlada inteligenca (po ‘-večini mestne srajce) neznačajnega dvjoživkarstva. Prijatelj ie ,ia‘ prekinili družb in gostiln, zahaja V klerikalne prostore, govori slovenski, nemški, danes preklinja vse, kar je v zvezi s cerkvijo, jutri pada na kolena pred duhovščino. Tako daleč smo že prišli, da vidimo esenco Slovenske mestne inteligence zastopano na prvih mestih v odborih narodnih čitalnic, istočasno in ista esenca stoji v odboru nemških Flottenvereinov-Razkrikajmo take ljudi, vrzimo i*h med klerikalce in Švabe, bojujmo se za zmago naprednosti, toda naš ščit bodi čist in zmaga bo sijajna! Vodiška Johanca v Ameriki. K včerajšnji notici pod tem zaglavjem bi bilo v spopolnitev navesti, da om neki Benedik ni ponatisnil samo »Vo-dških čudežev«, marveč tudi škofovo rdečo brošuro: to pa že o novem letu 1910. Dočim so njegovi »Vodiški čudeži« vsled drugih dodatkov še nekam samostojen ponatis, ni Benc-dikova rdeča brošura toliko ponatis kakor pravi pravcati falzifikat. Zunanji in notranji naslov brošure, tiskarski okrasek na prvia. podpredsednik: phil. Fran Ra-movs, tajnik: phil. Ivan Tominec. KJJJizničar; iur. Stanko Peric, blagajnik; iur. Anton Trobej. namestnika: med. Milan Gnezda, med. Fran Dečko, preglednika: iur. Milan Kolar, med. Boris Šlajmer. Poizkusen umor na Šmarni gori. rr^iivtn? •k,naši včerajšnji notici o nan^ onrr.' ’V‘ "a eorl se nam poroča, da ie bil Šetinc preče, nasilen človek, z *fcb se je neprenehoma ravsal. V noči od so bote na nedeljo je zopet nastal med obema prepir, v katerem je mož segel po puški in zadel z njo svojega sina. Druga dva sinova sta spala pri cerkovniku. Ranjenca so odpeljali v bolnico, očeta pa v zapor. V Savi ie utonil. Te dni so potegnili iz Save pri Podnartu truplo posestnika vulgo Pintarček iz Pod-brezja. Če gre tu za satnamor. se še ne ve. Maščevanje razžaljenega. Te dni ie v neki gostilni v Košani ozmerjal hlapca Janeza Želodca njegov tovariš Anton Vovk. V jezi je šel Želo- dec domov , . . -- - - m je razrezal Vovku s la harmonikna,nr^ slsestnikov sin Martin Koprivec iz Goričic v gozdu svojega očeta drva, mu je padlo deblo bukve na levo nogo in ga nevarno poško dovalo. Utonila je. Te dni je šla posestnikova žena Marija Prosenc iz Li Pice na delo in je pustila doma brez vsakega nadzorstva štiriletno dekletce Nežiko. Otrok je šel k luži, ki nahaja blizu hiše in je padel vanjo ter utonit. Nesreča. Ko je te dni sekal 16 letni posestnikov sin Blaž Toneicc iz Starega Kola na domačem tnalu drva, mu je odletel kos lesa v levo oko m ga je težko poškodoval. vdrugič z vdovo, toda njegov zakon ni bil srečen. Kreg in prepir sta bila na dnevnem redu in sta mu grenila življenje. Bukvaj je zasledoval morda z neumestne ljubosumnosti svojo ženo. ki je vsled njegove surovosti in trpinčenja grozno trpela. Slednjič se je preselila od svojega moža z otroki iz prvega zakona v drugo hišo v isti vasi. Te dni je šla Ana Bukvajeva k nekemu advokatu v Taboru, da bi napravila korake za ločitev zakona. Istočasno je opozorila advokata na svojega moža, ki ima pri sebi samokres in je prosila, naj mu ga vzamejo. Predno pa se je to zgodilo, je prišlo do grozne rodbinske tragedije. Bukvaj je popival pretekli torek v neki tamošnji gostilni in je odšel okrog ene ure po polnoči domov. Zjutraj okrog štirih je zadušil enega izmed svojih dečkov. drugega pa je tako nevarno obstrelil, da bo težko ostal pri življenju. Nato si je pognal še sam krogljo V glavo. Grozno dejanje Bukvajevo je vzbudilo v tamošnjem kraju veliko razburjenje. Poskus umora In samomora vsled nesrečne ljubezni. Zgodovina nesrečne ljubezni je že zopet bogatejša za en krvav slučaj, ki pa k sreči ni zahteval dyeh žrtev »nesrečnih* ljubimcev. Ze štirinajst mesecev je imel 231ctni mizarski pomočnik Jožef Vovsik iz Plzna znanje ž 21 letno služkinjo Marijo Fia-lovo. Jasno nebo njune ljubezni se je pa pooblačilo. Sestra Fialova je grozno nasprotovala temu znanju, kar se vidi iz pisma, ki ga je Vovsik pred svojim krvavim dejanjem napisal staršem in sorodnikom. To je bilo najbrže vzrok, da