78 ZGODOVINA ZA VSE prispevku s primerjalno analizo pečatov obrav- nava značilnosti kovanja Celjskih in odgovarja na stare očitke o ponarejevanju. Zaradi majhnega števila ohranjenih novcev na koncu zapiše, da so bili verjetno podvrženi namenskemu izbrisu spo- mina (damnatio memoriae), ki so ga izpeljali nji- hovi večni tekmeci Habsburžani. Irena Lazar objavlja raznoliko in zanimivo za- puščino srednjeveškega stekla iz Celja {Srednje- veško steklo iz Celja/'Medieval Glass from Celje). Kvalitetni stekleni izdelki so bili del materialne kulture Celjanov že od konca 14. stoletja dalje, med njimi pa posebej izstopajo izdelki iz sever- noitalijanskih delavnic, kelih z naslikanim gr- bom, ki je bil verjetno izdelan po naročilu bogate- ga posameznika, ter slikani okni iz cerkvice na Dreveniku. Rezultati večletnih arheoloških raziskav na dvorišču Knežjega dvora v Celju pa so prvič str- njeno prikazani v članku Roberta Krempuša (Ar- heološke raziskave Knežjega dvora v Celju / Archäologische Forschungen im Fürstenhof in Ce- lje). Poleg bogatih arheoloških ostalin iz rimske dobe avtor natančno predstavlja posamične faze v razvoju gradu in jih nazorno prikaže s tlorisi in tudi v rekonstrukciji. Velik del monografije je namenjen katalogu gradiva z različnih najdišč v Celju. Le-ta so za uvod opisana v članku Irene Lazar (Arheološke raziskave srednjega in novega veka v Celju /Arc- haeologicalResearch oj'theMedievalandModern Age in Celje) in dopolnjena s karto ter pregledom dosedanjih objav. Katalog kovinskih najdb so pri- pravili Fabrizio Bressan, Mitja Guštin in Bojana Komplet, keramiko pa Mitja Guštin, Mirjam Jezer- šek in Nataša Prošek. Risbe gradiva so izdelale Katarina Batagelj, Andreja Izlakar in Jerneja Ko- be. Tisk sta omogočila Center za srednjeveške in novoveške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Mestna občina Celje. Knjiga je izšla ob 550-letnici mestnih pravic Ce- lja (1451-2001) in peti obletnici delovanja Izposta- ve v Celju. Monografija Srednjeveško Celje je več- jezična, saj je njen namen približati srednjeveško zapuščino Celja in Slovenije tudi strokovni javno- sti v Evropi. Skupaj s publikacijami o družini Celj- skih postavlja Celje med tista redka mesta, ki ima- jo svojo srednjeveško dediščino zbrano in objav- ljeno v bogatih monografijah. Irena Lazar KO PONOVNO PRITEGNE TUDI POLITIČNA ZGODOVINA Andrej Rahten. Slovenska Ljudska Stranka v beograjski skupščini: Jugoslovanski klub v parla- mentarnem življenju Kraljevine SHS1919-1929. Založba ZRC. Ljubljana 2002.168 strani. Morda se bo komu naslov pričujočega poročila zdel nekoliko neobičajen, vendar se mi zdi, da po desetletju, ko si velik del bralstva še vedno ni po- polnoma opomogel od prevelikih odmerkov po- litične zgodovine iz časov rajnke države, velja po- sebej opozoriti na knjigo, ki jo v historiografiji, pogosto zaznamovani s suhoparnostjo (pred- vsem so v njej »manjkali« ljudje) in posledično manjšo privlačnostjo za bralce, poleg visoke znanstvene ravni odlikuje tudi zelo dobra berlji- vost. Predvsem vzpon in uveljavitev t.i. zgodovi- ne »malih ljudi« v preteklih letih navaja na misel, da so se bralci očitno že preobjedli kongresov, plenumov in podobnih »zgodovinskih« (in nena- zadn\e predvsem političnih) dogodkov, zato se to- vrstnemu zgodovinopisju obetajo boljši časi. S študijo, ki jo kronološko zamejita razpad habs- burške monarhije na eni in razglasitev diktature v Kraljevini SHS na drugi strani, Andrej Rahten bralcu namreč spretno in privlačno omogoči vpogled v desetletje delovanja na jugoslovan- skem političnem prizorišču (in v njegovem zaku- lisju) tedaj najmočnejše politične sile na Sloven- skem, Slovenske ljudske