spomnite se
sl°venskih beguncev s kakim
°AROM!
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 6, 1946
LETO XLVIII—VOL. XL VIIJ
(tf^ARa
Mi
IZ SLOVENIJE
Redčila tudi učiteljski - er Je mnogo učiteljev
(Došlo preko Trsta) - Ker je
zbegalo ,i
za „.. ' SedaJ prirejajo te-ivlja učitelje. Tako ob-Prav^ca>" gla-^ bo t ni Hst v Ljub,ja"
•a bo ti - tečaj v Mariboru hoajal tri mesece. Vsak,
NetUdeleŽiti' mora ime"
Hom ga °dbora Osvobodi C PT°trdil°- so par-Njj J- lo se pravi, da bo Nstiči" UcitelJ'3tvo samo ko-ailci, (Kal bi rekli Amelia 6i državna oblast N> it, Sme Postati učitelj v "čiteljsko šolo
jp*
f«1, ti jO
■M A
or	suiu sa-
T' ''1P a d a vladajoči A Nfcd ;ie jugoslovanska a uredni-
K*«« Opomb
ffiS- NA

UČITELJIŠČU
Nii^Nl.
oLil bil° neka.idni žari So na^reč, da ho--"«daift neka-i dijakov, ki
vW^V^88« "ljudl
SlL^UjV- »Padajo nam
Ko so to uredili in nepoklicane vrgli na cesto, so lahko spet poučevali. Vse v imenu svobode.
ŠEST UJETNIKOV. — V decembru je napravila zavezniška policija v Trstu preiskavo v neki hiši radi nekih protizavezhi-ških komunističnih letakov. Preiskava je bila nenadna in je komuniste presenetila, še bolj pa je bila presenečena policija. Ta namreč ni dobila samo raznih iskanih letakov, ampak tudi šest ujetnikov, ki so jih partizani ujeli in hoteli odpeljati v Jugoslavijo.
if. !t el"
lma.«o sorodnike med Pa katerih starši ni-iT'lamenova»i kot ne-l^s^kf^ komunizma.
h.
UJELI SO INŽENIRJA KOŠIRJA. — V Trstu so komunisti zajeli in odpeljali tudi inženirja Koširja, ki je poprej delal pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Partizanom se je zdel nevaren in Ljubljansko so ga nasilno odpeljali kot že nekatere pred njim. Njegova uso-| da ni znana. Tako ponavljajo slovenski partizani, kar je začel Mussolini, da se polaste nasprotnikov s silo in tako onemogočijo vsako delo proti sebi. In to delajo v Trstu pred nosom zaveznikov. Potem so še bolj razumljiva nasilstva v Titovini sami.
Niti Salomon bi ne sodil boljše
Precl mestnim sodnikovi v Clevelandu, Joseph Sil-bertom, je bil Jacob Austin, zatožen, da je vozil avto 50 milj 7ia uro. Izgovarjal se je, da io ni res, ker avto tako hitro niti ne more voziti. Sodnik je nato stavil pred-lofj, da policija avto preku-si. Če bo napravil 50 milj ali več na uro, bo plačal $25 kazni, če se pa izkaže, da ne more voziti tako hitro, bo prost. In res, avto jo je z lahkoto pobiral od 64 do 7 h milj na uro in Jakec je plačah
-o-
Franco je odgovoril, da m bo odstopil
Churchill pozivlje na oboroženo zvezo med Ameriko in Anglijo
!!
} Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Izpod palm—
______j Ludvik Gustinčič iz Lock-
vr •	v • • 1	ji	• wood Rd., Perry, O. se je ogla-
V svojem govoru včeraj je ostro napadal seganje sil i2 New Smyrna Becai„ fiu„ Rusije po nadvladi. Predsednik Truman opo-kamor se šel hladit pod
—* pomaranče. Želi-lepega razvedri-
!$ POBEGLA MINISTRA
•rt
SffcS
„ — M AiE.
lJ ODSTRANI TITA
n ----
^itn Predsednika Trumana, naj ne prizna $krjVeŠa režima, ki je prekršil vsako obljubo, tu QVaj sta ušla iz Jugoslavije, da povesta sve-^sniČnem stanju v Jugoslaviji.
m
— Dva bivša jugoslovanska ministra sta /V^je iz Jugoslavije ter zdaj apelirata na predsed-,Nta ana' nai uradno ne prizna Titovega režima, ki je, °sta d^Pre^°rnil dozdaj še vsako dano obljubo. ^kor'CaSlav Nikitovič in j 1)1 član*	blvša mini"
parlamenta.
Njiju
Izjavil je, da bo Španija že sama rešila svoje zadeve brez drugih
Washington. —• španski diktator Franco je odgovoril ameriški vladi, da nima nobenega namena pustiti načelstva vlade pod pritiskom zunanjih držav. Franco je očividno pričakoval noto Amerike, Anglije in Francije španskemu narodu, naj se i znebi njegove vlade, ker je to svojo izjavo poslal Zed. državam 24 ur prej, predno je prišla tje nota teh treh velesil.
Franco v svoji izjavi ostro zatrjuje, da Španija lahko rešuje
; Prvič, ker Rusija ne vzame čet iz Perzije in drugič radi skubeiija Mandžurije
I	>'■•■''', 'ji'
Washington. -4- Državni taj-| nik Byrnes je poslal v Moskvo | dva ostra protesta. V prvem pro-| testira, ker se Rusi ja ni držala ! pogodbe, da bo de? 2. marca vze j la svoje čete iz Perzije. ; V drugem protestu pa očita | Rusiji, ker je proti vsaki pogod-I bi in proti vsakem sporazurnu [začela pleniti Mandžurijo indu-| strijskih oprem. Rusija smatra, ' da je vsa industrija v Mandžuriji, ki so jo tam pustili Japonci, vojni plen Rusije. Ameriška vlada smatra, da morajo o tem odločevati vsi zavezniki in če ima kdo pravico do mandžurske industrije, potem je to Kitajska.
Rusija dela v Mandžuriji očividno tako, kot je pred nekaj časa izjavil ruski maršal Mali-novski: "Mandžurija je naša last in kdor bo stggnil.>n-o,jo roko po nji, bomo roko odsekali."
Ameriški protest v Moskvo glede Perzije je prišel kmalu za-
zarja na resne case.
Fulton, Missouri, 5. marca. — Winston Churchill^ bivši angleški ministrski predsednik je danes govoril v avditoriju Westminster kolegija ter poživljal na oboroženo zvezo med Zed. državami in Anglijo. Z istega odra je govoril tudi predsednik Truman, ki je poudarjal polno podporo čarterju združenih narodov, da se reši svet pred popolnim razdeja-njem.
Churchill je brez vsakega pri-zanašanja obdolžil Rusijo, da išče brezmejno ekspanzijo svoje moči in doktrin.
me j rno la.
in obirat mu dosti
NOVI GROBOVI
Anion Levstik
Kot smo že včeraj poročali
Po Churchillovem govoru je j je umrl Anton Levstik, star 73 spregovoril istotam predsednik!let, stanujoč na 9408 Columbia Truman in rekel: "To so nevar- Ave.. Doma je bil od sv.. Gre ni časi. Svet drvi ali v razdejanje, ali pa v največji napredek v
Zbornica ostane—
Clevelamiska mestna zbornica je včeraj zavrgla predlog k mestnemu čarterju, da naj bi bilo samo 20 mestnih odbornikov, katerih vsak bi dobival po $8,600 na leto. Predlog naj bi bil predložen volivcem pri majskih primarnih volitvah.. Zbornica je predlog soglasno zavrgla in tako bo> še naprej v mestu 33 varet in prav toliko mestnih očetov.
sinova,
sama svoje probleme brez vme , ,	.. ,
šavanja zunanjih držav. To' tem, ko je perzijska vlada pro-
Francovo izjavo je izročil drža-! testll"ala Prl ruskl vladi lstega vnemu tajništvu španski poslanik Cardenas.
Ni pa znano tukaj, če je Franco poslal slične izjave tudi v London in Pariz.
i vzroka.
Kaj bo odgovorila Rusija na ta dva protesta, se ne more vedeti.
-o--—
smatrajo noto zaveznikov
jfna predsednika
2 Pa - -
»«■' ^ st.'1>1Za" V pismu na-i^C Penila iz Jugo-fc»Ntit« 3 m 2 namenom, j;}l,8vet SVob°dni in demo-
;1J1 danes. %> v f ta> ^ se je Tito Pj Ka WenL,> da zadobi
K^W- priznan'ie od zu-
izJavljal, da je \ v°rnik demokratske
ie
•1	Sv°bodne volitve,
Wa°°blik° vlade- Pod"
^ ?ta SnnUm 8 kraljem Pe-' \\M. i 5azum so garanti-P>ljedJve in Anglija.
> SVnK , o v Jugosla-■ a
Mesa bo zdaj že dovolj toda kmalu bo prišlo
x>
Ameriški vladni uradniki se jgpanCl V izgnailStVU | zdaj zanašajo samo na špansko armado, ki bi lahko odstavila Franca. Dokler ima Franco na yfata monarhiji svoji strani armado, je vsak po-.
skus nemogoč, da bi se ga odsta-' Pariz. — Jose Giral, ki je bil vilo. španski ministrski predsednik. __o_:__1 ob času republikanskega režima, je izjavil, da je nota Ameri j ke, Anglije in Francije špan-i skemu narodu odprla vrata mo i na^hiji.