sta zaljubljenca sklenila, skupno umreti. Pretekli petek ob pol dvanajstih ponoči je spremljal Vovsik svojo ljubico domov. Ko sta prišla pred hišo. kjer je Fialova služila, je Vovsik nenadoma potegnil iz žepa samokres in je iz-prožil dva strela na svojo ljubico, ki sta pa zgrešila svoj cilj. Takoj po obeli strelih je izgubila Marinka korajžo in je zbežala. Vovsik pa je obrnil orožje nase in se je ustrelil v levo stran prsi, na kar se je nezavesten zgrudil na tla. Vovsik se ni ranil smrtno nevarno in zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Petnajstletni morilec. V vasi Borovlču na Hrvaškem je živela Gjurja Borovičeva v prav dobrih razmerah, kar je znal porabiti njen petnajstletni nečak Jovo Davidovič. Pogosto jo je obiskoval in izvabljai od nje denar. Pri poslednjem obisku je dala Borovičeva svojemu nečaku manj, kakor jo je prosil. To je fanta tako razburilo, da je zgrabil nož in sunil teto v prsa. Borovničeva se je Zgrudila Smrtno ranjeno na r»;t fn te kmalu na to umrla. Davidoviča je orožništvo aretiralo in ga izročilo sodišču. Zver v človeški podobi. Kakor se iz Petrograda poroča, je umoril dne 27. februarja ne daleč od Pjo-trkova 221etni posestnikov sin Vilinski svojo mater, ki se je nahajala v blagoslovljenem stanju in svojega očeta. Vilinski je mahnil s sekiro najprej mater, nato pa še očeta. Njuni trupli je nato s sekiro razsekal in ju je vrgel nato psom. Zverinskega sina je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču. Ta grozen slučaj neverjetne podivjanosti je vzbudil v ta-mošnji okolici opravičeno ogorčenje. Na sumu dvojnega umora. Pred policijskim sodiščem v Nottinghamu na Angleškem se preiskuje te dni interesanten slučaj. Frederics Hough-ton, sin bogatega kmečkega iiosest-nika, je obdolžen, da je ustrelil svojega očeta in svojega brata. Hough-lon je zavaroval svojega očeta na življenje za 10.000 funtov šterlingov. Velik požar. Dne 26. t. m. je izbruhnil požar v žagi firme Wild v Trientu, ki je napravil pol milijona kron škode. ri ^te,rtat na stolnega vikarja. c, 25. februarja ponoči okrog treh se je izvršil atentat v stanovanju kmečkih hiš. Vaščani so bežali kakor bi zblazneli iz vasi, ker so mislili, da se je približal konec sveta. Obsodba proti morilcu Kel-llngu. Porotno sodišče v Litomeri-cah je obsodilo berlinskega agenta Keihnga, ki je ustrelil za časa tiskarske stavke v Tešinu strojnika Ivana Sohlingerja, zaradi pregreška javne sile na osem mesecev strogega za-poia in na povrnitev sodnih stroškov. Vprašanje glede umora so porotniki enoglasno zanikali. Žena umorjenega se bo morala s svojimi zahtevami obrniti na civilno pravno pot. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo. Dvoboj s smrtnim koncem. Dne 26. t. m. zjutraj se je vršil v nekem gozdu pri Metzu dvoboj med poročnikom pl. Lavalette-St. Georgejem ir. med poročnikom Haagejem, pri katerem ie poročnik Haage _ padel mrtev na tla. Vzrok dvoboja je raz-žaljenje časti. O tem se še poroča naslednje: Vzrok dvoboja, pri katerem je poročnik pl. Lavalette-St. George ustrelil poročnika Haa-geja v prsa, je prepir na neki maške-radi, ki jo je priredilo kazinsko vojaško društvo v Metzu. Poročnik pl. Lavalette je dvoril mladi, lepi Haagejevi ženi. s katero je bil Haage poročen šele eno leto. To se je poročniku Haageju zdelo preveč in je očital pl. Lavalctteiu. da sc je pregrešil proti dostojnosti, nakar ga je ta pozval na dvoboj . Poskus umora bi samomor. Neki finančni paznik iz Jajca v Bosni je te dni izprožil več strelov iz samokresa na svojo ženo in jo je smrtno nevarno poškodoval. Nato si je še sam pognal krogljo v glavo. Nesrečnež ie menil, da ima njegova zena ijubimsko razmerje z nekim drugim možkim. Velike povodnji na Moravskem. Kakor se iz Brna poroča, je prestopila reka Morava pri Nedakonicah in Ogrskem Mradištju bregove. 