stranke. Seveda ne spre- gleda tudi njene vloge v Jugoslovanskem klubu. Čeprav se monografija opira na nekatera stan- dardna dela o obravnavanem obdobju, jo kljub sintetičnemu zaobjemu precej burnega in dogod- kov polnega desetletja še vedno oblikujejo in ji dajejo ton predvsem številni navedki iz časopisja, avtobiografskih zapisov in zapisnikov skupščin- skih zasedanj. Takó avtor ob upoštevanju vseh političnih taborov najprej omogoči akterjem sa- mim, da - gledano s historične perspektive - pous- tvarijo tok dogodkov; na ta način si skozi njihove lastne besede in poteze bralec ustvari tudi podo- bo ljudi, ki so omenjeni tok usmerjali. Slovenska Ljudska stranka v beograjski skupš- čini sicer predstavlja tretjo v nizu obsežnejših štu- dij, ki so nastale v okviru avtorjevega sistematič- nega preučevanja te stranke. V prvi monografiji, VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 Slovenska ljudska stranka v dunajskem parla- mentu: Slovenska parlamentarna politika v habs- burški monarhiji 1897-1914, je osvetljeno obdobje pred prvo svetovno vojno, medtem ko je v svoji doktorski disertaciji o enem vodilnih slovenskih politikov, dr. Janku Brejcu, Rahten predstavil de- lovanje stranke v medvojnem času do razpada Avstro-Ogrske, ki obenem predstavlja izhodiščno točko njegove najnovejše monografije. Znano je, da so si v mesecih pred koncem vojne in v tistih, ki so sledili, dogodki, ki so se še kakšno leto pred tem zdeli precej malo verjetni, po zna- menitih besedah Antona Korošca cesarju Karlu: »Majestät, es ist zu spät«, naenkrat začeli slediti z veliko hitrostjo. Osrednja oblast A-O je raz- pad(a)la, v Zagrebu pa je že zaživelo Narodno ve- ce SHS, ki se je odločilo rešitev slovenskega in hrvaškega nacionalnega vprašanja poiskati iz- ven habsburške monarhije, o čemer je pričalo tu- di pospešeno oblikovanje novih začasnih držav- nih institucij na vseh ravneh. V Ljubljani je koordi- nacijo prevzela deželna vlada, ki je odločitev Slo- vencev, da pretrgajo povezave s staro državo, sku- šala prikazati kot nekaj samoumevnega. Podobo včasih navidezno idilične politične enotnosti pa nekoliko »pokvarijo« nekatera intimna razmišlja- nja, ki jih prinaša prvo poglavje Rahtenove knjige. Iz razmišljanj nekaterih vodilnih članov stranke je namreč razvidna precejšnja negotovost in za- skrbljenost glede prihodnosti takrat še Vseslo- venske ljudske stranke, posebej zato, ker je vedno realnejše postajalo združevanje s Kraljevino Srbi- jo, ki je za večino bila precejšnja neznanka. Njiho- vi strahovi so se kmalu tudi dejansko izkazali kot upravičeni, saj so že ob pogajanjih za vstop v novo državo in ob podpisovanju ženevske kon- vencije imeli priložnost spoznati del bogatega re- pertoarja politične pretkanosti, lisičenja in praz- nih obljub srbskih državnikov z Nikolo Pašićem na čelu. Čeprav so ob nastanku nove države pogoltnili kar nekaj grenkih, so slovenski poslanci različnih političnih prepričanj v beograjskem začasnem narodnem predstavništvu v prvih mesecih poka- zali precej enotnosti, predvsem zato, ker so se do- bro zavedali negotovega položaja okrog bodočih slovenskih meja. Kljub temu da je bil načelnik VLS Korošec v tem času v vladi, so bili poslanci VLS-a skupaj s slovenskimi liberalci zelo kritični do njene neodločne zunanje politike, ki je kazala precejšnjo brezbrižnost do vprašanj meje z Avstri- jo in Italijo na severu. Vedno bolj je postajalo ja- sno, da je bil predvsem srbski del preveč zapo- slen s centralizacijo države, kar je bil eden od raz- logov, da je Korošec po zgledu dunajskega parla- menta s hrvaško HPS ustanovil Jugoslovanski klub, ki se je počasi profiliral predvsem kot opozi- cija tovrstnim načrtom. Zunanjepolitični