! Nota izrecno govori, naj "pa triotični in liberani voditelji" or ganizirajo novo vlado do volitev potem ,ko bodo odstranili gene
rnmhn vn ^Invečanske nravice 1 "7v........ v.r ' , .. . rula Franca. Giral je pričakoval,
ambo za clovecanske pravice. . . vlšje cene u žitno krmo. 2,vino-; da b,d() zaveznikl zahtevali, naj
rejci bodo zdaj v večji meri "republikanski voditelji" sesta-siljali živino v klavnice ker bo novo ylado> Toda prvo be. krma draga lo bo imelo za po- - ^ zaMevale Zed. države. sledico, da bo pozneje manj me-' Giral> M je y pregnanstvu je iz.
javil, da je nad to noto zelo raz-
Dražja krma bo imela tudi za j °C^coski uradni krogi pa tr. posledico da' bo manj jajec m. da ^ zaveznikov na manj mleka, ker bodo imeli tar- ski narod (<skrajno mila,,
trenira mladino, da vohuni za režim, zlasti pa otroci v ljudskih šolah. Naučeni so, da ovajajo celo svoje lastne starše."
Ministra trdita v pismu na predsednika Trumana, da sta bi-'pomanjkanje istega la sama priči vsega gornjega, i WashiingtoV _ vladni eko-Urgirata predsednik Trumana, j nomist{ 1>ričakujej0) da bo zdaj
naj ne dovoli Ameriki bij doVoliitnesa na trgu, ker je vla-epustila borbo za svobodo in ob-|da dovo]i]a višie cene meSu in rambo za človečanske pravice. . .1 te velike principe za katere smo šli v vojno.
vsej zgodovini." Predsednik ni ničesar omenil glede vojaške zveze med Ameriko in Anglijo ter tudi ni z nobeno besedo kritiziral Rusije.
Churchill je poudarjal, da govori "za svojo osebo" ter je rabil v svojem govoru najbolj strupene izraze proti Rusiji.
"Ako se bodo zapadne demokracije ločile, aH če bodo omahnile v svoji dolžnosti, potem!k,.ata pride katastrofa nad nas vse," je govoril Churchill, Urgiral je, naj Zed. države in Anglija uporabljajo skupno pomorske in letalske baze po vsem svetu, skupno naj njih vojaški voditelji motrijo nevarnosti, rabijo naj enako orožje ter skupno vzgajajo bodoče oficirje. Samo na ta način bomo zavarovali same sebe. Krščanski civilizaciji preti nevarnost od komunističnih strank in petokoloncev. Tajnost atomske bombe naj ostane zaenkrat znana samo Zed. državam, Angliji in Kanadi, je poudarjal Churchill.
-o--
; Obtožen umora—
gorja, odkoder je prišel v Cle-I Policija je zaprla Juliusa veland pred 45 leti.. Zadnjih .Petro, star 24 let stanujoč na 30 let je delal v mestni elekt-j?87 E. 156. St. Obtožen je, da rami. Bil je član društva j je ustrelil Teororja Knausa. Dvor Baraga št. 1317, Kat. Bor- j Obtožen je tudi udeležbe pri štnarjev in sv. Antona Pad. št.! ropu gostilne K na u sove mate-138 C. K. of O.	[re, Mrs. Marie Ers.trate, kjer je
Žena Frances mu je umrlaibil na-Sbrže tudi n''en pred 9 leti. Tukaj zapušča 2 le'žen- Policija pravi, do so
Johna in Franka in tri
ki so jih dobili v Pe-hčere: Frances, Alma Phillips lrovem avtu Lste-a '^libra, kot in Dorothy ter več drugih so-;on«' ki su ^ iKvlekli Knau" irodnikov, v starem kraju	trupia.
Franceta.	Prvi zvončki—
Pogreb bo v petek zjutraj ob; Tončka Jevnilc na 61. cesti je 9 iz, Zakra.i škovega pogrebnega :včeraj že utrgala prvi zvonček, zavoda v cerkev sv. Vida in v ki kdaj potrkava v našem ured-clružinsko grobničo na Ivalva-1 ništvu ter nam oznanja, da bo rijo. Naj počiva v miru, pre-'kmalu prišla ta ljuba pomlad, ostalim sožalje. .	\Prevzem f/ostilne-
Joseph hikosar	| Victor Schneller in Mike Ko-
V bolnišnici je umrl Joseph'cjan sta prevzela od Antona Likosar, star 57 let, stanujoč Janša go,stilno na 12^7 E. 55. na 15220 Saranac Rd. Zapušča St, Na razpolago je vedno fi-soprogo Ano, roj. Savnik in 4 na pijača in izboren prigrizek.
:otroke: Louise omož. Webb, Jo- £etrta 0f,ieinica_
sephine omož. Manley, Ann! ' y petek ()b 7:30 lo darova. omož. Poje, sina Jose p ha, v Chicagu brata Johna in več so-
HOOVER BO ŠEL V EVROPO, DA VIDI TAM POLOŽAJ
rodnikov. Rojenvje bil v Dru-lovki pri Kranju, kjer zapušča d've sestri in več sorodnikov. Tukaj je bival 34 let. Pogreb bo v petek popoldne ob 1 iz Ze-letovega pogrebnega zavoda na 152.. cesti na Highland Park pokopališče..
-o—-
(t
e, vkl j učno časopisja, vere Pravica zasebne
ueSVOb0de-
C V1 H Obljub so veli-V u^ pristale na ta da ni preteklo po-avl jata mini-
to že prelomil vse
\ Ur,"


Vla/ totalitarnim in ti-
DAROVI
V našem uradu so bili izročeni denarni prispevki za sledeče namene:
Za Katoliško ligo jfe izročila neimenovana $10.00.
Za bogoslovec v Praglia so darovali: Mrs. Alojzija Koželj $3, Mrs. Josephine Zakrajšek $2 in Mrs. Mary Novak SI.
Za pogorelo hišo uršulink v
sa, ker ne bo nove živine za kla-j vnice.
Delal je vse radi ljubega miru v hiši
Chicago. — Harold Cullen. 40 let star delavec, je povedal na sodni j i, da je ob sobotah zvečer
na v cerkvi' Marije Vnebovzetji v Collinwoodu maša za pokojnega Antona Yerak v .spomin 4. obletnice njegove smrti.
Dospel iz Mehike—
Odvetnik Wm. J. Kennick se je vrnil z obiska v Mehiki in zopet posluje v svojem uradu na 6530 St. Clair Ave.
-;--O---—
mar j i več dobička, če bodo prodajali žito, kot če bi ga pa krmili kravam in kokošim.
Ne bosta praznovala
zlate poroke Detroit. — Zakonca Mr. in
Washington. — Na prošnjo predsednika Trumana je bivši predsednik Herbert Hoover privolil, da odide v Evropo, kjer se bo na licu mesta prepričal o tamkajšnjih potrebah. Prav tako, kot je napravil po prvi svetovni vojni.
Hoover upa, da se bo sestal v Evropi z mnogimi osebami, ki so mu pomagale po prvi svetovni vojni reševati prehrano lačne Sodniku je povedal, da .je to de- j korja. Veljavna bo do 31. okto-Evrope. Na pot se bo podal naj-j lal samo radi tega, da je bila že-' bra. V juniju ali juliju bo dala brže drug teden in v Evropi bo; na srečna in zadovoljna in da je pa še drugo znamko v ta namen,
Znamka 9 bo za sladkor za prezerviranje
Washington. — Hišne gospodinje bodo dobile letos nekoliko več sladkorja za prezerviranje
ostajal doma s svojimi štirimi kot prošlo leto. OP A naznanja, otroci, dočim je šla njegova že-'; da bo od pondeljka naprej velja-nica s kom drugim po zabavah. Una znamka 9 za 5 funtov slad-
ostal kakih 30 dni.
lai	Njegov re-
a v Jugoslaviji z
t
>li t V.
VtVl
ŽiS^il^ m. prelivanjem a ' ni in terorizmom celo z likvidaci-
m.
ln okrajev, 'i ustroj temelji c "hunstva in denun
0 med • •
Villa Angela: Mr. in Mrs. Louis-l Mrs. Joseph Truszkowski očivi-Srpan $10, Mr. Lawrence Pirš dno ne nameravata praznovati $5, Mrs. Alojzija Koželj $2. j zlate poroke. On je star 83 let, Najlepša hvala vsem skupaj i ona pa 75. Te dni je šel Jože na za blagohoten dar.	| sodni j o po razporoko._
I'juj ^Vi^T1 J'e celo organi-
i, '"je'« s«0 Ovo-onl^ti^iin
njimi sami-
,11 %

1'
nr, . organizacijo 7 fistem
la§istične Ballile", ki|
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
Že en teden je minilo, kar sm(o> obljubili nekemu Ivanu Boštjančiču in uredniku Enakopravnosti prosto vožnjo v Jugoslavijo oziroma kar retur ticket" v Tito-vino in nazaj, povrhu pa še vsakemu $100 za popotnico, ve p\avesta, kje in kdaj smo pisali tisto, o čemer sta trdila v "Enako:' Še do danes nista prišla po to lepo nagrado. Da ne bo kake pomote, jima naj povemo, da jima bomo plačali vožnjo v 1. razredu. Mordai bo to bolj vleklo. Torej fanta, poslužita se vendar te lepe prilike.
Razne vesti od naSih borcev v službi Strica Sama
Stavkarji so demonstrirali proti sodni določbi za masno piketiranje
Pred tovarno General Electric Co. na 1133 E. 152. St. v Clevelandu so stavkarji, kakih 200 po številu, demonstrirali proti sod-nijski določbi, ki prepoveduje masno piketiranje. Stavkarji so se zbrali na Five Points in korakali proti tovarni.
Skozi piketno linijo je vozil avto, v katerem je sedel Robert Blythin, sin bivšega župana in ki je prideljen legalnemu štabu tovarne. Demonstrant je s<J ho-tteli avto prevrniti, toda policijski načelnik Matowitz je s policijo to preprečil in avto je vozil | tudi, da je bil zelo vesel Amelia dvorišče tovarne.	'rišite DomtCivine, ki jo je redno
bil ljubi mir v hiši.
pa se še ne ve, za koliko funtov sladkorja bo veljavna.