96 hiš je pod vodo. 19 hiš se je zrušilo, 41 hiš je več ali manj poškodovanih. Skupna škoda znaša 160.000 K. 171 oseb je brez strehe. Človeških žrtev ni. Volkovi v Hercegovini, v Po- sušju v Hercegovini so napravili volkovi velikansko škodo. Neki cestar je streljal na enega volka, ki je pobegnil. Včeraj je bila velika gonja na volkove. Gostilna. Anton Ivančič TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ---------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo. ---------- TRiT Odlikovana pariška čevljarna (Calzoleria Pariglna). TRST Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. "CTlica Oard.-a.cci št ©v. ±5. Razne zanimivosti. Ortlerin^v-3 ,-^Pedicija zasuta na zasul -Ji ®r|krju je snežen plaz (lih na n m ekspedicijo, ki jc vo-,JjV OrtlerJ«. Sneženi plaz je ime! ai\sn° hitrost, da se ni bilo mogoče siri 9d cetega oddelka so se resni 4 možje in častnik Geidos. 16 mož dušil ° SllCg0111, k’er so se za" ^ Grozna rodbinska tragedija. «iim •ra.tki‘n, 'zvršil kajžar Janez lz. Jakova grozno dejanje , n",Hmor sv°iih- sinkov in rtomoi. Bukvaj je stanoval prej v okovu in se je nedolvn orad crrn Ano nedolgo pred groz-preselil s svojo ženo kov L” s svojima otrokoma v Ma- fca VT,?1 je. 1)a,eI ko^lco »n se pe-•• 55 Poljedelstvom. Oženil se je stolnega vikarja Jožefa Formttsa, Grozen pok je prestrašil vse tamoš-njc prebivalce in jih je zbudil iz spanja. Kmalu se je dognalo, da je eksplodirala dinamitna bomba, ki jo je neki neznanec položil pred vrata stanovanja stolnega vikarja.‘K sreči ni bil nihče v hiši poškodovan. Škoda pa je precej velika: vse šipe na oknih so popokale in se zdrobile: ravno tako tifdi šipe stanovanj, ki stojijo poleg hiše stolnega vikarja. Kakor se sodi, gre tu za maščevanje. Slepar na debelo. Predpreiskava proti ponarejala! obligacij Will-martu iz Bruslja je dognala, da je \Viilmart izdal brez dovoljenja 60.000 obligacij in 1200 delnic in jih zastavil za sedemnajst milijonov frankov pri raznih bankah. Te svote je porabil za različna podjetja in za svoje potratno življenje. Kadar padajo meteorji z neba. Pretekli torek zvečer je padel v vasi Zatkoyice na Poljskem velik meteor z neba in ie oorušii več DubHana. — Kdo se gane? Na Slovenskem je prišlo že tako daleč, da nam slovensko dijaštvo mečejo iz državnih Šol in slovenska javnost se ne gane. Cc pojde tako navdušeno naprej, — tedaj bomo še lepših stvari dočakali. V Trstu so obsojeni trije Italijani — in celo italijansko časopisje vpije o tein. Slovenci pa molčimo k atentatu na našo mladino. Ali mar merodajni krogi smatrajo dogodek na Revol-telli za dijaško in vseslovensko narodno zadevo? Kam pa pridemo, če bomo dovolili, da nam liobijajo mladino? Ali vam je gniloba tako zalezla v mozeg? Javnost, ki govoriš o narodu, kje si?! — No, se pa pogovorimo. Na kipu Žitnika jc kipar razločno podpisan: Dolinar. Dopoldne v petek je Ljubljančanka prinesla notico, v kateri omenja Dolinarja kot avtorja kipa. V »Slov. Narodu« še danes ne vedo — kdo je dotični kipar (tako pravi včerajšnji »Slov. Narod«). Kip Žitnika je izdelan tako mojstrsko, da ga »kiparček« ne bi mogel napraviti. (Saj se poznamo in vemo, kaj v slovenščini pomeni »kiparček« in »neki«.) Sedaj pa še nekaj. »Slov. Narod« pravi, da »Dan« špekulira na najnižje instinkte nerazsodnih mas. Te nerazsodne mase so razsodni, samostojni, zavedni in ne vem, kakšni ljudje še — ob volitvah! — V Schwentnerjevi izložbi je razstavljen kip umrlega Žitnika ter dvoje koloriranih perorisb. Kip markantne Žitnikove glave je z dovršenostjo napravil kipar Dolinar. Originalne perorisbe je izvršil H. V. Ger-bič. Z živo fantazijo po naravi neprebrano izdelana drevesa, kakor sta fantastični, vzbujata vendar čut prijetnosti in ju je vredno iti pogle-dat. — Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 7. marca 1914. Sklene se intervencija deželnega odbora pri deželni vladi v interesu občine Medvode radi naplavnega obrežja v Savi. — Iz ribogojne naprave gosp. župnika Kleindiensta se oddajajo postrvi 1000 po 8 K. — Dovoli se podpora okr. ribarskemu odboru za ri-bogojno napravo v Želimljah. — Glede vladne predloge novega gozdnega zakona se deželni odbor izjavi v odklonilnem smislu, ker ga ne smatra primernega za pospeševanje kra-škega