Novičar iz slavenskih krajev.
1% Zagreba. Z. *) Nas leposlovni časopis »Neveri" bil bi nehati moral, ako bi se ne bil za-nj tako krepko slavni odbor naše ?)matice" potegnul. Pri vsem tem vendar njegovo izhajanje ni zavarovano, ako jugoslavensko občinstvo za-nj bolj ne bo skrbelo. Gotovo bode vsakemu prijatelju književnosti drago čuti, da se od sedaj marljiva odbornika matice, gg. profesorja V. M. Golub i Ad. Tkalčevič i vratni pesnik gosp. J. Trnski za napredek lista neumorno trudijo, i posebno to, da je vred-ništvo „Nevena" naš prevrli spisovatelj BogoslavŠu-lek sam prevzel i da bo z prirojeno redko marljivostjo s pomočjo imenovanih gospodov za-nj delal. S takimi silami previden bo wNevena krepko k svojemu cilju težil i lepi svoji nalogi popolnoma zadostoval, to tolikoveč, ker so tudi dragi izvrstneji pisatelji obljubili, bratom bratovsko roko podati. Je tedaj naša sveta dolžnost, pozvati vse rodoljube: naj nam v važnem poslu za napredek domačega slovstva blagovoljne pomoči ne odtegnejo, brez ktere nobena še tako mala stvarica obstati ne more. Gosp. V. Sabljiču, vredniku ^narodnih novin" javno iz srca se zahvalujenao, da je teško breme odgovornosti za „Nevena" radovoljno prevzel; Jugoslavenom pa kličemo iz globočine srca: podpirajte narodno književnost, ktera ima biti vsakemu i slednjemu Slavjanu naj milejša zabava, naj dragoceneje zlato, brez kterega nam ne gre ime izobraženega naroda v vrsti razsvetljenega človečanstva. Naj ne bo glas naš klic vpijočega v pušavi!
1% Lokve na TerŽaŠkem. (Po nakljucbi zakasnjeno *J. 7. dan pret. mesca je bila posebna slovesnost v Lok vi. Prečastitljivi škof Teržaško-Kopriški gosp. dr. Legat so prišli birmat. Pred sv. birmo so birmance sami izpra-ševali, kterih je bilo dokaj zbranih; po doveršenim spraševanju so milostni škof krepko in podučljivo besedo ljudstvu govorili, ktera bo vsim pričujočim gotovo v ved-nem spominu ostala, in potem so začeli birmati. Po svetim opravilu pa — poslušajte, dragi bravci, posebno veselo in redko   novico : — so  milostljivi   škof  častitega   gosp.
L)    Omenjenih dopisov nismo prejeli.                              Vred.
2)    Pred tem nismo nobenega dopisa prejeli.                 Vred.
—  243  —
—    244    —
Jožefa Pavšler-ja, vikarja uGročani, verlega moža, očitno pred velkim oltarjem vpričo obilne množice ljudstva v dahovskem za dolinskega fajmoštra in dekana instalirali. — Naravnost potem se podamo v šolo (to je neki star okrogel tabor sozidan v bran ob časih turške eile), kjer so gospod škof poldrugo uro sami izpraševali, iu dobre odgovore s prijaznimi besedami pohvalili. Po kosilu v kaplanu, kjer nas je 15 duhovnov, razun dveh vsih Krajncov okoli milostljivega gosp. škofa zbranih bilo, so zapustili, dalje potovaje, tukajšno sosesko, ktera tega dneva nikdar pozabila ne bo.                     Lokvavski.
Iz Celja 27. julia. Topli sončni dnevi se verstijo pri nas z gromečimi vihtami in pogubno točo , ki tudi po Celjski dolini je pokončala mnogo rumenega klasja in zelenjave sploh. Vendar nadjamo se , da božja milost nas bo obvarovala hudega glada. Scer je pa poletje prijazno iu lepo. Rudeči mak in belkljati slez, grah in grahorka cvetijo, ravno tako detelja in bob. Po njivah se obračajo pridne ženjice, in pod serpico pada dozorelo eilje.
Minulo jo pa zopet eno šolsko leto. Učeniki in učenci so se verlo obnašali, in napredovanje mladine u verozakonstvu in raznih vednostih se pokazuje očitno. Kar pa domoljubiga Slovenca še posebno ganiti more, je vesela zapazitev, da se ljubezin in znanje materin-ekiga jezika čedalje bolj razlegate in širite. Tako smo letos pri očitnih preskušnjah u tukajšuih normalnih šolah brali lepo složene slovenske naloge, in pričujoči smo bili, ko šolska mladina je pesmice slovenske pela in deklamirala. Da bi tudi u prihodnje ti blaga zvezdica sijala , slovenšina mila !                            J. Š.
iz Moravske fare 24. dan julia. Danes, ko pridemo po keršanskem nauku iz cerkve, zagledamo pred farovžem voz, kakor se nam je zdelo, z žitom naložen. Na uprašanje, ko voznik ravno konje izprega , kaj da je pripeljal? nam povejo, da je 32 mernikov pšenice za nesrečnike v Moravski fari od toče zadete, ktero so gospod Miihlei sen iz Ljubljane poslali. Serce se nam je veselja topilo toliko dobroto od tako miloserčnega gospoda pred sabo gledati. Akoravno gospod dobrotnik v pismu do gosp. tehanta vso očitno zahvalo prepovejo, vendar jez nemorem sterpeti, v imenu vsih obdarovanih se za tako obilni iz keršanske ljubezni izvirajoči dar preserčno zahvaliti. Bog Vam stoterno poverni dar Vaš, mili gospod !                                                            Lavrač.
Iz Krašnje. J. V. Da bi se naštevanje krajev od toče zadetih bolj in bolj doverševalo, in da bi fare, pomoči potrebne, kar vse usmiljenim sercom znane postale, naj naznanijo „Novice" tudi kaj od naših krajev, in njih revnega stanu. Tudi Krašnjiski fari in nje sosedni okolici je v ponedelek pred sv. Mohorom popoldne huda ura žugala. K sreči je toča , ki seje suha s strašnim ropotom vsula, hitro spet pojenjala tako, da je Krašnijsko faro le poleg ceste zadela, visim vasem v hribih, in Pernjavi v planjavi pa skoraj popolnama prizanesla. Kompolamje le nekoliko, Krašnijski vasi že tretjino , Lokam in Zirovšam pa polovico poljskega pridelka v malo trenutkih pohlestila; Blagovsko faro ob cesti, in Šentožbovsko, kjer je vse huje nevihta rojila, pa je kar do čistega potolkla. Vse bi vender še bilo, in škoda bi se bila že še kako s pomočjo dobrotnikov poravnala, ko bi le 19. dan tega mesca ob desetih zvečer nas še huje sila od poprejšne obiskala ne bila; ker ta ni le še to, kar nam je poprej pustila, bolj ali manj vnovič poterla, razbila in polomila, ampak je tudi vse vasi po hribih, in z njimi tudi Zlatopoljsko in Češnjiško faro in Blagovsko ohribje v svoje grozovito okrožje zamotala in večidel vse popolnama pokončala. Od Podpeča,
kteri z Lukovico in Pernjavo ni skoraj nič zadet, noter do Štajerske meje je toča segla in naša dolina le z majhnimi izjemki je ob pervo setev in skoraj ob vse drugo, kar je sadežev na polji bilo , prišla. Revšina , še poprej iz muogih sploh znanih uzrokov ne majhina, bo zdaj čedalje huje, in bati se je, ako vkladne pomoči ne bo, ne le lakote, da se Bogu usmili, ampak tudi hudodelstev iz sile.                            ___________