--o-—-—
DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
PREDS. TRUMAN DOSPE DANES V DRŽAVO OHIO
Cpl. Stanley iSpiler, sin Mr. I dobival in list mu je bil vedno Columbus, O. — Danes ob
v veliko uteho, ker mu je po-'11:30 dopoldne dospe v državo ročal novice od doma.	i 0hio' sem v Columbus, predsed-
m m n	! nik Zed. držav, Truman. Po-
Časten odpust iz armade je zdravil bo koncil federacije Kri-dobil poročnik John Babič, sin stusovih cerkva, ki ima tukaj poznane Anton Babičeve dru- svoje zborovanje. Navzočih je žine iz Hubbard Rd., Madison, Ohio. Prešel je iz Nemčije, kjer se je z drugimi boril za
in Mrs. John Spiler iz 15618 Saranac Rd. je prišel domov s častnim odpustom iz armade. Služil je (Strica Sama dve leti in 7 mesecev. Od teh je bil 17 mesecev onstran morja v Angliji, Franciji in Nemčiji. Služil je pri topničarjih. Pravi
slavno zmago. Želimo mu vso srečo zdaj v civilnem življenju.
500 cerkvenih voditeljev.
To bo prvič, da bo predsednik Truman obiskal državo Ohio, odkar je nasledil predsednika Roosevelta.
2
AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 6, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
83
No. 46 Wed., March 6, 1946
Medvedov kožuh greje
Vsako pismo, ki pride iz Titovine še vedno nosi sramotno znamenje cenzure. Četudi ni Jugoslavija z nikomur v vojni vendar mora krotiti svoje lastne državljane z vojno cenzuro. Cenzorji morajo vtakniti svoj nos radi ali neradi v vsako pisemce. Sledeči slučaj kaže, - da včasih neradi. Navdušen partizan je pisal svojcem v tujino, kako je sedaj krasno v senci Titove svobode in kako se mu dobro godi, ker je s Titom vred na vrhu. Piše, da ima tudi dovolj jesti. Cenzor, ki je bral pismo, pa je bil zraven najbrž lačen. Ko je namreč prebral ta izliv partizanskega srca je hudobno pripisal na pismo: "En d . . . imamo za jesti." Pa se zgodi, da tudi dovolj navdušene cenzorje pisma obidejo. Tako beremo v drugem pismu: "Medvedov kožuh je še vedno v deželi in nas zelo po svoje greje." Pisec je seveda mislil na ruskega medveda, ki danes po svoje gospodari v Jugoslaviji. Tudi to je morda cenzor videl in nalašč spregledal.
Naj že bo z ubogimi cenzorskimi kuliji kakor hoče, trda resnica je, da je danes Slovenija vladana po ruskih komunističnih agentih in po ruskih boljševiških metodah. Poročila, ki kljub hermetično zaprti meji, vendarle prodro iz Slovenije, vedno jasneje pričajo, kako skušajo medvedovi hlapci zatreti vsako svobodo in vsak izraz protikomunističnega mišljenja. Pritisk in nasilje se večata vsaki dan.
Totalitarizem po ruskem vzorcu je najbolje označen s tem, da režim pozna samo eno stranko. Samo vladna stranka je mogla nastopiti pri takozvanih volitvah, samo ta ima zastopnike v raznih zborih in odborih, samo ta odloča, kdo sme dobiti kako službo, ta odredi, koga se zapre, samo ta ukaže, komu se zapleni premoženje. Tako poroča glavno komunistično glasilo v Ljubljani „Ljudska pravica," da so šli člani stranke sami in aretirali, šentjakobskega župnika dr. Arnejca češ, da je zmeraj proti njim in da hvali škofa Rožmana. Dr. Arnejec, dvakrat pregnan od Nemcev, najprej s Koroškega, leta 1941 pa z Gorenjskega, je naroden izdajalec, ker ne drži z vladajočo stranko in si to celo upa povedati. Biti proti režimocvem, to je danes v Jugoslaviji največji zločin.
Vsi časopisi so v vladnih rokah. Svobode tiska ni! O, pač na papirju nove belgrajske ustave je, toda ni je v resnici. 'Ko je začel izhajati v Ljubljani nabožni tednik "Oznanila," mu je po peti številki zmanjkalo papirja. Tiskarne so v državnih rokah, papirnice so v državnih rokah, država pa je v rokah komunistične partije. Če tej stranki nisi všeč, ali ne dobiš papirja ali ne dobiš tiskarne. Kaj ti pomaga pravica na papirju. Iščeš jo brezuspešno kot Cankarjev hlapec Jernej.
Podbono je s ,svobodo vere. Tudi ta je na papirju. O tej svobodi se bere v Titovi ustavi, v partizanskih pismih, ki jih pošiljajo v Ameriko za propagando, bere se v "naprednih" in "tudi-katoiiških" listih po-ameriški Sloveniji. Zgled usmiljenk zelo jasne razloži, kakšna laž je taka "svoboda." Usmiljenke, ki so toliko desetletij zadovoljivo delale po bolnišnicah, pb šolah, pri slepcih, pri umobolnih, pri invalidih, v zavodih za starce, te usmiljenke vržejo v "novem socialnem redu" neusmiljeno od dela na cesto. In zakaj? Ker te nočejo na zahtevo režima kršiti svojih redovnih obljub. Pa ne samo to. Vzamejo materni hiši tudi posestva in tako vsako možnost za preživljanje. Sestre, ki so posvetile svoje življenje Bogu in ljubezni do bližnjega, morajo zapustiti svoje zavode in iskati pomoči in strehe pri svojih sorodnikih. Ti sorodniki pa bodo radi njih imeli še sitnosti z oblastmi. Vse to v imenu svobode! Tudi v tem slučaju se vidi dlake ruskega medveda. Tudi v Sovjetiji je namreč na papirju svoboda vere. Ne branijo ti iti v cerkev. Toda če greš, ti ne dajo v državni tovarni dela. Ker je vse v državnih rokah lahko pogineš, če hodiš v cerkev. Taka je komunistična svoboda vere in dela.
Po novi jugoslovanski ustavi bi morala dati država za razlaščeno posest odškodnino. Toda tudi to je pri usmiljen-kah ostalo "na papirju." Kam naj se sestre pritožijo? Ali naj se obrnepo od Pilata na Heroda? Ali naj sedaj ^tožijo tistega, ki je ukradel, pri tistem, ki je ukradel. Tat in sodnik je država. V totalitarnih režimih je država vsemogočna, je vse, je "total."
Človek je v taki državi samo suženj. Osebnih pravic človekovih ni več. Če te komunističen list napade, se nimaš kje braniti. Drugih listov ni. Na sodišče ne moreš, ker je v rokah komunistične stranke; iste stranke, ki te napada. Surovo blatijo duhovščino, tisto namreč, ki je ostala doma. Toda ta nima mesta, da bi si poiskala pravico. Večini kmetov po Begunjah na Notranjskem in na Blokah so zaplenili premoženje in ga proglasili za "narodno imovino." Vzeli so zemljo tem kmetom, ker niso bili za partizanski režim. Sedaj jim milostno dovoljujejo, da smejo še obdelovati to zemljo, morajo pa od nje plačevati najemnino. V ustavi pišejo, da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje, toda kaj ustava, če pa stranka drugače hoče. Pritožbe ni, ker sta država in stranka eno. Starši nimajo več pravic do svojih otrok. Prisiljeni so pošiljati otroke v šolo, kjer jih uče komunizma. Če protestirajo so sovražniki nove "ljudske" oblasti. Najmanjša kazen je, da ne dobe več živilskih nakaznic. Tako je konec človeških osebnih pravic. To je novo suženjstvo. Medvedov kožuh po svoje greje.
Greje po svoje tudi z vojaštvom. Jugoslavija drži pod orožjem armado do pol milijona ljudi. Delavcev za popravo porušenih krajev manjka, ljudstvu manjka hrane, Tito pa redi ogromno armado. Čemu? Meje so zaprte, da ne prideš v Jugoslavijo, če nisi prideljen kaki diplomatski misiji, če hočeš iz Primorske, ki jo upravlja Jugoslavija, v Ljubljano, ti preiščejo vsak žep in pregledajo vsako nit. Tihotapstvo sta preganjali stara Jugoslavija in stara Italija, pa ga nista ugnali. Komunisti so ga skoro pregnali. Le kolikor jih njih lastni pristaši goljufajo, pride kaka stvar čez mejo. Čemu ta strah? Oznanjajo vrhu tega, da bo treba še novih žrtev. Zakaj? Podpredsednik vlade Kardelj je v enem svojih govorov povedal naravnost zakaj. On pravi, da mora postati Balkan novo izhodišče za komunističen red v svetu. Za razširjanje komunizma torej gre. Da poneso komunizem dalje v svet, zato treba novih žrtev, zato mora krvaveti naprej naša stara domovina, zato mora biti cenzura, zato toliko vojaštva, zato je strta vsaka svoboda. — O, da, medvedov kožuh greje po svoje.
Pri vsem tem komunizem predrzno zlorablja besedo .demokracija. Kot da je mogoče s to besedo zakriti vso grdo-bijo komunizma! Demokracija pomeni vlado ljudstva. Kako naj ljudstvo vlada, če ni svobode za nikogar razen za tiste prav na vrhu. Kako naj ljudstvo pride svobodno do besede, če ne sme govoriti na shodih, če ne sme pisati v listih, če ne sme izbirati na volitvah?? Brez enakopravnosti ni demokracije. Stari Grki so tudi govorili o svobodi, pa je niso priznavali sužnjem. Tako dela danes komunizem. Samo tisti sme vpiti v svobodi, kdor je na vrhu. Zasužnjeni del naroda, ki tvori večino, pa nima nikakih pravic. Suženstvo starega veka se je ponovilo v totalitarnih sistemih.
In glejte čudo medvedovega kožuha! To moderno suženjstvo, to vladanje ene stranke brez svobode za druge, brez enakopravnosti za sodržavljane, se danes celo proslavlja. Berite "napredne," "svobodomiselne," "liberalne," "socialistične" liste po ameriški Sloveniji od Chicaga do New Yorka! Slepa protikatoliška zagrizenost jim je vzela vso razsodnost in spodobnost. Kar so nekdaj obsojali, danes brez sramu hvalijo*. Kaj so napisali proti totalitarizmu, danes je ta za te spreobrnjence čista demokracija. In tisti med njimi, ki ne mislijo tako, nimajo poguma, da bi povedali, da so siti komunistične propagande in terorizma komunistov. Tudi to je znak propalosti tega "svobodomiselstva."