pogozdovanja. — Prošnje za podpore k nakupu umetnih gnojil se odklonijo. — Deželni odbor protestira proti nameri poljedelskega ministrstva, da bi se sredstva iz poseb- nega državnega zaklada za povzdigo živinoreje pritegnila za podporo mlekarstvu, za katero naj služi poseben kredit. — Vzame se na znanje dopis, da je c. kr. upravno sodišče razveljavilo odlok c. kr. poljedelskega mi-strstva glede vodne naprave v Medvodah kot protizakonit. — Deželni vinarski zadrugi se dovoli podpora z naročilom, da nakupi dolenjska vina. — Za razmnožitev predavanj o mlekarskih strojih, ki jili jc sestavil ravnatelj obrtno-pospeševahiega zavoda ing. Remec, se dovoli 200 K. — C. kr. deželni šolski svet sc opozori, da imajo nekatere ljubljanske ljudske šole nepotrebne paralelke in da deželni odbor'v bodoče temu ne bo dal več pritrditve. — Dovoli se podpora 2800 K kmečki županski zvezi za izdajanje »Občinske uprave«. — Plačajte, državljani! Vedno več je novih davkov, draginja vedno večja, zaslužek pa vedno manjši. Revščina vlada v naši ljubi Avstriji vsepovsod, pa manjkanja je več kot preveč in v teh žalostnih časih se javlja v »Danzers Armee-Zeitung« neki general, ki ima navzlic slabim časom vendar dobro plačo in predlaga, da se žepi avstrijskih davkoplačevalcev še natančnejše preiščejo da se iz njih potegne 700—800 miljo-nov kron kot enkratni izredni prispevek za armado! General nam stavlja za zgled Nemčijo, kjer so državljani tudi žrtvovali na armado eno miljardo, torej 200—3P0 milijonov več in na Francijo, kjer se tudi veliko žrtvuje in pravi, da izgovor, češ Nemčija in Francija sta bogati državi, ne velja, ker Avstrijci tudi niso berači. Od Avstrijcev se torej še-le takrat ne bo zahtevalo več žrtev za armado, ko pridejo po zaslugi militarizma jropolnonia na beraško paljco! Kje se vendar more Avstrija glede bogastva sploh primerjati Nemčiji, ali pa celo Franciji! In še na Nemškem so državljani vpili, da jih hoče militarizem oropati, ko sc je zahtevala od njih ona milijarda! Slabi časi nas še čakajo, ker ni izključeno, da sc vlada zaljubi v ta generalov predlog in parlament — no boljše da molčimo o njemu -------- — Izza kulis »Ljubljanskega Zvona« sem izvedel, da namerava to naše priljubljeno pevsko društvo prirediti dne 18. t. m. svoj prvi letošnji koncert. Med drugimi se bo baje tudi iznajdla neka večja skladba. Kaj, nisem mogel izvedeti, znano mi je le toliko, da je to delo jugoslovanskega skladatelja nekaj novega in originalnega, česar še naše občinstvo ni slišalo. Po predpripravah splošno sodim, da bo s tem koncertom naš »Zvon« postavil krono svojim lanskim uspehom v Ljubljani, Kranju in Kamniku. Žal, da moram zabelježiti, da naše občinstvo ne umi ceniti društva, kot je »Ljubljanski Zvon«. Opozarjani samo na lanski koncert, o katerem je naš list poročal, da je bila dvorana le na po! zasedena, kar kaže premalo zanimanja za tako lepe priredbe, ki zahtevajo od društva mnogo truda ter žrtev. »Ljubljanski Zvon« je med ljubljanskimi pevskimi društvi prvo, da ne rečem edino, ki resno goji koncertno petje. Ti koncerti nimajo namena izvajati večjih del, ampak nam nudijo skladbe manjše vsebine, ki jih je toliko v novejši slovenski glasbeni literaturi. In to je hvale in posnemanja vredno. Malokatero društvo sc more ponašati s tako marljivostjo in požrtvovalnostjo, kot naš »Zvon«, radi tega pa tem bridkejše občuti omalovaževanje s strani občinstva. Prepričan pa naj bo, da si je pridobil srca vseh, ki so slišali njegovo petje na lanskih koncertih in želim, da mu koncert dne 18. t. m. napolni dvorano ter pridobi novih prijateljev. — Prijatelj petja. — Glasbena Matica bo v prihodnjem svcjein koncertu izvajala najnovejšo slovensko skladbo P. Hu-golina Sattnerja Gregorčičevo pesem »Oljki«. — »Branibor«, podružnica Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v petek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni Zupančič, Ahacljeva cesta v Ljubljani. Dnevni red: a) Poročilo načelnika, tijnika in blagajnika; b) Volitev odbora; c) Razno. Cenjeni podružnični člani