neuspe- hi pa so bili kljub temu vedno bolj boleči; neuspe- šen je bil izid plebiscita na Koroškem, nato je bila izgubljena še Primorska. Ob takšnem razvoju do- godkov so kmalu ponovno izbruhnili stari spori in obtoževanja med liberalnim in katoliškim ta- borom, o čemer pričajo izjemno ostri besedni dvoboji iz parlamenta, končni račun pa so kmalu izstavili volivci: volilni rezultat VLS (od aprila 1920 SLS) je s predvojnih 87 padel na 37 odstotkov glasov. Po Koroščevem odhodu iz vrst vlade se je za SLS začelo zahtevno opozicijsko obdobje, saj so številčno oslabljeni zastavili na eni strani odlo- čen boj proti nameri srbskih politikov, da sprej- mejo centralistično ustavo, na drugi strani pa si je stranka želela povrniti izgubljeno zaupanje slo- venskih volivcev. Nastopi njenih poslancev so postajali še bolj odločni, tako da SLS v Beogradu s Korošcem še zdaleč ni bila »one-man band«, mar- več so se v njenih vrstah v Gostinčarju, Brodarju, Hohnjecu in drugih poslancih skrivali imenitni govorniki, ki so si znali prislužiti »ploskanje na levici in desnici«. Navkljub neuspehu pri spreje- manju t.i. Vidovdanske ustave in neugodnemu razmerju sil v skupščini pa je Jugoslovanski klub, znotraj katerega je še vedno delovala SLS, vztrajal pri trdi opozicijski politiki in odločnih poskusih za revizijo ustavne listine. Z zelo načelno držo so uspeli ponovno pridobiti naklonjenost volivcev, saj se je krivulja volilnega rezultata že na volitvah 1923 spet dvignila na zavidljivih 80 odstotkov. Stranka je nato delovala v opoziciji v okviru Fe- deralističnega bloka, kjer se je ob nerešenih na- cionalnih vprašanjih osredinila predvsem na zu- nanjo politiko, čemur je v knjigi posvečeno po- sebno poglavje. Razlogov za takšno ravnanje SLS je bilo več, med pomembnejšimi pa je bilo dejs- tvo, da so bile zunanje zadeve skorajda izključno srbska domena, na drugi strani pa se je opoziciji serija ponesrečenih zunanjepolitičnih potez (predvsem z Italijo) ponujala kot zelo hvaležna tema za stalne napade na vlado. Zanimiv je tudi podatek, da je ob do Rusije sicer zelo zadržani uradni politiki bila (katoliška) SLS tista, ki je pred- lagala navezavo diplomatskih odnosov in sode- lovanje s to državo, eden njenih poslancev pa se je navduševal celo nad idejo ruske »misije protek- torata nad slovanskimi deželami in njih pravica- VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE mi«. Kot že tolikokrat prej pa pri vladi pravega po- sluha za njihove predloge ni bilo, zato ne prese- neča, da je SLS skušala najti alternativne poti udejstvovanja v zunanji politiki, kar so udejanili z vključitvijo v panevropsko gibanje. Navkljub številnim manevrom, s katerimi je Ni- kola Pašić od nastanka države spretno speljal vo- do na srbski politični mlin, pa se je tudi njegova politika morala nekje zatakniti. Pomembno vlogo pri tem je igrala SLS, ki ji je 1924 dokončno prekipe- lo ob vztrajni centralizaciji države, zato je postavila nedvoumno zahtevo po »fundamentalni reorgani- zaciji na avtonomistični bazi«. V Opozicijski blok ji je uspelo privabiti še nekaj strank, ki so skupaj pri- silile kralja, da je moral sestaviti novo vlado, v kate- ri je sodelovala tudi SLS. Pravih razlogov za veselje pa ni bilo, saj je bila kmalu razpuščena skupščina, po volitvah, ki so sledile, pa se je po nekaj mesecih zgodil velik preobrat, ko se je do tedaj izrazito pro- tisrbska opozicijska Radičeva Hrvatska republi- kanska seljačka stranka odločila, da vstopi v vlado s Pašičem, kar je Korošec označil za »sramotno ka- pitulacijo«. SLS se je tako v opoziciji znašla osam- ljena, kljub temu pa je še naprej vztrajala, kot doka- zujejo nastopi Korošca iz tega obdobja, pri