Pa kaj bi govorili o "naprednih"! Celo "katoliškega" Amerikanskega Slovenca medvedov kožuh tako greje, da misli pisati ob tem zasužnjenju slovenskega naroda o "obnovi" in varati nadalje svoje bralce. Strah pred medvedovim kožuhom, mu ne dovoli, da bi natočil svojim čitateljem čistega vina in povedal brez ovinkov, da v Jugoslaviji vladajo komunisti ter na zvit in krut način preganjajo katoličane. Ali se ne pravi to, da manjka čuta odgovornosti do bralcev, do resnice in do trpečega naroda v starem kraju, ki mu nobeno "poštimovstvo" v Ameriki ne more prav nič koristiti.
Danes naj povem, kako je tudi ta kolonar do tega dne spadal med "neverne Tomaže" in kako se je danes spreobrnil. Gotovo čitajte do konca — zanimiva zgodba je in še prav želo žalostna zraven.
To veste, da nekateri med nami druge kregajo, češ, da vsem stoterim poročilom ne verjamejo, kako je v starem kraju. Sam sem slišal oni dan žensko, ki je rekla: Naj maže Ameriška Domovina, kar hoče, jaz tudi tega ne verjamem, da so tam pregnali usmiljene sestre. Doklei- ne dobim črno na belem od lastne sestre iz Ljubljane, ne bom pa ne bom verjela . . .
Pa kaj bi se kdo kregal, saj mora še tale kolonar povedati, da do danes — nekemu najnovejšemu poročilu ni verjel.
* * *
Nekako dva tedna je tega, ko je ta kolonar bral nekaj zelo čudnega., Pisano je bilo, da je zdaj po novem letu, tekom meseca januarja, komunistična slovenska vlada začela s celimi vlaki pošiljati na Koroško večje transporte Slovencev. Izgovor je ta, da so ti Slovenci potomci Nemcev in ne spadajo v Slovenijo. Kdor ima nemško zveneče ime, je že dokaz, da je Nemec, pa magari že njegovi starši in njihovi starši niso znali nič nemško. Razni Hafnerji in Langerhlci in Tavčarji in Ketteji in Cankarji in drugi, ki jim priimek po nemško zveni, morajo pustiti vse in iti v tujino . . . Pozabil sem že, koliko je trdilo tisto poročilo, da so jih na ta način že odpeljali čez mejo na Koroško. Zraven je bilo tudi povedano, da se aretacije nadaljujejo in da bo šlo še precej takih transportov čez mejo, kakor vse kaže .. .
* * *
Potem je dotično poročilo
pripovedovalo takole:
Prav te dni je en vlak odpeljal par sto ljudi preko Gorenjske na Koroško, se ustavil ob meji, izložil vse te ljudi, in odšel prazen nazaj. Ljudem so rekli, da naj gredo, kamor 'hočejo, samo nazaj ne smejo . . .
Ti izgnani Slovenci so se potem približali Angležem, ki imajo Koroško pod okupacijo, in so jim povedali, kaj se jim je zgodilo. Angleži so debelo gledali, pa so po kratkem posvetovanju rekli našim ljudem, da naj gredo lepo nazaj, odkoder so prišli. Ljudje so res šli nazaj proti jugoslovanski meji in se delali, kakor da hočejo čez. Toda pot so jim zastavili Titovi vojaki z napetimi puškami in so dejali: še en korak, pa bo po vas . . .
Nesrečni izgnanci so se vrnili nazaj k Angležem in jokali in prosili in — no, saj si sami lahko mislite, kaj bi vi naredili, če bi bili v takem položaju . . .
* * *
To poročilo je torej bral podpisani kolonar pred kakima dvema tednoma, čudne misli so mu šle skozi možgane, ugibal je sem in tja — nazadnje je pa odločil, da ne bo dal vere temu poročilu — prego-rostasno se mu je zdelo. Prišlo mu je ceJo na misel — zdaj mora samega sebe in vas prositi odpuščanja — prišla mu je na misel tista ogromna beseda — PROPAGANDA . . .
Če to ni izgledalo kot propaganda, kaj na svetu naj še izgleda? Kolonar je vedel, kako se Tito po svojih zastopnikih v Londonu trudi, da bi spravil nazaj domov prejšnje brezdomce in begunce in izgnance — zdaj naj bi pa sam vozil nove izgnance kar s, ce-, limi vlaki čez mejo?,! Kolo-1 nar je dvakrat, trikrat prebral ) neverjetno poročilo, potem je
vse skupaj nekam založil, da danes niti najti več ne more, in je rekel: jaz rajši p-o-č-a-k-a-m . . . Neka znana "čakajoča" šola je torej imela tisti dan pri kolonarju uspeh! Da, celo pri kolonarju! Saj si je moral misliti, da je ali Tito "krezi" ali pa tisti, ki je to poročilo poslal . . .
* * *
Tisti, ki je poročilo poslal, kolonarju ni bil znan. Neznanemu človeku redko kdo rad verjame. Potem je kolonar še na to mislil, kako se od vseh strani zatrjuje, da je Tito za-stražil meje in ji'h zaprl na vseh straneh, da skoraj miška ne more čez. Gotovo je to storil zato, da bi novice in poročila ne mogla prihajati iz Jugoslavije, oziroma iz Titovine. Zdaj naj bi pa kar po cele vlake ljudi spravljal čez mejo, da bo ja ves svet zvedel od ljudi, ki so bili osem mesecev pod Titom in Kidričen in OZNO, kaj se godi in kako se godi tam v tej ljubeznivi Titovini.
Ali morete zameriti kolonarju, če je odmajal z glavo in siknil besedo "krezi," pa ni niti vedel, na čigav naslov je ta ne-lepa beseda prižuborela iz njegovih ust.
* * *
Danes, dne 26. februarja 1946, torej v drugem letu atomskega štetja je pa bil pri-moran izstopiti iz "čakajoče" šole in se je zopet vpisal v "verujočo." Prišlo je namreč pismo in sicer od znanega človeka, tako znanega in vero-dotojnega, da bi bil zdaj kolonar "krezi," če bi še ostal v "čakajoči" šoli. Pismo je pisano dne 25. januarja v Gospodovem letu 1946 in sicer v neposredni bližini Gorice, čitajte počasi in s premislekom, pa tudi če dvakrat prečitate, ne bo nobene škode. Debo-
sedno se pismo takole glasi:
* *. *
"Kot veste, sem jaz begunec med begunci in , . . Pred 14 dnevi so izgnali še mojega očeta in mater in sestro in njenega otroka iz Jugoslavije v Avstrijo. Vzrok so navedli ta, da so rojeni v Mariboru in Nemci. Naši so proti temu protestirali, ter so rekli, da so Slovenci in da smo glasom krstnega Usta rojeni v Fari na Blokah. To je pri Rakeku. To ni nič pomagalo. Zvečer, ko so naši že spali, so prišli policaji in ukazali, da morajo biti pripravljeni v par minutah. Potem so jih v tem času brez vsega dejali na vlak ter jih "stresli" na avstrijski meji rekoč: Sedaj pojdite, kamor hočete. Seveda niso bili to samo naši, ampak ves transport. Drug transport ljudi so pripeljali k Trstu in ji'h tu "stresli." Tretji transport je pa še zaprt v Ljubljani v Baragovem semenišču. Zelo hudo je v Sloveniji. Mislim, če bo to trajalo še dolgo časa, bodo ljudem odpovedali živci. — Milan Palčič."
* * *
Vidite! Milan Palčič ml je znan begunec in ta gotovo ni "krezi." "Krezi" so pa brez dvoma tisti, ki zavoljo odlično slovenskega priimka PALČIČ najdejo dokaz za nemško kri v nosilcih tega imena. Prav tako so "krezi," ko trdijo, da so Bločani rojeni v Mariboru in da je to dokaz njihovega nemškega pokoljenja. Celo Hitler, ki je seveda trdil, da je Maribor nemška last, ni Mariborčanov zaradi njihovega mariborskega rojstva odvažal v Avstrijo, ampak v SRBIJO! Hitler je bil seveda po pričevanju vsega sveta v največji meri "crazy," ampak zrnce soli in logike je še ostalo v njegovi buči. Titovcem je pošlo
tudi zadnje zrnce!
* * *
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV je takoj v začetku
Zahvala Indiana^ ]
dala v svet geslo: PODPIRAJ
TE nesrečne slovenske BREZ	_
DOMCEJ Tu pa tam jih jej Tem m izrekam imenojaja IZGNANCE, včasih zahya]o yfiem rojakonr
tudi BEGUNCE. Takoj so se našli prijazni ljudje, ki so protestirali proti besedi BREZDOMCI, še bolj so protestirali zoper besedo IZGNANCI, nazadnje pa celo zoper besedo BEGUNCI. Pravili so nam, da so vsi ti ljudje najmanj "ubežniki," prav gotovo pa — izdajalci .
Kakšna beseda se bo zdaj našla za te nove IZGNANCE in BREZDOMCE, ki prav gotovo niso BEGUNCI, ampak PREGNANCI in POGNANCI, iztirani iz domovine in iz svojih domov kot garjevi psi—ker so rojeni na Blokah in ker se pišejo PALČIČ!! Pa tudi če so jim komunisti pripisali mariborsko rojstvo in morda njihovo ime spremenili v Pallt-schitsch — čisto po fašistov-sko in nacistovsko! — še vse to ni dokaz za njihovo nemško kri, ampak samo za komunistično blaznost.