in prijatelji društva »Branibor« se nujno vabijo na občni zbor. — .Odbor, FttO MALII9 diploa^airan. lerojač. Trst. - Ulica Tor S. Plcro 4 - Trst, Podružnica: Nabrežina 99. Najboljše čevlje po meri dobite v novi čevljarnicl' Antona *Ia vernika, Trst, Toliča, Pameto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravil«. — Samomor. Včeraj zjutraj so našli v Slomškovi ulici 25!ctnega hlapca Tomaža Gabrščka iz Blagovice pri Prevojah v kamniškem okraju, obešenega. Vzrok samomora neznan. — Kap je zadela včeraj zvečer branjevca Gostišo na Sv. Petra cesti. - Prišel je zvečer popolnoma zdrav domov in se je vscdel k večerji. Pri večerji mu jc prišlo slabo in je bil takoj mrtev. Ob 8. zvečer so ga prepeljali v mrtvašnico. Bit jc vdovec in je zapustil par otrok. — Ogenj. Včeraj zvečer okoli 8. ure je bila poklicana požarna hramba na pomoč v Vodmat. Gasilci so bili takoj na mestu in je bit ogenj kmalu zadušen. — Umrli so v Ljubljani: Mihael Filipec, sin sluge, 36 ur. — Franc Kosaučič, posestnik 31 let. — Frančiška Novak, čevljarjeva žena, 26 let. — Elizabeta Jaklitsch, zasebnica 86 let. — Marijana Maček, užitka-rica-hiralka, 66 let. — Franc Koprivec, hišnik, 56 let. — Josip Kolarič, predilnični delavec, 24 let. — »Cirkuški vrabec«, zanimiva cirkuška drama v 4. dejanjih po slovitem artistovskem romanu Gyp-a »Le friqucl«, ki se predvaja danes in naslednje dni v kinematografu »Ideal«, daje gospodični Polaire priložnost, da nam kaže nje prekrasni stas, pa tudi nje umetnost, pričenši od uzorne ježe do vaj na visečem drogu. Nedvomno jc, da bo ta drama, ki jc poleg tega, da je velezani-miva, tudi jako nežna, dosegla naj-Icpši uspeh. Vsi dopisi iz Trsta za „Danc naj se oddajo edino-le v Podružnici uredništva „Dan“ v Trstu, ul. Sv. Frančiška štev. 2/II. Trst. Občni zbor Cirii-Metodove podružnice v Sv. Križu pri Trstu. V prostorih gostilne pri Košuti se je vršil v nedeljo popoldne občni zbor kriške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Udeležba je bila nad vse zadovoljiva in razpoloženje zborovalcev jc pričalo, da sc ta podružnica oživlja in pripravlja na tem in-tenjivnejše delo za našo prekoristno šolsko društvo. O delovanju podružnice je poročal dosedanji podružnični predsednik g. Bizin. Po končaneni poročilu je povzel besedo družbiu potovalni učitelj g. Ante Beg iz Ljubljane, ki je razlagal veliki pomen Ciril-Metodovc družbe, katera goji posebno skrb za tržaške Slovence. Govornik je zlasti naglašal, da je z ozirom na to. da je C. M. družba nestrankarska organizacija, ki ima nalogo skrbeti edino le za slovensko šolstvo, ki jc nam vlada odreka, dolžnost vseh Slovencev brez razlike političnega nazirauja — tudi socialnih demokratov — da podpirajo družbo in se trudijo za njo. — Bil je nato sestavljen odbor, in scier iz moških in ženskih članov. Za predsednika je bil izvoljen jurist g. Sedmak, ki je obljubil, da stori za razvoj podružnice kolikor bo le v njegovih močeh. Gospod Tence izjavlja, da ga veseli, da je g. Sedmak prevzel vodstvo podružnice. Izprcgovoril je nato še g. Branduer, ki jc opozarjal zlasti na krivice, ki se gode Slovencem na Koroškem, kjer n. pr. v govornikovem rojstnem kraju, beljaški okolici, vlada niti ne privoli v to, da bi se postavila Ciril-Mctodova šola, če prav je že navožen potrebni material. Naša vlada skrbi pač samo za Albanec! Zborovanje je bilo nato zaključeno in zborovalci so se razšli v navdušenju za Ciril-Metodovo družbo. Že na občnem zboru se je priglasilo nad 30 novih članov. iVsc kaže. rrejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvin ugodnimi pogoji. — Zrihffcvahc prnsnekc Kočevje, 8 JLA V J J A“ Rezervat fotdi K r.8,4C1.422‘5f5. — Izplafcre edškcdtiiie in apikalijc K 123.257.l:P5*77. v z a j e rri n t> * i Veliko 3 let«, 1 moderna svilena kravala za gosp 1 prstan za gospode z im it. žlahtnim ki nom, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 gumbov za manšete 3 kar. double zla patentno zaklopko, 20 najlepših razgle sveta, 20 korespondenčnih predmetov i 200 raznih predmetov, ki so v hiši zelo trebili. Vse s k upaj z uro, ki je samo vrt tega denarju velja le Ii 4‘SO. Pošilja po vzetju ali naprej poslanemu znesku Allgemeines Industrie-Haus, Kral (Avstr.) Orzeszko\va 5/409. Pri naročilu dveh zavitkov se priloži prima angl. britev. — Za neugajajoee d nazaj. — Riziko izključen.J o podplati, ki so bili pri-pravljeni za Balkan* so nii zaostali vsled vojske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5'80. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendot ferstras. 139 25. SANATORIUM • EMONA ZA- MOTRAMJE -IM-KIRURGICNE • BOL.EZ141. •PORODNIŠNICA. LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA- ULIC A-A Sef-zdiwnik:frihariiJ-Dr- FRDERGANC da se začne za kriško Ciril-Meto-dovo podružnico novo življenje. Občni zbor podružnice NDO. v Sv. Križu pri Trstu, ki se je vršil v nedeljo popoldne v podružničnih prostorih. je bil izredno dobro obiskan in je ign-a f povsem 'sijajno. Blagajniško in tajniško poročilo je podal gospod Tetice, ki je pri tej priliki držal 'ep nagovor, opisavši dosedanje boje podružnice. Poročili sla bili odobreni in tajniku Tencetu je bila Izrečena zahvala. V imenu centrale fe govoril strokovni tajnik Brandner iz 'krsta. Izvoljen je bil sledeči odbor: .los. Košuta, predsednik; Miha Sulčič, podpredsednik; Kristijan Tcitee, tajnik; Košuta Ivan. blagajnik; odborniki pa: Josip Sedmak, Bogateč Ivan. Košuta Ant.. Sedmak Matija; nadzorstvo: Josip Sedmak, Valentin Sedmak; pregledovalci računov: 1 ence Ivan. Danen Lovrenc. - Vse kaže, da tudi v Sv. Križu vedlo bolj prodira prepričanje o potrebi nar. del. organizacije; zmerotn se jej pridružujejo novi bojevniki. Smrtna nesreča na Kamniški železnici, Včeraj popoldne se je zgodila na kamniški progi smrtna nesreča, katere vzrok je znana malomarnost železniške uprave, , ki ne poskrbi za rampe ob raznih prevozih. Nesreča se je zgodila tako-Ip: Kamniški vlak je vozil ravno s kolodvora proti Homcu. Ko je prišel vštric vasi Podgorje, je peljal proti progi neki voznik s parom konj ga-brove hlode. Ker je videl, da se bliža vlak, je konje ustavil. Strojevodja je videl, da voz stoji in je vozil naprej. Ko pa je vlak prišel do prevoza, sta Vonja skočila naprej čez progo. Vlak fe zadel z vso silo v zadnji del voza, tako. da so konji s prvim delom pobegnili naprej preko polja. Strojevodja ie vlak takoj ustavil in potniki so Izstopili. Voznik je ležal na kamenju ob progi z razbito glavo — imet je več težkih ran in je bil že v zadnjih vzdihih. Ljudje so ga začeli močiti In se je za trenutek zavedel. Nekateri so ga poznali pod imenom »Španov stric«. Doma je iz Podgorja, okoli 60 let star. Neki voznik, ki je odpeljal mirno, je na ves dir letel v Kamnik po zdravnika. Voznikovo Atanje je bilo brezupno. Vlak je odpeljal naprej. Voznika so prepeljali v Kamnik, kjer je umrl. Vzrok nesreče je — kakor smo rekli — to, da ni na takih krajih ramp. Samo tablica »Pozor na vlak« .‘n »Achtung auf den Zug« ne zadostuje, ker konji H e znajo čitati niti slovensko niti nemško. Zato se take nesreče ponavljajo. Vse pride na dan. — Pred 39 leti umoril svo-rrz jega Preteklo sredo je ljubljanska policija aretirala Martina Roglja radi hudodelstva umora. Rogelj je umoril svojega brata in je skrival svoj zločin celih devetintrideset let, ne da bi prišel v roke pravici. Toda ni je stvari tako skrite, da ne bi postala očita. Morilčevo življenje. Martin Rogelj je bil rojen leta 1849. v Trebnjem na Dolenjskem. V začetku leta 1876. je prevzel Rogelj posestvo in se je kmalu nato oženil. Rogelj je imel brata Jožefa, s katerim pa je živel celo svoje življenje v neprestanem prepiru in sovraštvu. To sovraštvo je izhajalo iz tega, ker je videl Martin v svojem bratu tekmeca. Bal se je namreč, da prevzame mesto njega gospodarstvo Jože. Leta 1875. se je povrnil Jože Rogelj od vojakov domov in tu se je poostrilo bratovsko sovraštvo. V Martinu se ie porodila črna misel, da mora spraviti svojega brata na vsak način s sveta. Ta Črna misel je dozor rela v sklep. Martin je čakal samo na priložnost. Noč