svoji odločni proticentralistični politiki, pri čemer je potiho računal tudi na Radičev izstop iz vlade. Po- tem pa, ko je postalo jasno, da je nekdanja t.i. zdru- žena opozicija dokončno razpadla, se je tudi SLS odločila, da zapusti opozicijo. Po krajšem prehod- nem obdobju ob rošadah v tedanji vladi so bile novembra 1927 razpisane volitve, pred katerimi je Korošec javno napovedal vstop SLS v vlado. Ob napovedi, da se namerava v ta namen povezati s srbskimi radikali, je prišlo tudi do hudih kritik te odločitve (takrat je bila Korošcu očitana »kapitula- cija«), vendar je Jugoslovanski klub po volitvah v vlado kljub temu vstopil, njegov predsednik Koro- šec pa je postal notranji minister. Dogodki so si tedaj ponovno začeli slediti z veliko hitrostjo, od hudih napadov novonastale opozicije, zloglasnih nettunskih konvencij, študentskih nemirov, ob- strukcij in številnih proceduralnih zapletov in celó pretepov v parlamentu, do atentata in smrti poslancev opozicije na zasedanju 20. junija 1928, ki je pahnil državo v globoko krizo. Hudim očit- kom o izdajstvu navkljub je kralja in državo iz zaga- te povlekel Korošec, ki je kot prvi slovenski pred- sednik prevzel vlado in v upanju, da SLS z navezo- vanjem na Radikalno stranko obdrži v vladi, nada- ljeval z njenim delom. Vse načrte o tem pa je do- končno razblinila uvedba diktature januarja 1929, s katero je kralj prepovedal delovanje vseh politič- nih strank. Z zastorom, ki pade nad politično prizorišče kraljevine SHS, Rahten tudi sklene monografijo o desetletju delovanja SLS, ki ga je kljub relativni kratkosti zaznamoval politično sila buren tok do- godkov. Za slovensko nacionalno zgodovino je bilo to gotovo eno prelomnih obdobij, ki se je za- čelo z dnevi negotovosti in velikih pričakovanj ob razpadu habsburške monarhije, nadaljevalo z vzponi in padci v parlamentarnem življenju v dvajsetih letih, in končalo z razočaranjem ob kon- cu svobodnega strankarskega udejstvovanja ob uvedbi diktature. Avtorju je uspelo ustvariti zelo objektiven prikaz tega dogajanja, saj se izkaže kot zelo nevsiljiv povezovalec s historične perspekti- ve opazovanih dogodkov. V največji meri prepuš- ča kar akterjem samim, da sestavijo mozaik so- dobnega časa in prostora. Zavoljo tega bo knjiga gotovo našla mesto med standardno literaturo in postala referenčno gradivo za obravnavano ob- dobje, upajmo pa, da merila, ki jih postavlja, tudi drugje ne bodo ostala neopažena. Simon Zupan NOCOJ SO DOVOLJENE SANJE... Božo Repe: JUTRI JE NOV DAN. Slovenci in raz- pad Jugoslavije, Modrijan, 2002, 460strani. Avtor je knjigo razčlenil v šest zaokroženih po- glavij, v katerih je na prepričljiv način pokazal, ka- ko je na slovensko odločitev za razvezo z Jugosla- vijo ob koncu 80. in na začetku 90. let odločilno vplivala razlika v pogledih na nekaj ključnih vpra- šanj. Najprej na vprašanje, kakšna naj bo Jugoslavi- ja: ali zveza bolj ali manj samostojnih držav ali uni- ficirana država (v zvezi s tem se je seveda pojavlja- la cela kopica drugih vprašanj, ki so - kot v prime- ru skupnih jeder - posegala v samo jedro sloven- ske kulturne samobitnosti). Potem za vprašanje, kakšna naj bo družbena ureditev (ali demokratič- ni večstrankarski parlamentarni sistem ali domi- nacija ene partije z ustavno zagotovljenimi privile- giji). In ne nazadnje tudi na vprašanje ekonomske ureditve: ali uvedba tržnih zakonitosti in pluraliz- ma lastnin ali ohranjanje neučinkovitega, državno dirigiranega gospodarstva. Kot je opozoril avtor so vsi omenjeni in mnogi drugi konflikti sicer obstajali že od prej, saj se npr. slovenski in srbski pogled na skupno državo ni- sta bistveno spremenila vse od nastanka Kraljevi- VSE ZA ZGODOVINO