Mi imamo besedo za te 1 ju-(Nadaljevanje na 3. strani)
Beseda od svojcev iz domovine
Mary Baznik, 1163 E. 58 St je prejela pismo od svojega strica Matija Olovec iz vasi Oštrc,
i pri Kostanjevici. Matija Olovec je poznan tudi mnogim Cleve landčanom, ker je pred leti bival tukaj 25 let. Pismo se glasi: 20. I. 1946
My dear Mary!
Najprej Ti naznanim, da sem prejel Tvoje pismo 11. januarja 1946. Zato se Ti najprej prisr čno zahvaljujem zanj, ker sem ga res nestrpno pričal ival. Saj nisem dobil že štiri leti nobenega glasu od Tebe in sem že mislil, da ga tudi ne bom nikdar več, ker sem zadnja tri leta pri jako slabem zdravju. Pa hvale Bogu pričakal sem to pismo.
Draga Mary, novic Ti ne bom popisaval, ker vem, da bereš časopise in veš dosti novega in tudi žalostnega v njih. Zatorej, če bi Ti še jaz hotel popisati vse, bo moral imeti dosti časa in papirja, da bi Ti popisal vse, kar se je tukaj godilo vsa štiri leta. Prestali smo veliko slabega in gorja, da ga naš narod ne bo nikdar pozabil. Hvala Bogu, to smo že prestali, čeprav težko. Veliko pa jih je bilo, ki jim ni bilo dano, da bi bili dočakali tega dneva, ker jih je pobrala smrt.
Sporočam Ti tudi, da do sedaj nisem prejel še ničesar ocl Tebe, niti tistega pisma, ki si mi ga pisala julija 1945 in tudi denarja nisem še prejel, katerega mi omenjaš v pismu, da si mi ga poslala. Torej, če bom še kaj prejel, Ti bom že takoj sporočil ako mi bo le mogoče, ker sem vedno zelo bolehen, da bi moral iti
v bolnišnico, a se bojim, ker sem že prestar, kati 26. februarja 1946 je mo sedemdeseti rojstni dan.
Prosim Te, če Ti je mogoče, pošlji mi kaj cvirna (sukanca), ker tukaj ga ni mogoče dobiti. Nekaj blaga sem dobil, za dvoje hlače, sedaj pa nimam ne cvirna in ne podlage, krojač pa noče delat, če mu cvirna ne prinesem.
Prišel sem ob vse; hišo, ki sem jo bil kupil, mi je zbombardira-na, živina vsa uničena, tako da nimam niti enega goveda v hlevu. Sin Jože se je sicer vrnil iz nemškega taborišča, ali ni zdrav. Tako sem ostal na stara leta popolnoma uničen. Zares, dokačal sem jako žalostne čase.
Pozdravljam tudi M. žuliča in Zarnika in njegovo soprogo, ena-
nj am v Indianapolis za veliko naklonjenost1 žbo, ki sem jo bil prijazni slovenski žal mi je, da se nisem* sa zadržal med te®1 ljudmi.
001
dit
Sprejmite vsi j!r zahvalo in Bog vaW P« : Jože ■ n potovalni Ameriške
lv bi ate
ieltjfže •j.
M
Zagnal sem se
racfl"'
c-o kar v celo in
prišel na vrh tam P v,	• i p s'"' "'ty
Kar samo se ni' r ^ ^
sem premišljal, ka!(0 ^ o'
čkova prežala	^
načrte, kako da se m .
voščila, da se bPf^ *
kel domov, če se
>ede|iU
kor me bosta Pre
raff
pravilih in P^^f^ ške umetnosti. Jaz.,0);{ 6(,' za njiju hrbtom ^; ^
Slivnici, kjer bom ko brez skrbi, kot ni gmajni. Kaj k1.
tako moč, da bi priličen kam,en tje^j ^ Pomagal sem® ^ ^ ihto, da bi prise'
vrh. Zdelo se mi 1U ^
nekaj prenaglo P° ,|,i j
Planinski gori. lv
Jozvom soncu, mU ],
čaka, da bom preK ^
dne. Da bi bil le el ■ ..pi,
Brežjah, vsaj P ^ bo cerkovnik ^l'eJ!.jji.! zvon k Zdravi M8 * ideti.
I »it
tel«,''
časa je se vi kmalu že dober ^ ^ Ko sem.se Pehal,^ij bil prav nič v
malo vsedel in P° '' na,pašo čez
seboj, tje na K11^..,.: žnik in zakrožil P . -i

laš Javorpik, ^ j^rC
kot zid, da krašP j
la toliko moči
do
Če bi bil prijatelj *
mestu ,bi take pa11 '
gledal. Kar zav
rel»'
ca kakšna lepa • ' [4 r>'
trsju, ki ga laHen
.cjer malo P^VLr 6|e bliskal ... o liaf" jjpjiij
Triglavu-Snežm>^:
jo Notranjske P1' o Javorniku bi
kajeklashras^, koketira . . . \\ntf !li t
leP0 ;
hudnika sem to • , ne? V Kranju b'.jr^ sor Zupan naJb°L/
Ni
It
strašno zgledne p jaz sem imel že <\ za skladanje PeS ejr.'--v o vrstico sem | jjs povedal, druga, 1 j t so me pa lovile-.j^ več vzrok, da n>9 $$ nik, kar je vel*8
<v
vensko kulturo)- / Torej pesnih"vf sem bil takrat P1 , f sem se bolj bavl zadevami. Tak« sam pri sebi k"1 f| velik pogrešek. V,,)fi na Slivnico kakor sem bra .tl)i "J Gradcu na m^' <1; meni bi bilo | pa da bi imeli v o. Višarjah, kje1' pokoro polena 11
j'1
\t
Slivnico naj bi 11 oj>. cu fantičke m°Je>: Kar nekako m / čutil na prostra1 ^ ho in mirno, žiV^lo | parkrat sem se ^
u; mnrda
če ne bi mo
qC tri
ko pozdravljam tudi Cimermana j niti načrta 111 ^ v; c, in soprogo, če jo ima, kakor tudi i rebri na cesto- ^ 0či. Mary Kenik in, bi jih prosil, če j stopila živo Vx bi se me spomnili s kakim milo-! žaga in njeni darom. Pozdravljam tudi John 1 že drugače, ka1 . (K>
Flajšmana in njegovo soprogo Fa saj ni vec
m
tiar Lekšetovo družino. Končno ge sence so se z • pa najlepše pozdravljam Tebe, po tleh, ko sem P^j $
Tvoj stric Matija.
mena, Bog ga
h V r-
k H h
g^gKEXtlSKA DOMOVINA, MARCH 6, 1946
"I
brat t6 Priše1, gospod Jelen-ate koIa,n- P°J'dite doli, ako
*žeWat(ra-In zlasti
ozdarjevi spomini
Spisal Jos. Kostanjevec
Ivan
a v v1 prišel že sedaj go-imte!"Je SC prašen in truden.
Prav rad . .
u> Anica, pridem taji* ^>alu n
' Potem smo sedeli vsi
. 12bl zraven kuhinje in
Jt 4nci a kakor bi bili že
z lVa ' ~~ Takoj popoldne Učitelj'^ tiskala župnika °biska • Sta bila veSela
1 je rekel še po-
«k
m
[Iftel;
nasip"" P°n°sna nanj, še posebej pova-]em skupaj drugi dan
zda
'Vedtio r !&0j
bila z Ivanom ^skupaj. Dan za dne-Zveličal, da ne bi ho-
rHtmv, ...... M-
ieneg s VSeh m°i[h potih' ». s 'e za trud in neredno (biu vZnal Je gozd in ga »io p0zSo sv«jo dušo, da mu |aiočeni eje težko slovo, od-
f^Pat v3'"10- Natehpo-« c ludl jaz spoznal, ka^
M
M jjl
!zn0
m
»at ?anje -ie imel Ivan •at J kako Je bil sploh že
C"4
d(J „ga.-ie dičila zlasti
svojo starost.
Jla ga
SVojega naroda in Vienl0dne domače grude, "da ,Sem'" Je dejal več-
$^slV0jen na črnL
;č od ljudi ,a ven-
|1 Je došla
sreča svojo pot.
0Prve^c,aošla P° možeh, ki ku nj
v*3ila ;"J0. nal°go in sta jo
Vp	i
l«la <? koraku na te trate
'a iu ■ „ %stjo . -10 se vršita z vso
^ siCe), ^ z Vso ljubeznijo, hijena * jima Je bila pot . vSe v Po njiju predaj? vrednih možeh, IS-i, da a storila in še de-'Nw?1 to v svoji skrom-
Malo je takšnih l('adel0 ,.župnik in učitelj,

J »JiJu rok ob vsakem
Mi
moral, saj
1M
M
<la S(, 0 sleherni dan pri-HiJ dal in videl z ob-
li
e bi
'.uspeh
za uspehom.

aijev" 'le bilo napačnega," '1)1 jim Uekega dne Ivan-
oŠ mid Priskočila na P°" Mislim namreč
Prav Ulmam° v črni no-l^zkt^ zbirališča, kjer ,m'bi Da ♦ , e naše zadeve, I'rf^i izvedeli o zade-
Ud
čka hranilnica. Tudi se je cerkveni pevski zbor razširil v redni pevski zbor, kjer je učitelj poučeval najlepše narodne pesmi. Vobče je postalo živahno na črni, a sicer je šlo vse svojo navadno mirno pot, značaji se niso izpremenili, ostali so trdni kakor skale okoli njih.
Nekoliko dni pred Ivanovim odhodom sva sedela z njim prav na onem hrastovem brunu pred kapelico, kjer so bili prinesli oni dan iz goizda Trnovče-vega Franceta. Spomnil sem se tisti h if) onega nad vse žalostnega sprevoda in omenil sem o tem tudi Ivanu.
"Bog ve, kdo bo tam zagospo-daril, ko je usoda tako krute posegla ob najneugodnejšem času v to rodovino in jo razdejala," sem dejal in pogledal I-vana; ki je zamišljeno zrl tja doli na Črno.