umora. Šestega decembra leta 1875. se ie vrnil brat Jože malo vinjen domov in je šel spat v hlev, kjer sta imela skupno ležišče. Jože je legel na svojo posteljo in je kmalu trdno zaspal. Okrog dveh ponoči je Martin Rogelj prižgal svetiljko, na kar se je prepričal, če brat Jože trdno spi. Nato je prijel poleno in je udaril svojega brata po levem sencu s tako močjo, da je bil brat takoj mrtev, in da niti zakričal ni. Da bi ' bi! popolnoma prepričan, da je brat Jože res mrtev, ga je udaril še pariš rat po glavi. Nato je dal bratovo truplo na ramo in ga nesel na bližalo goro, ki je oddaljena kake četrt ure od Rogljeve hiše in je umorjenega brata vrgel v jamo. Nato je šel domov in je skrbno zbrisal vse sledove krvi. Obleko umorjenčevo je zakopal v seno. Vse svoje grozno dejanje je izvršil premišljeno. Nato se je delal, kakor sc ne bi nič zgodilo. Zločin odkrit. Na velikonočni pondeljek leta 1876; je naše! neki pastir, ki je bil usluŽben prj Martinu Roglju, v senu zakopano obleko umorjenega Jožeta. Isti dan je šel Martin Rogelj k službi božji v cerkev. Ko je opravil svojo pobožnost, je prišel domov, kjer so mu takoj začeli očitati, da je umoril svojega brata. Grozili so mu tudi, da ga naznanijo oblastim. Morilec pobegne. Ko je Rogelj videl, da je njegovo grozno dejanje odkrito, je takoj pobegnil iz tamošnjega okraja. Nihče ni vedel, kam je izginil. »V Ameriko je šel,« so govorili. Rogelj pa ni šel v Ameriko, ampak je pobegnil v Beljak na Koroško, kjer je delal tri leta pod napačnim imenom. Preskrbel si je namreč delavsko knjižico na ime Jožeta Grebenca. Po treh letih se je Martin Rogelj vrnil na Kranjsko in je služil pri raznih gospodarjih na Gorenjskem. V Ljubljani. — Prijet. Leta 1896. je prišel Rogelj v Ljubljano, kjer je stanoval pri neki mesarici na Karlovški cesti. Slučaj je nanesel, da je Rogelj obolel in prišel v deželno bolnico, kjer je prišel njegov zločin na dan. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Ur. Šviha — kriv. Neprijetna, • silno neprijetna vest prihaja iz Prage. Ena najgroznejšili afer zadnjega časa, grozna kakor afera Redi je končana in sicer z izrekom — kriv. Dr. Šviho, predsednika kluba na-rodno-soclalnlh poslancev, so »Narodni Listi« obdolžili, da je policijski konfident, da je špicelj. 8. aprila 1911. leta je redaktor »Nar. Listov« vedel o njegovi krivdi že skoraj toliko, kolikor so 3 leta na to priobčili »Nar. L.« In vendar so ravno »N. L.« še po 8. aprilu 1911 kandidirali dr. Šviho, c. kr. sodnika in pisali zanj agitačne članke. Dr. Šviha je bil na Moravi agitator tudi za mladočeško stranko proti ondotni lidovi pokro-kovi stranki. In mladočeška stranka se ga ni otresla, dasiravuo so voditelji njeni morali vedeti, kaj je, vsled česar bo težke posledice te grozne afere morala nositi tudi mladočeška stranka, ki je zločin krila. Praga, 9. marca V današnji seji narodnega sveta (Narodni Rada), katere so se udeležili zastopniki vseh strank, se je dokazala krivda dr. Švllie. Dr. Šviha je svoj mandat že odložil in iiarodno-socialni eksekutivni odsek je o tem obvestil že dr. Silvestra, zborničnega predsednika. Praga, 9. marca. Dr. Šviha je iz Prage Izginil. (Cela zadeva bo morala imeti še odmeve v parlamentu; ker tu so bili potom vladnih organov kršeni ustavni zakoni imenoma § 14. drž. osn. zale.) POLOŽAJ V PARLAMENTU. Dunaj, 9. marca. Položaj se še vedno pesimistično presoja. Zadnje vesti o poklicanju dveh agrarnih poslancev k cesarju se dementira. Do-sedaj se ni započela nobena nova posredovalna akcija. Čehi vstrajajo pri svoji zahtevi, da naj se razpišejo nove volitve. Nemci iz Češkega se temu upirajo. Tudi vesti o tem, da bi se vlada udala češki zahtevi, so predana. Kakor se od nemške strani proglasu je, da vlada sploh ne pojde na češke predloge in se pripravlja na vporabo § 14. Jutri se vrši seja nemškega nacijorialnega kluba, ki predloži nove predloge za izbistritev parlamentarnega položaja. DOGODEK NA BOSANSKO-ČRNO-GORSKI MEJI. Sarajevo, 9. marca. Črnogorska patrulja pod poveljstvom