"To je veliko vprašanje," j t odgovoril Ivan. "Kolikor pomnim, se v Črni še ni primeri) tako žalOiSten slučaj. Da bi se kdo priženil na. posestvo, se tudi že dolgo ni zgodilo, vsaj nt takšno posestvo ne kot je Tr-novčevo. In tukaj sedaj-le ret ne kaže drugega; moralo se bt zgoditi, in to zgoditi prav kmalu."
"Res je," sem mu pritrdil "Stari je od onega dne ves izgubljen, baje se mu celo meša in ona se je sključila tier hod. okoli z objokanimi očmi, da se mora smiliti mrzlemu kamenu Vse gospodarstvo in gospodinjstvo je prav za prav v rokah Ivanke same in kako je to hudo, si more človek samo misli-ti."
"Kaj pa Tončka, nevesta?" "Ta si je že izjokala oči ir. Tratnik je ne sme pogledati da se ne (bi na glas razjokal tudi on, dasi je mož, ki je bil že v bitkah in je gledal večkrat brez strahu smrti naravnost \ oci."
Umolknila sva oba, in težke so bile najine misli. Niti po poti proti domu se nisva mogla prav razvedriti, nekaj tesnega je leglo na naju, kakoi slutnja prihajajočih viharnih dni.
(Dalje prihodnjič)
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . .
(Nadaljevanje z 2 strani)
di, pa imamo besedo tudi za komuniste. Onim ubogim na litlerjanski, način izgnanim Slovencem bomo rekli vsejga usmiljenja vredni BRATJE in SESTRE, komunistom pa: Bog jim že enkrat daj zrnce pameti!
Tisti, ki ste LIGO obsojali zaradi besed BREZDOMCI in IZGNANCI, tisti boste, pa morali po vseh mogoči slovarjih iskati primerne besede, pa je ne boste našli, zakaj naš narod še ni nikoli doživljal takih reči, zato tudi nima besede zanje. Celo za početje komunistov nima naš narod primerne besede, zato je kar prav, da se naš človek lahko tu pa tam zateče k angleščini in sikne: KREZI!
* * *
Pri LIGI KATOLIŠKIH SLOVENCEV je podobno, da prva gorečnost že popušča . . Namreč, kar se tiče darov in prispevkov v njeno blagajno.
Ljudje se hitro naveličajo," je oni dan nekdo rekel. Ampak, bratje in sestre, dokler se komunisti NE NAVELIČAJO preganjati — pobijati, zapirati, obsojati, čez mejo voziti itd.—resnično slovenskih in narodnih ljudi, ALI SE MI SMEMO NAVELIČATI, da vsaj malo storimo za te BREZDOMCE in IZGNANCE?
Ne odgovarjajte na to vprašanje z besedami, odgovorite na to vprašanje z DEJANJI!! - Zaplot.
Pozdravi iz Floride
Miami, Fla. — Najprej pošiljamo vsem prijateljem Ameriške Domovine iskrene pozdrave iz te lepe dežele, kjer rožice cveto in kjer je sedaj toplo kot v Clevelandu 4. julija. Precej smo že počrneli, ko. se kopamo v mor-f-ki vodi in grejemo na soncu. Tu bomo ostali do 15. marca.
Naj vam malo popišem naše potovanje. Od Clevelanda do
Cincinnati smo imeli precej hladno vreme; od tu do Chattanooga dež, a pri Atlanta pa je že pričelo biti toplejše. Vsepovsod je bilo videti samo redeč pesek in puščava. V Jacksonville, Fla. pa je bilo že prav toplo in rožice so že pričele cvesti in ko smo prišli v Vero Beach in se tam ustavili p;ri naših dobrih prijateljih Mr. in Mrs. Surtz, so se prav začudili, ker nas niso prav nič pričakovali. Od tu pa smo se odpeljali še 133 milj daleč v Miami, da smo si tam rezervirali sobo pri družini Brašich. Hvala Bogu, da smo to naredili, kajti tam še ni dosti Hrvatov in Slovencev. Pač je par Hrvatov, ki imajo tam svoje gostilne, potem več Čehov in pa Dalmatincev. Je res težko dobiti kako stanovanje.
V hotelih računajo za stanovanje po $10 in več na dan, kajti stanovanja v hotelih so res draga, in jih še dobiti ni mogoče. Mi plačamo po $20 na teden, kar je jako poceni. Vsak, ki se misli sem podati na počitnice, naj tega ne stori, če nima že naprej rezerviranega stanovanja, bo moral spati kar v svojem avtu, pa čeprav ima polne žepe denarja. Iz New Yorka so prišle sme tri dekleta in so plačale hotelsko sobo za eno noč $75. Pritožile so se na OPA, pa ni nič pomagalo in so jo takoj naslednji dan pobrale domov. Vse povsod slišiš, ko ljudje godrnjajo nad silno draginjo, pa vse skupaj nič ne pomaga, če hočejo ostati tukaj, pa plačati morajo ali pa naj se poberejo, odkoder so prišli.
Je pa to res krasna dežela in skoro bi rekel, da je celo malo prevroče za nas. Posebno je vroče podnevi, a noči pa so fine, da človek vsaj lahko spi. Moja žena kar ne more sedeti na soncu, ker se nam zdi, da je sonce malo preblizu zemlje in žge, da je veselje in ne potrebujejo tukaj nikakih furnezov, to je res, a ubogi so turisti, ki morajo tako urago plačati za to božje sonce.
Tu so krasni vrtovi in cvetlice, lepše kot Lučičeva farma in lepše kot Leskoviceva v Madisonu. Palme vidite vse okrog. Tudi morje je lepo in toplo, da se ko-
pamo vsak dan v morski vodi. Precej tudi poskušamo, da bi se ne mešali med Židi, a ti so pa prav povsod. Za mlade ljudi tu prav za prav ni dosti zabave. Največ zabave je v konjskih dirkah, ki so pač kakor v Clevelandu; dosti zabave imajo s pasjimi dirkami. Mesto je jako lepo in naroda, da se vse tare, gem-blarjev je dosti na vseh koncih in krajih, narod zapravlja denar kot bi bil neumen.
Kljub'temu pa pravim, da čeprav je tukaj lepo, a je v Clevelandu še lepše poleti in boljša klima, zato pa ne bi ostal tukaj poleti tudi če bi mi še plačali Saj celo domačini pravijo, da v avgustu in septembru je tako vroče, da se res težko prenese tako vročino. Danes nas je obiskal tudi Mr. M. živkovič iz Clevelanda, ki pa ostane tukaj same tri dni in odpotuje potem dalj t proti domu, kajti on je že štiri tedne na potu.
Tukaj preprost delavec z dru: žino ne more shajati, kajti tovarne plačajo 65 do 75 centov na uro, a en funt "steaka" pa stane 65 centov; tudi pomaranče ir; "grape fruit" prodajajo tukaj po pet centov funt. Sploh je vse od sile drago. Olja, surovega masla, masti in mila pa sploh ne morete dobiti. Zato ti kraji nisc za delavca ,ker bi ne mogel živeti s svojo plačo.
K sklepu pošiljamo vsem pri jateljem in znancem v Clevelan du lepe pozdrave iz tople Floride.
Mr. in Mrs. Steve Lučič
i)l
^etfp Vrsti dri'8'°d in so i' Misij '11 svet od vseh Sit namreč, ela bi se

'il0b l t......- u.
'Jižnil 0 društvo z ljud-
V aiC0 n
ŽUtmi,7 A vse t*,,., kovim
K
pod vod-[>ofr'*0vim in učitelj e-toliko vašim- ak0 bi ,.llil8o Pustega časa na N u, ,rbeti bi bilo, da
\ i^fvo le t0) kar je
6 tako obrani hude-
' da s kšnih razgovorov
fetftiHviie le res še tisto je-! i 'lr" Uo bralno društvo na
/i 1

_ Ogledalo ne sme biti nikdar tako obešeno, da bi sonce direktno sijalo nanj, ___
Ali preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
innebrin
poiskusite enkrat. Dobi se le pri
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
'I'M SAVING THIS GREASE TO TURN IN,-DON'T YOU GO EATING IT!"
Izvleček iz pisma učiteljice begunke
Pjriobčujemo nekaj odstavkov iz pisma učiteljice Reja iz Kozane v Brdih, ki ga piše svoji sestri Gizeli. Tudi ta izvleček je dobra razlaga razmer v dobi okupacije.
Več kot štiri leta,si že nismo pisali. Veliko se je zgodilo ta čas. Kje»,3U*J4daj tisti srečni časi v Dolini (pri Brežicah), kjer sva živela s Feletom, Cvetko in Andrejem. Prišla je grozna vojna in polom Jugoslavije. Fele je ravno tedaj dobil jugoslovansko državljanstvo, zato se je potem vrnil k meni ... Ko- so prišli Nemci so ga zgrabili, ga eno uro daleč peljali in bili s puškinimi kopiti ... Ko so Nemci zasedli Slovenijo, sem bila takoj ob službo . . • Sedem mesecev sem še bila s Feletom v Dolini, potem so. pa Nemci objavili, da bodo narod izselili v Šlezijo. Tedaj sva s Feletom pobegnila v Ljubljano . . . Prosila sem za učiteljsko hlužbo in dobila mesto pri Žire'h prav na italijanski meji. Pisala sem Pepi tu v Kozano, če bi naju sprejel. Odgovoril je, naj le pri deva, da bo jesti dovolj. (Mi dva sva trpela lakoto.) Pa ni sva mogla tja, ker nisva dobila dovoljenja.
Takrat so že bili slovenski partizani, ki so rekli, da se bore proti okupatorju. S prva smo jim verjeli in smo bili vsi zanje, pa kmalu smo videli, da pobijajo le naše ljudi In ne okupatorjev In da požigajo naše vasi. Rekli so, da pobi-
v Western Electric tovarne v Kearny, N. J. hk ie dri :!p0Pada med stavkarji in policijo. Sodni j ski tih -Ul samo 15 Poetov pri vsakih vratih, a zbralo Stki1*, kv°y 1,500, da bi zabranili vstop 3,400 nepro-lrri dela
jajo le narodne izdajalce, pa so bili to sami najboljši ljudje in celo otroci. Kmalu so se vsi tresli pred njimi. Kdor ni bil z njimi, je bil v vedni nevarnosti. To so bili strašni časi. Pobijali so nas partizani in nas o vaj ali Italijanom, pobijali pa so nas tudi Italijani, češ, da držimo s komunisti. Strašno jih je šlo v internacijo, kjer so umirali od lakote in
I
mraza.
Ko so ljudje videli, da jih partizani po mili volji pobijajo, na drugi strani pa jih sti-' skajo Italijani, so si hoteli sa-j mi pomagati. Tako so nasta- j le vaške straže in kasneje do-i mobranci, ki so stražili in bra-nili ljudstvo preel komunistič- j nim'i partizani. Tako smo bili vsaj na eno stran varni. Tako je nastopil malo bolj mir. Domobranci niso izstrelili niti ene krogle v obrambo okupatorja, vendar so jim komunisti vedno očitali sodelovanja z okupatorjem. Hoteli so, da bi jim bili mi, ki nismo mislili po komunistično, izročeni na milost in nemilost.
Moj mož je tudi šel k čet-nikom. Mal0 pred njegovin odhodom sem bila prestavljena v žiberše pri Logatcu. Žc drugo noč so mi partizani za žgali šolo nad glavo . . . Sre ča, da Feleta ni bilo doma. Bi; je v Hotedršici. Drugi dan sem šla tja, čez en mesec pa v Rovte.
Sept. 1943 je kapitulirala Italija. Partizani so sprejeli bežeče' Italijane in njih orožje. Nato so skupno napadi i naše. Turjak, Grčarice, Kočevje mi vzbujajo strašne spomine. Naši fantje so se podali, ker so jim obljubili amnestijo, pa so prelomili vse svoje obljube. Povezali so naše s pomočjo Lahov z žico in tako cele procesije vlekli v Kočevje in tam pobili. V Grčaricah so zajeli tudi četnike in med njimi mojega moža. Tudi tem so obljubili amnestijo, pa so jih potem razbojniško pobili Nič ne vem, ne kdaj, ne kje so ubili mojega moža . . . Požrla jih je kaka skupna jama. a:, prepad. V smrt so ji'h vlačili po noči, zvezane kot živino, pretepali so jih, mučili . . . Sedaj sem že čez dve leti vdova. Tolaži me to, da so bili z njimi duhovniki, ki so jih tolažili in skrivaj spovedovali. Zaupam, da tudi moj mož ni bil zapuščen v uri smrti . . .
Naše kraje so potem zasedli Nemci, m Dolenjskem pa so se ponekod še držali partizani. Po padcu Nemčije so se domobranci umaknili na Koroško. Več tisočev so Angleži v kupčiji s Titom izročili partizanom, ki so večino na strašen način poklali. Tisoči mater in žena danes po Slovenskem na tihem joka. Na tihem, ker ne smejo zunaj pokazati, kaj mislijo o zverinskih komunistih, ki sč> danes na vrhu.
Maja je vse bežalo. Jaz se nisem bala za svoje življenje, toda videla sem, da ne bom mogla živeti kot Bog ukazuje in zlasti ne otrok prav vzgojiti. Odšla sem na Goriško . . . Pred goriško stolnico sem srečala svojo nekdanjo sošolko, ki je šla v Kojsko na komunistično predavanje. V Brdih še ne vedo, kaj je komunizem. Ga še niso okusili.
MALI OGLASI
DELO DOBIJO
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY,
potrebuje ženske i» hišno znaženje poslopij v meatu Stalno delo — dobra plač* Poln ali delni čas S večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 |
Zglaaite •« 9
Employment Off km 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO,
ženska dobi delo
Žena ali dekle dobi delo za hišna opravila. Nič pranja ali likanja. Ostati mora čez noč. Zglasite se na 17820 Nottingham Rd. Tel IV 7330. (48)
Hišo kupim
Želim kupiti hišo za 1 ali 2 družini; mora imeti najmanj 8 sob in mora biti v fari sv. Vicla. Kdor bi rad prodal, naj pokliče HE 5724.	(46)
Stanovanje iščeta
Mati in hči iščeta stanovanje 4 ali 5 sob v okolici cerkve sv. Vida.. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EN 7855. (47)
Kupim vaš avto
Kateregakoli izdelka in v kakršnemkoli iStanju. Plačam v gotovini. Pokličite ENdicott 9712.	(M-W-X)
Sorodnika išče
Lcjbe Jožefa iz Cižlarjev pri Kočevju in Wolf Jožef o, išče sestra oziroma sestrična Pavla Lobe, Gledališka ul. 14/11. Jugoslavija.. Sporočita naj ji svoje naslove.	(48)
ženitbena ponudba
Vdovec bi se rad seznanil v svrho ženitbe z Slovensko ali Hrvatico mirnega 'značaja; mora biti katoliška žena, pri-jazna in vesela, ne ločenka. Na premoženje se ne ozira, samo da je zdrava. Imela bo mirno in zadovoljno bodočnost pri meni. Tajnost je zajamčena. Katero zanima naj piše pod naslovom : Vdovec, c/o Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.	(47)
J
V BLAG SPOMIN
vcem v tovarno.
Enostranske volitve. — Volitev političnih kandidatov, ki so brez opozicije bi se nam zdelo samo potrata časa, ampak v Rusiji so volivci kljub temu šli na volišče in oddali svoje glasove za predložene kandidate v vrhovni Sovijet.
Hiša za 2 družini j
Naprodaj je hiša za 2 družini, | 5 in 5 sob, furnez na plin, velik; lot in garaža. Nahaja se na Lu-| ther Ave. blizu 55. ceste. Cena; je samo $6,800. Vprašajte na 6521 St. Clair Ave. tel. EN 8380.
(x)
2 sobi išče
Moški išče 2 sobi brez pohi-jštva. Kdor ima kaj pripravnega naj pusti naslov v uradu te-' ga lista. (Wed.&Fri. Mar.29)
TOUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN LJUBLJENE MATEtRE
Frances Torkar
ki nas Je za vedno zapustila in se preselila v večnost dne 6. marca 1944
Dve leti hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce, Večni Bog Ti daj plačilo, spa vaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali
SOPROG in OTROOI.
I Cleveland, O. 6. marca 1946.
pride še repa, korenje. Lomila
NAZNANILO!
Cenjenim prijateljem in znancem sporočamo, »mo od ANTONA JANŠA prevzeli
Našim gostom bomo vedno postregli z finim pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom. Priporočamo se za obisk.
AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 6, 1946

ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
pa skloni in prične naglo suka-tii snope. — "Ja, tisto je pa težavno reči; je pač tako na svetu," govori kar nekam v snope. O 'tem Velij ne mara razpravljati niti s svojim očetom, kaj šele s sosedom, in še vpričo de
zovi pridelkov: voli so vlekli, klesali v klance, mirni, preudarni; krave se pretezale z lažjimi voziči, ki so pa bili njim prav tako težki kakor oni težko okovani voličem. Bili so klet, ki imajo ljubezenske sti- klanci, ki jih ni bil ponižal bič
Iz ograd so škripali polni vo- tegoval umerjeno in ni zaosta-
No, šli so preko tega pa znova krepko pritegnili.
Tudi na Jasinju je pritrka-valo na vseh koncih. Na Bršli-novem podu so jo otepali trije. Pa ne dolgo. Brž je prišla Strženova Tonca. Kar sama je prišla, tako rekoč po sili pomagat. Samo zato, da bo potem Strženovim vrnil Velij. O, saj Tonca dobro občuti, kuko se je Velij zadnje čase zanjo ohladil. Toda ona ni kriva, če so te preklicane postajne tako vsiljive, da se jim skoro ne more ubraniti. Saj ima vendar Velij a tako rada ,ne samo ona, vsi Strženovi ga imajo radi. Še tembolj, odkar je postal Ve-iij tako zaprt in molčeč ter se jim kar nekam izmika.
In je prišla pomagat zaradi dobre soseščine. Pa se ne more reči, da bi bila Bršlinovim morda odveč njena pomoč. Ne, prav prijazno so jo sprejeli. Saj s Sinjo sta itak dobri prijateljici, Bršlin se pa tudi še nikoli ni kregal s sosedom. Kar v prijetnem soglasju so mlatili.
Petem je pa Velij vrnil Strženovim. Rad ali nerad, šel je tja — in bili so ga izredno veseli. Ne le kot izvrstno delavno moč, temveč kot fanta glavarja, ki mu nihče na Pogorju ni kos, ne po silni moči, ne po
odločnosti. Krepko je pritegnil Velij; kamor je padel njegov udarec, je zaleglo za vse ostale tri, tam se je osulo zrnje skoz in skoz. Dasi so silile dekleta vanj in je tudi iSitržen na-vezaval besedo, vendar ni bilo moč fanta za noben ostvar kaj posebno ogreti. Bržčas ni prišel mlatit zaradi Strženovih, ampak le radi mlatve.
"Kajne, Velij, je pa že nekaj drugega vaša šenica od naše," mu nadvse ljubeznivo pod'stavi Tonca besedo.
"No, tisto se ne more reči. Šenica je šenica, lepa je vaša ko naša."
"To je l*es," pritrdi gospodar. "Letos imamo kar dobro letino."
"Res, ne moremo se pritoževati."
"Jo, vaša ajda letos dobro kaže!" vzklikne Lucija.
"Hm, si jo že ogledala?" se ji nasmehne fant. "Lej, lej, kako Lucija brž opazi, kar je lepega. Jaz sem pa tudi že videl vašo, je prav tako lepa."
"O, tudi ne bo slaba."
"J a, vse bi bilo, samo da bi ta grddbija kam odšla," reče gospodar, ko obrača snope. Potem se zaupno obrne k fantu: "Kaj misliš, Velij, bo pa moč na kak način otresti t se te postajne? Pol življenja bi dal."