nekega Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrsz-novrstnejšili kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjvrdočimi se vplačili. nadporočnika je zabranila avstrijski obmejni straži prehod čez neko pot pri Metalki. Ozemlje je že dalje časa sporno. Avstrijska obmejna straža je ono pot zasedla in vsled tega je prišlo do spopada med črnogorsko in avstrijsko četo. Po črnogorskih poročilih so padli 4 Črnogorci mrtvi. Po- avstrijskih poročilih sta le dva Črnogorca mrtva in dva ranjena. Na avstrijski strani ni nihče mrtev. --Avstrijska vlada trdi, da ono ozemlje spada k Bosni. — Dogodek je bil predmet interpelacije v skupštini; upati je, da se zadeva kmalu mirnim potom uredi. SjRBSKO - TURŠKA POGAJANJA. Carigrad, 9. marca. Srbsko-tur-ška mirovna pogodba že sklenjena. NESREČA AERONAVTIKA. Dunaj, 9. marca. Danes popoldne se je na Asperuškem polju razbil dvoploščnik, na katerem je letal nadporočnik Elsner od 7. peh. polka, v Gradcu z nekim pasažirjem. Nadporočnik je mrtev, pasažir težko ranjen. VELIKANSKI POŽAR. St. Luis, 9. marca. Sinoči je izbruhnil požar v palači misurškega atletnega kluba. Celo poslopje je uničeno. 5 ljudi ubitih; 50 težko ranjenih, mnogo se jih pogreša! Škoda znaša en miljon dolarjev. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inscrcntl v znamkah. Zaključek matih oglasov ob 6. uri zvečer. Redka prilika: pralne hišne halje za dame (Schlafrocke) iz kam-brika in barheiita samo ta teden po K 5, dokler je^ kaj zaloge. Na iz-bero se ne pošilja. Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 42—3 Meblovana soba s popolno ločenim vhodom sc odda s J. aprilom ali pozneje. Rimska cesta 2, I. nadstr. levo. KORESPONDENCA. Mladenič z dežele želi vsled dolgočasja zabavne korespondence z mlajšo gospodično. Pisma pod »Zabava« na Anončno ekspedicijo v Ljubljani. 45—2 _— F. Pečenko se je zopet odprla v ulici Scala Bclvcdm št. 1 (prihod iz ulice Mlramar). Priporoča se svojim starim obisko-”"i in obenem cenj. občinstvu. presenečenje 1 življenju nikdar vež ta priložnost! kosov Samo K 4‘90. Krasna ara „Orion“ verižico, natančno idoča, za kar se jamči kravata za gospode, z im it. žlahtnim lcanre-loaletno zrcalo, 1 par 3 kar. double zlato z najlepših razglednic predmetov in še so v bigi zelo po-z uro, ki je samo vredna le K 4‘80. Pošilja po po-poslanemu znesku Industrie-Haus, Krakov 5/409. ena Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novomesto, Glavni trg št. 45. - Kranj, Glavni trg št. 119. -Glavni trg št. 79. - Edina primorska tovarna dvokoles „Tribuna“ Gorica, Tržaška ulica št. 2«, prej pivovar. Gorjup. Velika ekspertna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. UT1. 33 a,tj el Gorlen, Stolna ulica štev. 3—4, Prodaja na obroke. r^-iCr Namesto K 12*—, samo K 5*50 20.000 porov usnjatih čevljev na zadrgo z do-usnjatimi so bili pri-Balkan, so voj- „BALKAN“ Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Oentrala: TI* ST) mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnim podvrženo blago. Najmodernejšo opremljeno podjetje za selitve jn pvevHfcnnJe polii&tvtt v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke". Zmerne cen.©. Točna, postrežba. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ------- tvrdke R. MIKLAUC -------- „Pri Škofu" 4S> Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Pceeben cddelelr v prvem n&čstropjta. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. /c sx Spomladne novosti so tukaj Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modernih barvah in krojih. Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti. Ogledati si zamorete le v trgovini Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. --niniT- i... i——— Telephon 132. Spomladne modele za dame in deklice priporoča Ljubljana, Pred škofijo št. 19. Za gospode in dečke največja izbira oblek in površnikov najnovej-- - šega kroja. - - Priznano mn|n**J® vene! Solidna in točna postrežba. Generalno zastopstvo v Ljubljani Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo, volna banka v Pragi. v Vsr pojasnila