Velij ga 'pogleda, potem se
ke z onimi. Ne, Velij je za to vprašanje čisto gluh pred ljudmi.
Znova so pritegnili. Tonca je bila vsa iz sebe spričo fantove bližine. Nikoli več ga ni blizu, zdaj je pa vendar tu, in dekle ne ve, kako bi si zopet pridobila njjegovo iljluibezen. Bolj in bolj se nagiba k njemu, najrajša bi se vrgla predenj, pred tega silnega, stasitega fanta, ki je tako mišičast, a ves opal jen od sonca.
"Odmakni se, Tonca. Pazi, da mi ne prideš pod roko!" ji reče Velij mehko, ljubeznivo.
"Oh, saj se ne bojim," ga pogleda ona kar zamaknjena. Potom se nagne zopet predenj. Ako je noče pobožati, naj jo
vojne, ne zravnalo jih zlo. Klanci iz ograd, iz gošč, pod košenicami, nad globeli. V klancih vroči vzdihi, razorano lice, v klancih napada misel, preudaren hod, v klancih žila-vost. Cesta pa je bila vklesana v pogorske skaline, in tu so drdrali kolesij i, kopitali konji, besneli drvihti, vse nemirno, bežno, nalile hudi uri.
Bila je mila jesen.\
Šimnova je hitela dol mimo ograd, preko ceste na Skukove pluge. Tu je zorela koruza. Žara je postavila jerbas na tla pa naglo lomila koruzo. Mudilo se ji je. Poleg koruze je zorelo proso, dalje fižol, vse hkrati je čakalo rok. Žara ni vedela, kje bi zgrabila. Potem
j al za fan tlom. Kadar sta o-bračala snopje, je skušal fant kako zastaviti, ali stari je bil molčeč, odgovarjal je skopo. Kaj žar Jazbar, priden ko o-genj, kadar se je lotil. In opoldne, ko so klicali mlatiča k obedu, tudi tu se ni Jazbar razmajal. Budinka se je posebno potrudila: zabel jeni ajdovi žgan-ci, zeljnata solata pa krompirjevo cvrtje. In domov k Jazbarjem je poslala Budinka skledo cvrtja. Da bo Jazbar
dobro postražen, ker so ga tako kelih vnovič izvrne
"Domače je kis'0' ' zdravo," popravi Bi'1
težko dobili za mlatev. Ne gre nikamor, odkar služi ligurske srebrnce.
"Bi še vzeli, Jazbar," je silila Budinka, ko je postavila na mizo maj oliko
"Skopo jedo," je dostavil Bran in mu natočil kelih.
"E," skomigne Jazbar, prime za kelih pa si ga izlije v grlo z enim sunkom.
"Naše ni tako kot ono," pripomni Bran ter iznova natoči.
"Tisto ni," pritrdi stari in
"E, domače — Je da," odbije Jafcbar' tretji kupi. Ko prlte-'. jo prek ust, pon°vn°# "Kaj bi »pogorsko u» če pikro. "Ce bi ' ' bi na Pogorju nikollJ poštenega vina, ^ j D, več niti
srebrnikom'; premorejo ti ušajt>U a? Hudič naj j J * * klete gruntarje'"
bo občutila njegovo silo, a hkrati spoznala, da jo ima le še rad. Naj jo kaznuje za nezvestobo; nič je ne bo bolelo, ko bo omahnida pod neznanskim njegovim ud'arcem, odleglo ji bo, a njegovo srce bo s tem zopet omehčala.
"Le udari, Velij, nič se ne boj," reče ona in se bridko nasmehne.
Ne, Velij se je odmaknil prav do stene. Ne mara položiti nanjo roke . . .
Dalje in dalje je pritrkavalo —in žitno zrnje je škropilo kakor dež na to blago zemljo.
Prišel je mesec poberuh pa pobral krompir in ves glavni sadež.
je, nosila in stresala na voz. Ko je dolomila koruzo, je hitela domov po voli.
Na Budinovem podu sta mlatila ajdo Bran pa Jazbar. Krepko sta pritrkavala. Stari je pri-
oi A J Š A BOLEČINE
HRBTOBOLA
Tukaj je čisti, moderni način blujintl navaden hrbtobol. John-ton's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, nategnjenoat. — Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost.
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICK LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA
Čet. 7. marca 8:30 Sobt. 9. marca 8:30 Program vključuje dela Mozarta Malilerja, Schuberta in Straussa CE 7300
Jw "J
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se 7 vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 1146 E. 61st St.
Income Tax
Kakor vsako leto, tako tudi letos izpolnavamo INCOME TAX POLE, ki morajo biti izpolnjene po vsakem posamezniku, ki je zaslužil $500 ali več.
Vsaka oseba, ki daje v najem posestvo ali kakršnokoli trgovino, mora izpolniti formo 1040.
V vašo lastno korist bo, ako vaše pole izpolnite pri izkušeni osebi, ki se razume na vse zadeve, tikajoče se dohodninskih davkov in stroškov na posestvih in trgovinah. Mr. Marian Mihaljevich se kot public accountant bavi s takimi zadevami že več kot 20 let v veliko zadovoljstvo vseh, ki se poslužujejo njegovega urada.
Postave za posestnike in trgovce se vsako leto menjajo, torej mora biti oseba, ki izpolni vaše pole, precej zanesljiva in izurjena v takem poslovanju, da more bitii v korist posestnikom ali trgovcem.
Urad Mihaljevich Bros. Oo. je odprt vsak dan od 9 zjutraj do 7 ure zvečer. Torej za vsa vprašanja, tikajoča se INCOME TAX, se obrnite takoj na doforo znano in zanesljivo tvrdko.
MIHALJEVICH BROS. C0.
6424 St. Clair Ave.
PRIPOMBA! Iz stare domovine prihajajo vsak dan pisma, ki pripovedujejo, da prihaja vsak teden na tisoče paketov. Pakete, ki jih pošilja tvrdka Mihaljevich Bros. dobi naslovnik vedno v roke. Mihaljevich Bros. imajo vse potrebne listine za darovne pakete tako, da ni treba plačati carine zanje.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
DEB" Š 2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Mi lahko popravimo!
Popravilo radijev, pralnikov in čistilcev je naša stroka. Nobeno delo ni preveliko ali premajhno za naše eksperte. Naj bo s strojem karkoli narobe, mi ga lahko popravimo.
MALZ ELECTRIC
DVE TRGOVINI
6902 St. Clair Ave. 9108 Superior Ave.
EN 4808	CE 3278
JVa&nanilo in JZ,ah%)ala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega in nikdar pozabljenega soprog8 in očeta
martin
ki je tako nenadoma, po kratki bolezni preminul ter nas zavedi10 zapustil in se preselil v večnost dne 6. feb. 1946 v starosti 64 Doma je bil iz Britofa pri Kranju.
Po opravljeni sveti maši zadušnici cerkvi Marije VneboVZ«te je bil položen k večnemu počitku dne 9. feb. 1946 na Calvary p^0" pališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Tomcu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede, kak°f tudi Msgr. Hribarju za vse obiske na domu.
Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v blag sp^l pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci v zadnji pozdrav, to^ lepa hvala sledečim: Mr. in Mrs. M. A. Levin, Mr. in Mrs. Kozar' Mr. in Mrs. Robert Mestrongelo, Mr. in Mrs. John Kraus, Mr. linsek družina, Mr. in Mrs. Rudolph Kosec in družina, Mr. in John Piškur in družina, Mr. Joseph Sibert, Mr. Louis Bogolin in družina, Mr. in Mrs. Anton Kolenc in družina, Mr. in Mrs. L. Cv^' nik in družina, Mr. in Mrs. Joseph Milavec, Mr. John Verlici Kolar' ski družina, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Anton Kucijj1 družina, George Worthington Co., Waterloo Camp št. 281 W-W., Collinwood High School, Mr. Chas. Cook, Mr. Frank Marink Mr. Bill Popovic, Mr. Frank Vidmar, Sober in Modic.
Prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bod° brale za mir in blag pokoj njegove duše in sicer: Mrs. Frank Opas^ Mrs. Frances Zulich, Mr. in Mrs. Milavec, Mr. in Mrs. Andrew BoJ^' Mr. in Mrs. E. Laposh, Brally družina, Mr. in Mrs. L. Romih in d žina, Mr. in Mrs. J. Menart, Mrs. Adlazek, Zimmerman druž"13' Mrs. Dvorabic in hčere, Kalin družina, Mr. in Mrs. Frank Sib«rt' Mr. in Mrs. Frank Sober, Mr. Geo. Kraus, Mr. Jim Novak, Mrs. An' ton Nachtigal Mrs. John Tomle, Mr. in Mrs. John Zernic, Wretschko, Mr. Joe Verlic, Mrs. A. Marincic, Mr. in Mrs. J. Kalir sek, Mr. in Mrs. Ludwig Ausec in družina, J. Gruden.
Najlepša hvala duržini Mr. Bogolin, ki so prišli iz Chicage pogreb. Iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvašKen1 odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba, še posebno pa silcem krste. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri P0' grebu brezplačno. Prisrčno hvala vsem, ki so nam na en ali dfljjj način kaj pomagali in nam bili v pomoč in tolažbo v teh žalostn,n dneh.
Lepa hvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za postreŽlj,V0 naklonjenost, vso pomoč in lepo urejen pogreb.
Ti, predragi soprog in oče, odšel si od nas v prerani grob. Tv'0^ zemeljsko trpljenje se je končalo in sedaj počivaš v zaslužen^ počitku. Spa vaj mirno v hladni ameriški zemlji in plačilo raj^ vživaj.
žalujoči ostali:
KAROLINA KOTNIK, soproga;
MARTIN in ANDREW, sinova; MARY por. KUCICH, CAROLINE por. KRAUSE in ANNA, h**®' 3 VNUKI, v stari domovini pa več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 6. februarja, 1946.